^■EKSr Uto LXI. Sfev. 111
0 Llubllonl. v ponedeljek 14. mojo 19Z8.
Cena Din
Izhaja fttk dao popoldne, iznemZi nedelje in praznike. — lnserati do 80 petit a 2_    Din, do 100 vrst 2J>0 Din. večji lnaeraU petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inaeratnl davek posebej.
f * »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ca inozemstvo 420.— Din.
UprsniUtTO: Knaflova ailca It 5, pritllčfe.     Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ailca it. 5, L nadstropje. — Telefon 2034
Radikali obsojajo Vukicevicev režim
V spomenici glavnega odbora radikalske stranke so najhujše obsodbe Vukičevićevega režima. — Jutri bodo seje Narodne skupščine odgođene do konca maja.
Beograd, 14. maja. Ker danes Narodna skupščina ni zborovala, je vladalo v skupščinskih prostorih navidezno zatišje. Toda dogodki fzven skupščine napovedujejo najživahnejše dneve ter hude boje, ki imaqo povzročiti padec vlade Vetje Virkičevića. Od pol 9. dopoldne dalje je imel konferenco glavni odbor radikalske stranke, na kateri se ima definitivno sprejeti spomenica, namenjena radikalskemu poslanskemu klubu ter izročiti javnosti. Olani glavnega odbora trdijo, da z Veljo Vukičevićem v radi-kalskem klubu ni mogoče delati, ker je dobil večino s pomočjo policije in da se dogodki izven radikalske ga poslanskega kluba razvijajo tako, da mora Velja Vukičevič doživeti polom.
Podpredsednik glavnega odbora radikalske stranke Aca Stanojević se je nekaj časa obotavljal pristati na izročitev spomenice glavnemu odboru, končno pa je vendarle pristal, da se objavi. Spomenica vsebuje najhujše obtožbe proti obstoječemu režimu Velje Vufciče-vića. V podrobnostih navaja primere, ki
dokazujejo, da so se razmere pod režimom Velje Vukičeviča razvile že tako daleč, da se je v Bosni pričela prelivati kri med državljani. Tekom današnjega dopoldneva je imel Aca Stanojević zopet daljši sestanek s predsednikom vlade Vukičevićem.
Narodna skupščina bo imela sejo jutri dopoldne. Na dnevnem redu te seje so ran5 manj pomembni zakoni. Po informacijah iz vladnih krogov bodo seje Narodne skupščine jutri odgođene do konca meseca. Pred prehodom na dnevni red bo minister pošte odgovoril r,a vprašanje posl. Vujiča glede poštnih organov v skupščinski zgradbi, za tem minister socijalne politike na vprašanje posl. Vujiča o sporu v invalidskem udrirženau zaradi neke podpore, notranji minister na vprašanje posl. Rajko-vića o izločitvi vasi Ostrovo iz dosedanjega občinskega področja, kakor tudi na vprašarik* poslarca Save Kosa-novića, za«kaj se ne konstituira novo izvoljena občinska uprava v Sobranju.
Mussolinijeva vlada v Albaniji
Na Mussolinijev pritisk je bila sestavljena v soboto nova albanska vlada, v kateri so trije izraziti sovražniki Jugoslavije. — Albanija pod italijansko komando.
— Beograd, 14. maja. V soboto je bila končana enodnevna kriza albanske vlade, ki jo je povzročila Italija, hoteč se na ta način iznebiti dveh ministrov, ki nista brezpogojno sledila željam in zahtevam Mussolinija. Rešitev krize to i^flaHolj potrjuje. Nova vlada, ki je že v sSobto prevzela posle, je sestavljena tako, kakor je zahteval in predlagal Mus-solini. Iz vlade je moral predvsem prejšnji finančni minister Sulejman Starov. Bil >e sicer pristaš italofilske politike, vendar pa se je odločno protivil raznim gospodarskim koncesijam, ki jih je zahtevala Italija v Albaniji, hoteč tako dejansk-n mnraviti Albanijo za izrazito italijansko kolonijo. Ne le, da ima Italija v svojih rokah že vse železnice, vso finančno upravo, vojsko in zgradbo važnih strategičnih cest, je zahtevala tudi razne vodnopravne pravice, gozdove, razširjenje petrolejske koncesije itd. Sulejman Starov se je zavedal, da bi Albanija s tem izgubila zadnje ostanke svoje samostojnosti in se je zato v vladi ugoditvi tem zahtevam odločno uprl. Zato je Mussolini že pred meseci zahteval njegovo odstranitev iz vlade. Radi milanskega atentata je zadeva za nekaj časa zaspala, sedaj pa je Italija svojo zahtevo ponovila z vso odločnostjo tako, da se je moral Ahmed beg Zogu končno udati.
V novi vladi je prevzel finančno ministrstvo na izrecno zahtevo Mussoli-
Vukičevičevo glasilo napada dr. Marinkoviča
— Beograd, 14. maja. V političnih krogih je izTva] veliko senzacijo članek beograjskega listta cNarodna Tribuna*, o katerem se domneva, da stoji za njim Velja VukSćević. Omenjeni list se na uvodnem mestu zelo pohvalno izraža o režimu Velje Vukičeviča, takoj nato pa v daljlem članku silno napada zunanjega ministra dr. Marinkoviča, kakor za doslej niti opozicija ni napadala. V članku se očUta dr. Marin. koviču, da je povsem nesposoben in da je zakrivil genijalne gluposti. Članek se v političnih krogih mnogo komentira.
Katastrofalen požar v Rusiji
— Moskva, 14. maja. Centralnorusko mesto Sasovo je postalo žrtev katastrofe. V noči od sobote na nedeljo je izbruhnil v mestu požar, ki se je bliskovito razširil in -v kratkem času upepelil vse mesto. Nad 600 hiš je popolnoma uničenih, ostale pa so tako poškodovane, da so postale nepo-rabljive za nadaljno prebivanje v njih. Podrobnosti katastrofe še niso znane. Ve se le toliko, da je zgorelo tudi mnogo ljudi, ki jih j« ogenj presenetil v spanju.
ZIMA V ŠVICI
— Airole, 14. maja. Na St. Gotthardu je zapadel v noči od sobote na nedeljo tako debel sneg, da ga ne pomnijo niti v najhujši zimi. Snežni viharji so trajali vse do danes zjutraj, ko se je nebo zopet zjasnilo. Na prelazu je nad 3 m snega. Temperatura scaia 10 stopinj pod ničlo.
nija Salih Vuči trn, šef kosovskega odbora in iredentističnega pokreta proti Jugoslaviji. Vučitra je sorodnik Hasan bega Prištinca, ki živi sedaj kot emigrant na Dunaju. Vučitrn je obenem vodja mak»edonstvujuščih v Albaniji in znan kot eden najbolj zagrizenih sovražnikov naše države. Njegove zveze z Italijo najbolj karakterizira dejstvo, da je kot senator sprejemal od italijanskega poslaništva v Tirani mesečno plačo po 3000 lir. Sedaj mu bo ta plača brez dvoma zelo povišana.
Med ostalimi novimi ministri je Hi-kmet Belvino minister pravde, bivši predsednik parlamenta Kočo Kota pa minister notranjih zadev. Zunanje mi-nistrsrvio je obdržal Ilias Vrioni. Dejstvo, da so v novi vMadi Vučitrn, Del-vina in Koto, najbolj karakterizira o3-nošaje. ki vladajo med Mussoliniiem in Ahmed begom Zogu. Vsi trije ministri so nasprotniki Ahmeda bega Zogu in je njihov vstop v vlado dokaz, da vlada sistematično utrjuje položaj Ahmed begovih nasprotnikov, dokler ga ne bo v ugodnem trenutku popolnoma odrinila. Ahmed beg Zogu to že čuti. vendar pa nima več toliko vpliva, da bi obrnil politiko Albanije v drugo smer. V tukajšnjih diplomatskih krogih smatrajo sestavo nove albanske vlade za novo izzivanje Italije, vendar pa presojajo položaj popolnoma hladnokrvno.
Krvava volilna borba v Nemčiji
— Berlin, 14. maja. t'i Wio«liijo tjtUtrljtj 56 vrše v Nemčiji državnozborske volitve. Volilna agitacija se bliža kulminaciji, kar se je izražalo že včeraj na berlinskih ulicah. Skoraj vse 6tranke so včeraj priredile agi-tacijske obhode po mestu, pri čemur je prišlo na več krajih do krvavih spopadov. Najhujši je bil spopad med komunisti in staiil-helmovci ter med socijalisti in raichsban* nerci. Tudi nacijonalni socijalisti so povzročili na več krajih izgrede. Aretiranih je bilo 38 oseb, v pretepih je bilo okrog 100 oseb več ali manj težko ranjenih. Za prihodnje dni je pričakovati še večjih krava-lov, ker napetost med posameznimi političnimi skupinami od dne do dne narašča, čimbolj se bliža dan volitev.
Poljska in Litvanska
— Varšava, 14. maja. Litvanski ministrski predsednik Voldemaras je včeraj v Kov-nu sprejel novinarje ter jim podal o odno-§3jih med Poljsko in Litvansko daljšo izjavo, v kateri med drugim nagiaša, da je Litvanska na njegovo zahtevo odklonila od Poljske predlagani pakt, ker bi morala Litvanska s tem paktom priznati nedotakljivost sedanjih državnih mej med Poljsko in Litvansko, s čemur bi se morala odreči tudi Vilni. Na to pa Litvanska nikdar ne more pristati. Ker pa si želi tudi Litvanska prijateljskih sosednih odnoiajev s Poljsko, bo s svoje strani stavila nov predlog za skleni* tev poljsko' litvanskega pakta, ki bo od* govarjal sedanjim razmeram, ne da bi pri tem imputiral eni ali drugi državi obveze, na katere ne more nikdar pristati.
Preiskava v Narodnem gledališču v Ljubljani
Danes je prispel v Ljubljano inspektor M. Čekić, ki bo preiskal razmere v našem gledališču. — Kaj pravi g. Čekić o položaju
naše Talije.
Ljubljana, H. maja. Danes »e dospel v Ljubljano inspektor prosvetnega ministrstva Milutin Čekić, da izvrši preiskavo pri ljubljnske-m Narodnem gledališču z ozirom na pritožbe intendanta Kregarja in gledališkega osob-ja o razmerah pri gledališču. Danes dopoldne je v hotelu »Union«, kjer je nastanjen, sprejel novinarje ter jim podal o svoji nalogi sledečo izjavo:
Prišel sem v Ljubljano predvsem zato, da proučim finančni položaj tukajšnjega Narodnega gledališča. Zelo se čudim mestni občini ljubljanski in ljubljanskemu oblastnemu odboru, da razen razsvetljave ničesar ne prispevata za gledališče. Zagrebško gledališče n. pr. krije nad polovico svojih izdatkov z lastnimi dohodki in z dotacijami mestne občine in oblastnega odbora. Ljubljansko gledališče obdrži 25 odstotkov svojih dohodkov, ostalih 75 pa mora oddati državi. Moram priznati, da se v ljubljanskem gledališču gospodari zelo ekonomično in da je umetniški nivo gledališča na dostojni višini. Potrebno pa je sedaj, da se finančni položaj gle-
Homatije na Kitajskem
Šanghai, 14. maja. Nacionalistične čete prodirajo proti Tsientsmu, ki ga na* meravajo zasesti. Inozemska posadka v Tsientsinu znaša trenutno 4000 mož ame* riške, 1.000 mož angleške, 3.000 mož fran* coske in 500 mož japonske posadke. V Nankingu so začeli japonski mornarji gra* diti utrdbe in kopati strelske jarke, ker se Japonci ne nameiavajo umakniti, do« kler ne dobe dovoljnih garancij za red in varnost v svojih koncesijah. Japonci, ki so bivali izven koncesij, so zapustili svoje do* move in se zatekli pod okrilje koncesij, ki stoje pod varstvom inozemskim čet. Nan* kinška vlada se je brzojavno obrnila na predsednika Zedinjenih držav s prošnjo, naj sporoči, kako stališče zavzema Ame* rika k dogodkom pri Tsinanfu.
GROZNA AVTOMOBILSKA NESREČA
Praga, 14. maja. Pri Obelu se je pripetila včeraj popoldne grozna avtomo* bilska nesreča. Osebni avto, v katerem se je vozilo 7 oseb, se je zaletel pri prehodu preko železniške proge v tovorni vlak. Lo» komotiva je zagrabila avto in ga popolno* ma zdrobila, vseh sedem potnikov s šofer* jem vred pa je tako razmesarilo. da so posamezne dele teles morali pobirati po progi več sto metrov daleč.
POVRATEK «BREMENA»
N e w y o r k , 14. maja. Včeraj so se vrnili letalci »Bremena* iz Chicaga v New» york, kjer so jih zopet svečano sprejeli. Po oficijelnem pozdravu so se letalci med gostim špalirjem vozili dve uri po ulicah, nakar so se umaknili v hotel, da se od* počijejo. Če bo letalo »Bremen« tekom tega tedna popravljeno, nameravajo ob ugodnem vremenu nastopiti svoj povratni polet v Evropo.
NOBILOV POLET
Kingsbay, 14. maja. General Nobi* le se je odločil, da danes starta k svojemu poletu na severni tečaj. »Italia« sicer še ni popravljena, vendar pa general Nobile noče zamuditi ugodnega vremena in namerava vzeti seboj rezervne dele, da eventuelno pri prihodnjem pristanku izvrši potrebna po» pravila.
Zaključek porotnega zasedanja
LUKA   PREK  fN   NJEGOVA USODA.
V sobo*-* i< poldne se je vršila zadnja porotna obrjviir.va poletnega zasedanja. — Luka P'ek!
Z zatožne klopi se dvigne srednje velik mož s sivkasto brado in skoro popolnoma plešast. Pred senatom se po vojaško vzravna in obstoji nepnmično
Laka i 60 Igl star. rojen v Zgornjih Pirničah, samski, civsi ključavničar, a sedaj berač brez s-aln^sa b.vil:šča
Obtožnica navaja, da je Prek letos 29. februarja v Smattnem pri Litiji skušal izprazniti o-'.iro-ma vom:*i v 3 cerkvene puščice ter da je tat *z navade. Obtožnica za nadalje dolži, da se potepi in da ne more dokazati, da se res pošteno preživlja. Vsled tega je bil Prek obdolžen, da je zakrivil hudodelstvo tatvnine ter prestopek vlačuganja.
Luka Prek jc nepoboljšljiv tat, radi tatvin je presedel eno tretjino svojega Življenja, kazni ga pa niso zmodrile. Obtoženca je zagovarjal dr. Tornago.
Porotnikom je stavil senat 3 vprašanja in sicer dve glavni in eno dodatno. Prvo glavno vprašanje se je tikalo krivde poskušesne tatvine, dodatno vprašanje, če le prišlo obdolžencu krasti v
dališča spravi v sklad z umetniškimi potrebami. Bajka je, da obstojajo pri gledališču kake nepravilnosti. Ne gre pri celi stvari za osebno vprašanje, marveč se išče osnova za dostojno višino umetniškega nivoja. Osobje je razburjeno radi redukcije plač, javnost pa radi nevarnosti, ki preti gledališču. Beseda kriza mora izginiti iz gledališča, namesto nje pa se mora uveljaviti delo, red in mir. Zato vprašanje nadaljnih redukcij sploh ne pride v poštev, pač pa redukcija izdatkov.
Stopil bom v zvezo z velikim županom in mestno občino ter predsednikom oblastnega odbora, da slišim njihovo mnenje. Zdi se mi, da oni sploh ne poznajo gledališkega vprašanja. Hotel bi sklicati vse kandidate za upravniško mesto, da bi videli, kako težko je pri gledališču delati. Kar se tiče izdatkov gledališča samega, moram izjaviti, da porabi ljubljansko gledališče med vs«s-mi najmanj. V Ljubljani ostanem 3 do 4 dni. Nominalni upravnik gledališča je še vedno g. Kregar.
navado in drugo glavno vprašanje, če je mož kriv i/orepanja.
Zagovornik je dejal, da tatvina ne obstoja v tem slučaju, ker jo je Luka opustil, predno je kdo prišel, torej se tudi ne more smatrati dejanje za poskušeno tatvino, ker ni bil pri delu za-sačen. Predlagal je oprostitev.
Ko je vprašal predsednik Preka, če bo tudi on kaj govoril, se je obrnil k porotnikom, se globoko priklonil in glasno rekel: »Prosim slavne gospode za prostost !> Navihanec je pa že že poprej dejal, ko so bili porotniki na posvetovanju: «Na pomlad naj me puste, saj bom na zimo tako nazaj prišel!*
Porotniki .so potrdili samo krivdo vlačuganja in Luka Prek je bil obsojen na 6 tednov zapora, ki ga je prestal že v preiskovalnem zaporu.
Predsednik senata svetnik dr. Gaoei je izjavil, da je poletno porotno zasedanje zaključeno in se je zahvalil porotnikom.
Občni zbor ljubljanske sekcije JNU
Včeraj se je vršil v Laškem občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novi« narskega udruženja. Slovenski novinarji so si letos izbrali za zborovaiišče najmlajše slovensko mesto, Laško, ki igra v našem tujskem prometu zelo važno vlogo. Laško je nad vse prisrčno sprejelo zastopnike slo» venskega tiska ter jim šlo v vsakem oziru na roko.
Zborovanje se je vršilo v tamošnji šoli ter je poteklo v najlepši stanovski sklad« nosti. Po poročilih funkcijonarjev je bil iz* voljen z neznatnimi spremembami doseda* nji odbor, ki se je konstituiral tako^Ie: predsednk Stanko Virant, šefurednik listov konzorcija «Jutra»; I. podpredsednik Viktor Cenčič, urednik «Slovenca»; II podpredsed* nik Udo Kasper, glavni urednik «Marburger Zeitung» kot predsednik Mariborskega no* vinarskega kluba, tajnik Rudolf Ozim, ured* nik «Slovenskega Naroda», blagajnik Drago Potočnik, urednik «Slovenca». Odborniki: Stano Kosovel, urednik «Jutra», Božidar Borko, urednik «Jutra». Jože Zupančič, ured* nik »Slovenskega Naroda*. Viktor Eržen, urednik «VoIksstimme». Nadzorstvo: Ante Beg, urednik »Domovine«, Franc Zabret, urednik ^Domoljuba«. Razsodišče: Rasto Pusioslemsek, ravnatelj «Jutra»; Miha Krek, urednik «Sk>venca»; Albin Prepeluh, ured« nik «Kmetskega lista» Član revizijskega odbora: Stano Kosovel, urednik <Jutra». Član uprave penzijskega fonda: Fran Ter* seglav, glavni urednik ^»Slovenca*.
Obširno poročilo o penzijskem zavaro« vanju je podal g. Terseglav, in so bili toza* devno sprejeti primerni sklepi.
Po zborovanju so bili novinarji gostje mestne občine Laške in okrajnega zastopa. V hotelu «Savinja», ki se razvija pod upra* vo ge. Tropove v najudobnejšo tujsko« prometno postojanko, je mestna občina pri* redila banket, na katerem so župan dr. Roš, sreski poglavar Pinkava, gerent okrajnega zastopa dr. Godnič, podžupan g. E'sbacher in ravnatelj kopališča g. Smertnik izrekli novinarjem dobrodošlico ter jim na prisrčen način postregli z informacijami o znameni* tostih svojega kraja!
Popoldne so si novinarji v spremstvu domačinov na povabilo ravnatelja Smertni* ka ogledali slovito radio termalno kopališče, kjer je kopališka uprava po osvežujoči ko« peli priredila novinarjem zakusko, med ka« tero js v živahnem razgovoru prehitro na* počil čas odhoda. Novinarji so odnesli po kratkem bivanju iz Laškega najlepše spo« mine.
Iz Ljubljanske kronike
POSKUSEN   SAMOMOR   ALI ZA* GONETEN NAPAD   V. TOMAČE» VEM. — ARETACIJE.   - ZOPET TATVINA KOLESA.
Ljubljana, 14. maja.
Danes ponoči se je odigral v prijaznem in idiličnem Tomačevem tajinstven dogo* dek. Okoli .1. ure zjutraj je Blasove, ki stanujejo v hiši št. 20, zbudilo iz spanja neko ječanje in stokanje. Ko so pogledali, kaj se dogaja, so našli na trati pred hišo svojega 20Ietnega sina Antona, ki je ležal v mlaki krvi. Imel je prestreljena prsa in videti je bilo, da se je plazil več metrov daleč, da je lahko dospel do hiše. Radi težke poškodbe in velike izgube krvi jc onemogel in obležal na trati blizu hiše.
Domači so nesrečneža takoj naložili na voz in prepeljali v bolnico V bolnici so dognali, da ima Blas trikrat prestreljena pljuča: zadele so ga tri krogle. Njegove poškodbe so smrtno nevarne in je malo upanja, da bi fant okreval. Bolnik, ki je bil že od snoči v nezavesti, se tudi dane« dopoldne ni zavedel.
Kaj se je zgodilo z Blasom, ne ve nihče. Samomor se zdi skoraj izključen, ker ni bilo najdeno v bližini nobeno orožje Bolj verjetno je, da je postal Blaž žrtev za* vratnega napada. O dogodku so bili takoj obveščeni orožniki, ki so uvedli obširno preiskavo. Danes dopoldne je bil v bolnici neki orožnik, ki pa ranjenca ni mogel za* slišai, ker se le*ta ni zavedel.
★
V Ljubljani se včeraj in danes ni pri* petilo nič posebnega. Pač je policija po* svetila posebno pažnjo neki hiši. ker so se Tazširile vesti, da je v nji shajališče vla* čug in prostitutk. Policija je uvedla ob* širno preiskavo in je našla tam skrito neko
brezposelno  služkinjo   Ančko,   ki   so jo oblasti zasledovale že dolgo časa Ančka, ki je spolno okužena, je morala najprej v bolnico, da se izleči, nato jo pa policija iz roči sodišču.
★
V oboto je bil aretiran neki Adolf H., znan rogovilež in potepuh. Dolfe je že več mesecev brez službe in njegovi domači so imeli ž njim velik križ, ker je često doma rogovilil in zahteval, da mu dajo denar* ja. V soboto je prišel zopet precej na.^a* jen domov in se pričel prepirati z domači« mi. Končno je vsem zagrozil, da jih po* kolje kakor pse. Domači so se nasilneža zbali in zadevo prijavili policiji. Dolfe je bil radi nevarne grožnje izročen sodišču.
★
Poleg Adolfa H. je bil aretiran Ludvik G. in sicer radi sumljivega stikanja po stanovanjih. Policija je prijela tudi Ivana Š., ki je prekoračil mejo brez dovoljenja.
V soboto je bilo izpred kavarne »Cen* tral« odpeljano kolo trgovskemu potniku Titu Slabeti!. Kolo je bilo vredno 1000 Din. O storilcu ni nobenga sledu.
Žrebanje drž. razredne loterije
— Beograd, 14. maja. Danes so bili izžrebani sledeči dobitki državne razredne loterije :
Po 30.000 Din srečka št. 7065, 1395;
po 20.000 Din št. 30298;
po 10.000 Din št. 20084, 31731. 37481, 41.695, 49.813, 42.360, 76.329, 102.693;
po 3.500 Din št. 13.093, 23.756, 28.527, 33.678, 39.234, 41.414, 50.410, 54.542, 55.689, 57.561, 74.721, 91.290, 109.266, 111.800, 112.343 in 115.005.
Nadalje je bilo izžrebanih še 20 dobitkov po 1.500 Din.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.995. Berlin 13.58 —13.61 (13.595), Bruselj 0—7.9345, Budimpešta 9.926, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.98— 8.01 (7.995), London 276.98—277.78 (277.38), Newyork 56.71-^6.91 (56.81). Pariz 0—223.66, Praga 16S—168.8 (168.4), Trst 298.35—300.35 (299.35).
Efekti: Investicijsko 90.5—90.5 (90.5), Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 den., Praštediona* 815 den., Kreditni zavod 157—175» Vevče 105—0, Ruše 265—280, Stavbna 56—U, Šešir 105.0.
Lesni trg: Tendenca živahna. Zaključeili so bili 4 vagoni bukovine, neobrobljene, napol suhe dimenzije po naročilu kupca. I. II in lepa VIL fco. vag nakl. post. po 440. Po* vpraševanje je za okrog 10.000 koma lov brzojavnih drogov, smreka - jelka- 5.50 — 12 m, premer na vrhu 11 — 13 cm, fco vag. Sušak pristanišče.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize:    Dunaj 799.5, Berlin 13595*
London    277.38,   Newyork   56.81, Mi'aii
299.35, Pariz 223.66, Praga 16S.40. Curih
Efekti: Vojna škoda 447.
INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1325, Dunaj 73.02. 1W-lin 124.12, Praga 15:39, Milan 27.335, Pariz 20.42, London 25.325, Newyork 518.85.
Stran 1
SLO VF NSKI  NAROD, dne 14. maja 1928.
St.. 111
zobje so najdragocenejši dar, ki ga je poklonila narava, ta dar je treba skrbno in redno negovati. Kdor vsak vporablja ODOL, neguje najbolje svoje zobe in usta.
steklenica Din 22.—,   velika steklenica Din 35.—, dvojna steklenica Din 65.
»ODO L« se dobiva v vseh lekarnah, drozeriiah. parfumerijah in podobnih trgovinah.
Krediti za zgradbo malih stanovanjskih hiš v
Ljubljani
SIrokopotezna akcija mestne občine za omilfenje stanovanjske bede v LJubljani. — Občina bo dajala kredit  vsem, ki hočejo
zidati male stanovanjske hiše.
Mestna občina ljubljanska je dosedaj irvestirala v stanovanjske hiše za 65 milijonov dinarjev. Možne so še večje investicije, če se m. občini posreči dobiti inozemsko posojilo. Vendar se pa zavedajmo, da imajo stanovanjske investicije tudi svoje meje in da mestna občina ni v stanju, da zgradi vse mankajoče stanovanjske hiše v Ljubljani. Nujno potrebujemo naimanj 600 novih stanovanj in da bi bilo pomanjkanje stanovanj sploh odpravljeno še nadalinih 600.
Stanovanjska akcija mestne občine se je izvajala na dva načina: občina je gradila ssraa in občina je dovoljevaJa stavbnim zadrugam gradbene kredite. Izvedla pa m. občina ni akcije, da bi jamčila stavbene kredite privatnikom, oziroma posameznim osebam.
Na zadnji seji občinskega sveta je bil končno sprejet »Pravilnik o kreditih za zgradbo malih stanovanj«, ki daie tudi privatni inicijativi, pridnosti in podjetnosti priložnost, da pomagajo pri omiljenju stanovanjske bede v Ljubljani.
Kdor se hoče poslužiti ugodnosti »Pravilnika o kreditih za zgradbo malih stanovanj« mora imeti najmanj YK lastnega kapitala. Za ostale tri četrtine, za zgradbo potrebnega kapitala dobi graditelj posojilo, za katerega jamči mestna občina. Poleg tega mora graditelj razpolagati s primerno parcelo, na kateri bi postavljena hiša obdržala običajno stavbeno vrednost.
Kreditne akcije so torej deležni oni, ki razpolagajo s prihranki. Izključeni so oni, ki ne posedujejo ničesar. Slišijo se ugovori, da s krediti ne bodo oblagodarjeni oni, ki so brez denarja, a si bi tudi radi postavili lastni dom. To je res. Vendar pa ne smemo pozabiti, da mora biti mestna garancija varna, kar je pa edinole mogoče, če ni obremenjena nova stavba za vso gradbeno vrednost. Končno je cilj akcije, da se zgradi v Ljubljani kar največ novih stanovanjskih hiš. Na ta način bodo v starih hišah izpraznjena stanovanja, katera zasedejo potem pač oni, ki sami ne morejo gradfti.
Povdarili smo že, da mestna občina samo do omejene višine lahko angažira svoja lastna sredstva za zgradbo stanovanjskih hiš. Neobhodno potrebno je, da je tudi privatni kapital angažiran pri ljubljanski stanovanjski akciji. Kajti vseh 1300 manjkajočih stanovanj ne more mestna občina zgraditi v lastni režiji. Vsi torej, ki razpolagajo z nekaj kapitala in potrebujejo stanovanje, naj vlože svoj kapital v stanovanjsko akcijo. Ako imajo eno četrtino stavbnega kapitala in parcelo, jim mestna občina z kreditnimi ugodnostmi omogoči zidanje.
Pravilnik o stavbnih kreditih daje prednost onim, ki imajo stavbišče, čegar parcelacija je bila odobrena od mestnega magistra. To so predvsem parcele ob katerih so že izpeljane ceste, vodovod in elektrika. Mestna občina bi se rada zavarovala, da ne b> bila primorana na oddaljene parcele graditi ceste, vodovod in elektriko in to celo tam, kjer bo za zgradbo hiš že pri kreditni akciji iz svojega prispevala. Sploh bi bilo v veliko korist mestne občine, če bi se bolj zaokroženo gradilo, ne tako raztreseno kot dosedaj. Stroški za komunikacije bi se zmanjšali in mestni porora'čun bi bil razbremenjen, finančna sredstva bi bila pa na razpolago za bolje vzdrževanje ostalih cest.
Najvažnejše so obresti pri stavbnih kreditih. Marsikdo bi že zidal, če bi ne bil kapital tako drag. Pri visokih obrestih je nemogoče graditelju postaviti realen prora-račun za odplačevanje anuitet. Mestna občina je zato pripravljena preskrbeti graditeljem malih stanovanjskih hiš cenen kredit. Mislimo, da se nam bo posrečilo dobiti kredit vsaj po 8%. Mestna občina bi dovolila 1% bonifikacijo, tako da bi plačeval graditelj 1% obresti od izposojenega kapitala. Mogoče se bo pa posrećio obresti znižati še za en odstotek. Ako računamo na primer, da je stavba obremenjena z 130.000 Din (gradbeni stroški 160.000 Dtn) bi bilo plačevati pri 7% obrestovanju na leto 8400 Din. Novi mestni pravfmfk o stanovanjskih kreditih predvideva vsaj 2% amortizacijo, kar bi znašalo pri zgornjem primeru 3400 Dfn letno; skupno torej z obrestmi vred 10.800 Din letno. V stanovanjski hiši za 160.000 Din bi bilo lahko dvoje stanovanj. Vsaka sranfica bi morala torej plačati na obrestih in amortizaciji po 5400 Dm letno, aH 450 Dfn mesečno. Po m.
pravilniku za zgradbo stanovanjskih hiš so stavbe za dobo desetih let oproščene vseh občinskih doklad na hišno naimarino. in deloma tudi davščin ter taks in tudi država nudi za nove stavbe davčne ugodnosti. Najemnina za obravnavani primer predvidoma ne bi presegala 600 Din na mesec za stanovanje in naj tudi upoštevamo popravila, javne dajatve, zavarovanje hiše itd. Ni to ravno nizka najemnina, a vendar ni višja, kot se danes zahteva za stanovanje v novih hišah. In kar Je najpoglavitnejše: graditelj plačuje najemnino za svojo hišo in z zgledom, da bo imel enkrat neobremenjeno posest.
V pravilniku je rečeno, da bo mestna občina le eventuelno prispevala k plačevanju obresti. Omejitev obrestne bonifikacije je izražena zato, ker bo nekaterim mogoče dobiti z mestno garancijo cenen kredit pri raznih ustanovah, oziroma socijalnih institucijah. Ako bi bila pri teh graditeljih obrestna mera Jednaka oni, ki bi jo mestna občina zagotovila s svoio bonifikacijo graditeljem, ki bi ne bili deležni nobenih bonitet, pri najetju posojila, je navadno, da mestna občina ne bo priznavala popustov na obrestih
Namen mestne občine je, da nakupi več stavbenih kompleksov, katere bo sparceli-rala in po prednostnih cenah prodala onim, ki nameravajo graditi. Na ta način bi prišli graditelji malih stanovanjskih hiš do parcel, ki bi bile cenejše od parcel, ki jih prodajajo privatniki.
Garancijo za stavbeni kredit nudi m. občina predvsem v Ljubljano pristojnim osebam in onhn, ki se izkažejo, da stalno vsled svojega opravila bivajo v Ljubljani. Od mestne občine ne morejo zahtevati kreditnih ugodnosti oni, katerih bivanje v Ljubljani ni zvezano z njihovim eksistenčnim vprašanjem in Iri bi se eventuelno naselili v Ljubljani samo zato, ker imajo slučajno priliko si pod ugodnimi pogoji zgradit: svoj dom.
Kdor se želi poslužiti ugodnosti »Pra\il-nika o kreditih za zgradbo malih stanovanjskih hiše ima predložiti m. magistratu prošnjo, opremljeno s stavbenim programom (najboljše malo skico o razporeditvi prostorov). V prošnji bodi navedeno zemljišče, katero poseduje prosilec in dokaz o neobremenjenosti (siruacijska skica z zemljiško knjižnimi podatki). Prosilec mora dokazati nujnost iti stalnost bivanja v Ljubljani, ki izhaja iz njegovega poklica. Kdor je pristojen v Ljubljano priloži domovinski list. Prošnji mora biti nadalje priloženo dokazilo, da razpolaga prosilec vsaj z Y% gradbenega kapitala in dokaz, da so njegovi dohodki tako visoki, da bo zmogel redno plačevanje obresti in amortizacije. Tndi družinski člani naj se imenoma po starosti, poklicu in dohodkih navedejo. Ker jamči za odplačevanja posojila tudi zakonski drug, je tudi o tem navesti njegovo premoženjsko stanje. Končno mora biti v prošnji izrecno navedeno, da sprejme prosilec zase in svoje pravne naslednike vse v »Pravilniku o kreditih za zgradbo malih stanovanjskih hiš« predpisane pogoje in obveznosti.
Prosilcem, katerim m. občina v principu dovoli garancijo za stavbno posojilo, izdela v to svrho ustanovljen mestni gradbeni oddelek podrobne načrte in proračun za stavbo. Graditeljem bo mestna občina služila s strokovnimi nasveti, da jih obvaruje škode, ki kaj rada nastane, če ni graditelj posebno vešč in prevdaren. Mestna občina si pridrži tudi pravico, da nadzira stavbo za časa grajenja in prepreči vsako neopravičeno in neekonomsko izrabljanje dovoljenega kredita.
Pričakujemo, da bo kreditna akcija mestne občine pospešila gradnjo stanovanjskih hiš in da se zopet približamo našemu glavnemu cilju, da bo v Ljubljani za vse občane dovolj stanovanj na razpolago.
Ivan Tavčar.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Ljubezen študentke in služkinje. — Letalske svečanosti v pri« morsko-krajiški oblasti. — Smrt zloglasnega hajduka. — Zanimiva tatvina v hotelu.
KIJ lit
najboljše, najtrajnejie. zato oajcenelie!
Pred dnevi so imeli veliko senzacijo v Zagrebu. Na nekem dvorišču so delavci čistili greznico in so našli v jami na svoje veliko iznenađenje trupelce novorojenčka, ki je že razpadalo. O nenavadni najdbi so takoj obvestili policijo, ki je uvedla preiskavo, da najde brezvestno mater novorojenčka, ki je moral tako žalostno poginiti v greznici. Policija je kmalu razjasnila ta tajinstven detomor, ki priča o pokvarjenosti današnje mladine ne glede na njen družabni položaj. Mati umorjenega deteta je bila neka komaj 17 let stara služkinja, oče je pa po njeni izpovedi neki študent tehnike rodom iz Splita. Služkinjo so aretirali in je na policiji izpovedala, da se je meseca aprila lani seznanila z nekim študentom iz Dalmacije. Mesec kasneje je služkinja srečala študenta na cesti in ta jo je odvedel pred svoje stanovanje ter ji velel, naj počaka, dokler se ne vrne iz hiše. kjer ima nekaj opraviti. Kmalu se je vrnil v spremstvu nekega svojega prijatelja in povabil služkinjo v stanovanje. Služkinja ni hotela z njim, baje zato, ker je mislila, da je sam doma. Ko ji je pa študent rekel, da stanuje pri starših, je šla z njim v sobo. Ko so vstopili, je študentov prijatelj nenadoma izginil ter zaklenil vrata za seboj. Ostala sta sama in študent je posilil dekle, ki je bilo še nedolžno. Po nekaj mesecih je služkinja opazila na sebi razne telesne spremembe in je o tem povedala tudi svojemu ljubčku. Ta ji je obljubil neke medicine, s katerimi bi lahko odpravila telesni plod. Služkinja je še večkrat prišla k študentu, ni pa dobila medicin in ji je študent slednjič rekel, naj si jih priskrbi sama. Meseca januarja se je služkinja preselila k svojemu bratu na Trešnjevko, ni pa mogla delati, ker je bila pred porodom. 6. januarja je vstala zgodaj zjutraj in odšla zopet na delo tako, da domači sploh niso opazili, da ie rodila. Čez osem dni je dobila službo pri neki družini v Krajiški ulici, kjer je služila, dokler je niso aretirali. Studenta policija ni mogla zaslišati, ker ie odpotoval v Split, ko je zvedel za sadove svojega razmerja z mlado služkinjo.
★
Oblastni odbor aerokluba v Otočcu, ki je eden največjih v državi s 35 mestnimi odbori in tisoči članov, priredi začetkom junija velike letalske svečanosti v primorsko-krajiški oblasti. Vršila se bodo predavanja in zabave, v zraku bodo pa krožila letala vseh vrst in metala propagandne letake. Nad ooedi-nimi večjimi mesti bodo letalci izvajali razne akrobacije, Pri svečanostih bodo sodelovali tudi hidroavioni in ooseoen potniški avion bo določen za novinarje,
ki bodo sledili svečanostim v letalu. V samem Otočcu prirede velik :etalski miting. Letala se bodo spuščala in dvigala tudi na deželi, da bo ljudstvo videlo 'e-tala in njih ustroj tudi od blizu. Posebna letalska komisija že sedaj preiskuje nai-pripravnejši teren. Letalci se bodo producirali v Otočcu, Ogulinu, Gospiću, Gračcu. Karlovcu itd. Oblastni odbor aerokluba je ukrenil vse potrebno, da se bodo svečanosti vršile kar najlepše in se bodo tudi širši krogi zainteresiraj5 za nase letalstvo. Predsednik aerokluba v Otočcu je polkovnik Alfonz Žerjav. Ljudstvo pričakuje z velikim zanimanjem letalske prireditve.
*
V soboto so ubili v Užicah zloglasnega hajduka Radenka Andželiča iz Gostince, ki je bil obsojen na iOietno ječo zaradi raznih zločinov in ie potem pobegnil iz kaznilnice v Lepoglavi. Ministrstvo notranjih del je razpisalo na njegovo glavo nagrado 30.000 Din. Po begu iz kaznilnice je aapadei svečenika Jovana Tucovića. V selu Karanu se je spopadel tudi z orožniki in je ustrelil enega ter nato pobegnil. Ves čas sc je skrival v okolici Užic. Nekateri pripovedujejo, da je večkrat prišel celo v mesto preoblečen. Policija je organizirala posebno patruljo, ki ga je zasledovala ni mu končno prišla na sled. Orož-niški narednik Djurdjevič in občinski pisar Konstantinović sta ga v soboto izsledila in ga ubila. Pri njem so našli karabinko z 12 naboji in eno bombo. Policijsko sodna komisija je pregledala truplo na mestu in odredila, da ga prepeljejo v Užice, kjer je vse drlo k vozu, da si ogledaj otruplo zloglasnega bandita, ki je bil strah in treept užiškega sreza.
*
V soboto se je vršil v hotelu Dodže-vac v Valjevu velik nadstrankarski shod, ki je potekel v velikem navdv-šenju. Med shodom je bila izvršena velika tatvina, čije »žrtev je postal sam hotelir, ki je po končanem zboru opazil, da so mu zborovalci odnesli vse namizne prte, razno posodo iz omar, vino v steklenicah in druge predmete. Navdušeni zborovalci so polomili tudi okoli 80 stolov in miz ter nekatere druge predmete. Hotelir se je takoj obrnil na sklicatelje shoda, ki so pa izjavili, da niso odgovorni za početje zborovaicev. Hotelir se je nato pritožil pri poslancih iz Beograda, ki so se shoda udeležili in na njem tudi govorili. Tudi ti niso hoteli odgovarjati za škodo, ki so jo povzročili zborovalci. Policija je uvedla preiskavo in ocenila škodo, kotelir je pa vložil tožbo proti sklicateljem shoda.
Pr os ve ta
Golouh Rudolf: Kriza.
predstava Delavskega odra Svobode v Ljubljani.)
V sobo bo sera si ogledal predstavo R. Goto-uhove socialne drame v šesterih sliikah «Krlza» na odru našega dramskega gledališča.
Golouh je podal močno razgibano, konfliktov polno dramo iz sodobnosti. Dva ostro ločena, se brezobzirno boreča sveta si stojita nasproti, nacionalizem in rnternacionalizem oziroma kapital in delavstvo. Predstavniki teh dveh svetov so mooomanističru fanatiki, ki ne priznavajo kompromisa ter so v ciljih in STedstvih enako brezobzirni. Zato trpita obe strani, imata žrtve ter vztrajata v neodjenl'jivi trmi na škodo splošno sri.
Drama prinaša ostro risane borce po znanih živih modelih, konflikte, ki so cepili delavce ia jih $e cepijo, vrhunec dejanja pa Je spopad obeh taborov, prikazen po tragičnem dogodku nedavnega časa v Trbovljah. Glavni akter Je masa delavcev, ki so jim nekateri tipi le glasniki misli in čustev.
Nič ni tajiti, da jc Golouh spreten v razpletanju in zapletanju dejanja ter da tečejo prizori naravno m živo, ves čas napeto; dialog je neprisiljen, značaji so ostro izraženi, čeprav bolj tipizirani, nego zajeti iz življenja. Sodobnost, aktualnost se dobro čuti iz marsikake osoljene, bistro uporabljene krilatic« ali demagoške fraze, škoda je, da zahaja Golouh včasih v nabuhlost izražanja, v nejasno, papirnato dikcijo. Poslužuje s« prav dobro satire in ironije; žal. da včasih tudi karikira in zapada v nemogoče pretiravanje. V splošnem pa je hvalevredna njegova težnja, da bi bil objektiven slikar grehov obeh strani.
Q. Bralko Kreft se je izkazal izvrstnega režiserja, ki je dal predstavi pravilen tempo, solistom dobre, naravne situacije, zlasti pa je nastope množice pripravil imenitno, da «*-> nrim«
v redakciji, v krvavi borbi in na kolodvoru sugestivno resnično močno delovali aa občinstvo. In priznati treba, da so bili nekateri nosile! u log prav dobri, naravni, Jasne govorice ter vseskoz dosledne karakterizadje. N. pr. Puntar. Peter, invalid, ravnatelj. Osek, Goldmann, Stempihar, Verlot, vladni svetnik in Ana ter Skop. Tudi epizodisti so bili malone vsi prav dobri (ženske, vratar i. dr.).
Čudovito je, koliko igralskih nadarjenosti je med našimi delavci, koliko samoraslostl! Ker dobi Delavska zbornica veliko gledališko dvorano z odrom, se moramo nadejati, da se «SvOboda» razvije v gledališki faktor, ki ga objektivna kritika ne bo smela omaloževati. GG. Kreftu in njegovi družbi je le čestitati na pošteno zasluženem uspehu z Golouhovo sodobno, moderno dramo, zlasti pa «Svobodi». ki deluje resnično kulturno in civilizatorno na raznih poljih za liubHansko in zunanje delavstvo. F. G.
Pevski zbor donskib koza ko v -ma za svoj današnji koncert sledeči spored: l. Napravnik Don (Sicer mirni in tihi Don vzdiga svoje valove in poživlja otroke, da gredo v boj proti neprijatelju — Turku. Besedilo opisuje volitev atamana, kozaškega voditelja ter slavi svobodo široke stepe. Junaški kozak se oprošča od rodne zemlje v trdni nadi, da se povrne kot zmagovalec. 2. Na petrogradski cesti, ruska narodna. 3. Iz kavkaskih gor. kozaška narodna pesem (hrabra stotnija donskib korakov gre na svojem zmagovitem pohodu preko kavkaSkih gor pod vodstvom mladih, hrabrih poveljnikov. Donski kozaki so to in njihov pohod pomeni zmago. 4. Kanavka, šaljiva pesem, imitacija harmonike. 5. Hmeijok, kozaška narodna. 6. Stenjka Rezin, od Oobrovena, bariton sok) poje g. Jahno. 7. Otožno ječi zvonček. Ruska narodna. (Tiho ječe zvončki na ruski trojki in Jednolično tami travica. Popotnik pod vtisom teh uspavajočih glasov se spominja svojega življenja, svoje mladosti, svoje prve ljubezni. Tenor solo poje g Krutov. 8. Arbangelskl EJ, uhnem. 9. Kozaška pesem Atamana Flatova. (Ataman Platov. po katerem Ima zbor sveje ime. Je preganjal Napoleona od Mo-skvt do Pariza. Ob ritmičnem topotu konjskih
pripoved oje hrabri narednik kozaške stat-
ui U o zmagah in slavi hrabrega Piatova. 10. 12 razbojnikov. Stara samostanska legenda, bariton solo f Jahno. 11. Večerni zvon. ruska narodna pesem. 12. Iz šum«. Kozaška narodna (Iz Šume pridrvi hrabra kozaška stotnija. pred njo brabr! poveljnik, ki jih poiMJa na napad), tenor s«.'o Levicki. 13 Kozaček. narodni ples Donskih kozak* /. Priredi! Kostrjukov. Zbor Donskib korakov f§ pevsko udruženje popolnoma svoje tipična vrste, njegovo petje Je v vsakem pogledu dovršeno tako glede ritmike kakor tudi glede sestave >plb glasov, poje absolutno na efekt, katerega v vsakem oziru doseže. Predprodaja v Matični knjigarni.
Pueeini >Dekle flate£a »pada«. Prva repriza te na našem odru izredno lepo uspele Puccinijeve opere se poje v torek, dne 15. t. m. za abonente reda A v isti zasedbi kakor na premijeri. Glavne kakor ludi nekatere manjše vloge so v rokah naših najboljših pevcev. Režija in vodstvo opere pa v rokah opernega ravnatelja g. Mirka Poliča. Krasne arije in prelepa Puccinijeva glasba bo brez dvoma našla veliko Število občudovalcev.
Gostovanje g. Šimenca ▼ ljubljanski operi. Na praznik v četrtek, dne 17. L m. zvečer ob pol 20. uri gostuje eden najboljših naših tenoristov g. Mario Šimenc član zagrebške opere v Puccinijevi operi >Tosca<. Ostala zasedba: ga. Mitrovičeva ge. Hol od -kov in Betetto. Prepričani smo. da smo^ s tem gostovanjem zelo ustregli številnim ce-stilcem odličnega gosta. Posebno so vsled tega, ker odide v prihodnji sezoni v inozemstvo.
prihonja dramska noviteta v ljnbljan-ski drami bo v sredo 16. t. m. in sicer Mae-terlinckove drame >2upan štilmondski« ▼ režiji g. Cirila Debevca.
eleznica
KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 14. maja 192$, katoličani: Bonifacij; pravoslavni: 1. maja, Sve-tolik.
Jutri: Torek, 15. maja 1928; katoličani: Zofija; pravoslavni: 2. maja, Atanasije.
Današnje prireditve. Drama: »Roka pravice«. Kino Matica: »Črni pirat«. Ljudski kino (Idela): Carjev sel.
Dežurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ust ar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šiška.
Kriza ljubljanskega gledališča in umetniško osobje
Z oziTom na različne in tendeucijozno zavite vesti, ki so se pojavile ob priliki demisije upravmka Kregarja v tu- in inozemskem tisku, izjavljata »Udruženje gledaliških igralcev« in »Podsavez muzičara« kot predstavnika celokupnega umetniškega osobja Narodnega gledališča v Ljubljani, sledeče:
Članom našega gledališča, brez izje- L naj si bodo to operni ali dramski, ie v ^.vi \TSti pri srcu dobrobit zavoda. Dokaz temu je, da ie osobje kljub znižanju rednih mesečnih prejemkov, kljub občutno znižanim in skrajno neredno izplačevanim honorarjem, kljub pretnjam z osebnimi redukcijami in kljub načinu občevanja upravnika Kre-zarja, v tem večnem vznemirjenju, nesebično in z veliko ljubeznijo delalo več kot bi se od njega zahtevati smelo.
Spričo gornje utem^-l-vs s studom odklanjamo vsa podtikavanja (štrajk, atentar z vitrojolom na začasno članico opernega zbora gdč. Florijančičevo itd.), ki imajo pro-^ zoren namen prikazati osobje kot nezaveden in nekulturen element.
Ker hočemo jasne in točne račune, smo predali zadevo svojemu pravdnemu zastopniku. Besedo ima sodišče!
Sport
— Službene objave LHP - a (is *eje uprav, odbora dne 10. maja.) (Poročilo je pomotoma zakasnelo.) TDK Atene se oprosti pomladnih prvenstvenih tekem. Vse tekme se priznajo njenim nasprotnikom s 6:0.
— Naknadno se odobri tekma Mura : Ptuj dne 6. maja in delegiranje g. Samuda sodnikom. — SK Slovanu se dovoli preložitev prv. tekme dne 17. maja. Za nov termin naj se pogodi z nasprotnikom SK Ilirijo. — Vzame se na znanje sodniško poročilo tekme Ptuj : Mura 6. maja In Ptuj : Mura 22. aprila. — SK Mura se obremeni za sodniško takso tekme dne 22. aprila — G. Voglar se ponovno poziva, da nemudoma pošlje remenje podsavezu v zadevi Cizelj—Čuvaj. — I. SSK Mariboru se potrjuje prejem Din 50.
— Dovoljuje se tekma Maribor — ASK Zagreb dne 18. maja v Mariboru Za sodnika se delegira g. Volar. — SK Mura se poziva, da nemudoma posije savezni davek od tekme Mura : Ptuj z dne 22. apriln. — Klubi imajo tekom 3 dni po odigrani prv. tekmi poslati obračun tekme podaavecu skupno s 5% netto - dohodkov. _ Cita se za ASK Primorje Zora Stare s pravom nastopa dne 10. avgusta za prijateljske in internarionaV nc tekme ter dne 10. novembr« za prvenstvene tekme. — Klubi mariborskega okrožja, ki potujejo k prv. tekmam v svojem okrožju, smejo zaračunati tretji razred oseb. vlaka ter kompletno oskrbo za čas bivanja v kraju svojega nasprotnika. V kraj svojega nasprotnika smejo priti 6 ur pred tekmo ter morajo oditi iz tega kraja najkasneje 6 ur po tekmi. V slučaju, da prispe prej, odnosno odpotuje kasneje, nosi stroške oskrbe za ta Čas, klub sam. — propaerandna tekma se predloži od 16. maja na 23. maja. — Po § 51 kaz. prav se kaznuje TKD Atena, SK Ptuj in SD Rapid z globo po 100 Din ker še vedno niso poslali podatkov zahtevanih v služb, objavah od 81 marca. Tem klubom te ponovno podaljša rok do 20. maja. — Vse odbornike se ponovno poziva, da nemudoma pošljejo svoje slike za izstavitev legitimacij. — Za prvenstveno tekmo Maribor : Mura 17. maja se delegira sodnikom g. Baltesar, rez. g. šneler. — SK Muri
se zavrne protest proti kaznim Din 350__
ker mu ni bila priložena taksa Din 100.—. Tajnica. Objavljeno: 11. maja 1928.
»
Stev 111
•SLOVENSKI  N A R O D» dne 14. maja 1928.
Stran 5.
Dnevne vesti.
— Nov spomenik padlim Junakom. Odbor za spomenik padlim vojakom v Skofjl Loki je sklenil postaviti dostojen spomenik vojakom - domačinom, ki so med veliko vojno žrtvovali svojo kri za našo svobodo. Izdelovanje spomenika je poveri, priznanemu slovenskemu kiparju Ivanu JuTkoviču ter je Že odobril njegov osnutek. Zanimivo je, da bo to prvi tovrstni spomenik, ki je po svoji koncepciji zares slovenski. Na visokem podstavku vidimo žalujočo žensko v slovenski narodni noši z a vb o na glavi. Globoka žalost odseva z njenega obličja Še bolj z njene kretnje. Ta Slovenka ie morda mati, morda nevesta ali sestra. Vsekakor bo njena žalost sugestivno delovala na vsakega gledalca, najbolj pa na sorodnike padlih. Ves spomenik bo visok 4 metre ter bo izklesan iz kraškega sivega mramorja. Oojkrili ga bodo še letos jeseni. Ker je gospod JuTkovič resen in soliden umetnik, ki ron je samo do resnice, a ne zato. da bi dela! koncesije pod modnimi vplivi stoječi fi-Hstrozni sodobni kritiki, je pričakovati, da dobi škof j a Loka s tem spotnerakorn umotvor, ki bo vreden tega za slovensko umetnost tako pomembnega mesta.
— Kdo nosi odgovornost? Društvo železniških vpokojencev nam piše: Mnogo se j« že pisalo in razpravljalo o kronskih vpo-kojencih. Pri prevedbi teh so bili popolnoma prezrti vpokojenci Južne železnice. Ob razdelitvi Južne železnice med nasledstve-ne države je bil sklenjen rimski pakt, s katerim so vpokojencem Južne železnice njihovi mesečni prejemki zajamčeni. Določilo se je tudi, koliko odstotkov mora vsaka posamezna država prispevati za pokojnine upokojencem Južne železnice. Vse na-sledstvene države so se rimskega sporazuma glede upokojencev Južne železnice v polnem obsegu držale ter so jim tudi uredile njihove pokojnine. Iz katerih razlogov dela naša država izjemo in proti obveznosti, ki se tičejo izplačevanja pokojnin upo-kojemcem Južne železnice? Usojamo si vprašati vse merodajne činitelje, kako je mogoče, da se pri nas z upokojenci Južne Železnice tako postopa. Vprašamo tudi, aH v Jugoslaviji rimski pakt ne velja? Čudno je to postopanje tem bolj, ker nobeno zbo1:-šanje pokojnin ne bi šlo v breme naše države, pač pa iz skupnega fonda, v katerega prispevajo vse nasledstvene države v zlatih francoskih frankih. Zaka.i torej tako za-posa vi janje? Vsi merodajni faktorii so poklicani, da nemudoma popravijo to krivico. Te dni je odšla deputacija železniških vpokojencev v Beograd, da ponovno nastopi na vseh merodajnih mestih proti krivicam. Vsi železniški upokojenci pa nai se zavedajo, kako težko stališče ima društvo in ga naj z vsemi močmi podpirajo, da zamore svo:e delo nadaljevati do končne rešitv;.
— Iz prometne službe. Imenovani so pri železniški direkciji v Ljubljani: za šefa personalnega odseka splošnega oddelka dosedanji načelnik ekonomskega oddelka Josip Gostiša. za šefa odseka za vzdrževanje proge dosedanji šef odseka za gornji ustroj Ivan Mfiller - Petrič, za šefa konstruktivnega odseka gradbenega oddelka dosedanji šef odseka za dolnji ustroj Pudolf Kavčič, za šefa splošnega odseka strojnega oddelka dosedanji uradnik administrativrto-oravnega oddelka dr. Miško Jevšek. za šefa računskega odseka splošnega oddelka dosedanji uradnik oddelka za računovodstvo in finance Karel Zupančič, za Šefa splošnega odseka prometno - komerci jal nega oddelka dosedanji uradnik istega oddelka Alojzij Pandel. za šefa prometnega oddelka prometno - kornerajainega oddelka dosedanji uradnik istega oddelka Franc JelaŠMč, za šefa vazonskega odseka stro>nega oddelka dosedanji uradnik istega oddelka Hinko Goltaš, za šefa komercijalnega odseka prometno - komercitalnega oddelka dosedanji uradnik istega oddelka Franc Hois. za šefa splošnega odseka gradbenega oddelka dosedanji šef sekcije za vzdrževanje proge ing. Fr anc Zelenko; dodelien? so slošnemu oddelku direkcije dosedanji šef sanitetnega odseka dr. Josip Tičar, splošnemu oddelku dosedanji šef odseka za prehrano v ekonomskem oddelku Franc Planinšek, gradbenemu oddelku dosedanji šef odseka za nakup in razdelitev materijala Pudolf Se-!ak, prometni - komeroijalnemu oddelku dosedanji šef odseka za statistiko ori komerci jam em oddelku Franc Kunaver.
— Iz državne službe. Premeščena sta k računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani za knjigovodjo tajnik generalne direkcije državnega računovodstva Mili-voje Goričan. k davčnemu okrajnemu ob-lastvu v Mariboru pa davčni upravitelj davčnega okrajnega oblastva v Radovljici Bogomir Železoik.
— 2"letnica Kola srbskih sestara Včeraj je proslavilo Kolo srbskih se % Ura v Beogradu 25Ietuico svojega obstoja. Kolo fe hflo ustanovljeno leta 1903. in si*.er kot društvo, ki nai bi lajšalo trpljenje 'tbskega prebrvaJstva v stari Srbiji in Macedorrij!. rVva predsednica je bila ga. Slavka Su-botić. Med vojno Je prcdsedova'a lo\u g*. Ljubica Luko v i č, po vojm je pa predse lafet gdč. Mirka Grunč, Takoj no ujed?* »en Ju r-Kolo pokrenilo akcijo, da se ustanovi tudi v Ljubljani Kolo jugosFovenskih sester, v Baranju pa Koto baranjskih sestara
— Sprejem gojencev v pomorsko av"a-rično šolo v Kmnboru. V pomorsko avija-tjčno šolo v Kumboru se spreJm* 100 novih gojencev. Sprejemajo se mladeniči od 17. do 21. leta.
— Nemške reparacije. V aprilu je dobila naša država na račun reparacij lz Nemčije
za 8 miKjonov zlatih mark raznega materijala.
— Razid društva. Streljačka družina v Laškem se je po skieou občnega zbora prostovoljno razala.
* Iz »Uradnega Usta«. »Uradni Mst< št. 6 z <kie 12. t. m. objavlja pravilnik o csp'.le-nju oseb, ki so Jih ugriznile stekle živali, dalje dopolnitve in izpremembe v i-neniku želez«Skih postaj in razna tarifna obvestila.
— Dražba občinskega lova Podgorje,
razpisana z razglasom z dne 35. aprila t. 1., št 6678, se prekliče, ker Je bila zakupna doba s sedanjim zakupnikom podaljšana.
— IV. mednarodni kongres mest se bo vršil sredi marca prihodnjega leta v S-svilii na Španskem. Ljubljanska mestna občina, ki Je včlanjena v Mednarodni zveri m«t«, je prejela povabilo k udeležbi. Tsročasno s kongresom se otvori v Sevilii tudi ftmfco* ameriška razstava.
— Mesto cvetk na krsto blage g ;spe R obleko ve daruje za CMD rodbin Skuhala 100 dinarjev.
— Mesto venca na krsto blagopokornega Pogačnika daruje ga. Mari BoniČ za CMD 100 dinarjev.
— Vreme. Včeraj zin.. *t j«; karalo, da ho vreme lepo, toda čez di;i se :c pooblačilo h popoldne smo inurS v Ljnbisant -nanjso nevihto. Dež so imeli včerai v Beogradu, Sarajevu in SkopIJu, oblačno v Mariboru in Zagrebu, lepo v SpJfru in Dubrovniku. Temperatura je še vedno zelo nizka. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Skoplju in sicer 18 stopinj. V LJubfjanl je bilo 17, v Dubrovniku in Zagrebu 16, v Splitu in Mariboru 14, v Beogradu 9, v Sarajevu 5 stopinj. Tako hladnega vremena ob tem času Beograjčani in Sarajevčani menda že dolgo niso imeli Tudi ob morjn je razmeroma zelo hladno. Danes zjutraj je bilo pri nas oblačno in kazalo Je, da dobimo zopet dež. Dopoldne so se pa oblaki večinoma razpršili in dež je nam zaenkrat prizanesel. Barometer je kazal zjutraj 754, terTrperatura Je znašala 9.5°.
— Nesreča nikoli ne počiva. Včeraj so pripeljali v bolnico 601etno sluzldnio Pranjo Ramovševo iz Radomelj pri Kamniku, ženica se je nerodno sukala okoli ognjišča in pri tem zvrnila nase lonec vrelega mleka. Dobila je nevarne opekline po vsem životu. — Viktor Perovšek, sin posestnika iz Sv. Gregorja pri Kočevju, je v soboto popfva! v neki gostilni. Spri se je s posestnikovim sinom Gregorjem Modicem, ki ga je med prepirom z nožem sunil v desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico. — Antonu Kozamer-niku, 20Iernemu delavcu Iz Bodovelj pri Škof ji Loki, je med delom padel težak hlod na roko in mu jo zmečkal.
— Kaj povzroča neredno odvajanje? Ko pride hrana v želodec, se takoi izločijo velike količine želodčnih sokov. Ako se jih izloči preveč, postane hrana kisla masa v fermentaciji, ki ostane v želodcu več ur in povzroča občutne bolečine. Ako vzamete malo praška »MAGNA« v mali količini vode, čim občutite bolečine, bodo izginile vse neugodnosti in krči, ker prašek »MAGNA« odstranjuje odvisno kislino, ustavlja fermentacijo, ublažuje in zdravi upaljeno membrano želodca ter tako vrača takoj in brez bolečin redno prebavo. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerljah. 1 omot s točnim navodilom 4 Din. Po pošti pa se naroča na naslov: Laboratorij Alga. Sušak. Za dva omota priložite pismu 10 Din v znamkah.
R0YAL EXCHAN6E ASSURANCE
Angleška zavarovalna družba
javlja  vsem   svojim  zavarovancem proti požaru, da se morejo pri njej zavarovati pod ugodnimi pogoji tudi
proti potresu.
Podružnice: Ljubljana, Dalmatinova ulica 3, Zagreb, Sajmište 56, Beograd,   Palata   Ruski car, Knez Mihajlova 7.
Iz Ljubljane
— Ij V proslavo Materinskega dne se Je
vršila v ljubljanski operi dne 12. maja zvečer Akademija, ki jo je priredil Narodni ženski Savez SHS. Nad vso prireditvijo Je vel dih Ihrbezrri In zahvalnosti materi vseh, malih in velikih. Sodelovala je skoraj izključno mladina od ljudskošolske abecedar-ke pa tja do učiteljic likov In akademikov obojega spola. In prav to je daialn Akademiji značaj toplote in prisrčnosti. Pridno je svira 1 orkester I. državne deške meščanske šole pod vodstvom vztrajnega strokovnega učitelja glasbe, g. Repovša. Ljubeznivo in eksaktno sta pela dekliška zbora gdč. M. Urrrbergarjeve. Odlikoval se ie Že znani zbor učite!jiščnikov g. prof F. Adamiča ter sveži oktet akademikov. Ga. Fanči Cadeže-va je zanimala kot solistka s pesmijo »Materi«, ki jo je nrav za ta večer u glasbila njena spremljeva&a na klavirju, ga. A. N Posebno je ugajaj g. Mario Pus. mlad pevec najlepših kvalitet in imponujočega basa. Gosp. Hribarju se po temeljitem šolanju glasu vsekakor obeta lep uspeh. Govor gdčne. Milene Mohoričeve in temu dnevu primerna deklamacija gdčne. Mantuanijeve sta bHa sprejeta z odobravanjem. Nad vse ljubeznivo in čustven konec je tvorila gdč. M. GroŠljeve alegorija * Pokloni t ev maimi-ci<, ki so jo STČkano izvajale gojenke osnovne šole na liceju. Gledališče je bilo skoraj razprodano ter so se prireditve udeležili domalega vsi zastopnik! oMasrl. — V nedeljo dopoldne je narodno ženstvo s pomočjo deklic prodajalo po ljubljanskih ulicah narcise in odkopue znake v korist naj-bednejših mater.
—lj Danes zvečer koncert pevskega zbora doandUb kozakov v unJonsId dvorani. Opozarjamo na ta prvi nastop po celi Evropi poznanega zbora, ki se vrši v nai era mestu. Spored, katerega smo priobčili včeraj, obsega po večini ruske narodne in kozaške pesmi. Zbor ima vsled načina svojega petja tako privlačno moč, da pubBka vedno zahteva ponavljanje ne posameznih točk, ampak celega koncerta. Pred prodaja vstopnic v Matični knjigarni.
—Ij Občni zbor Društva aa zsradbo Sokolskoga doma se vrši dne 14. t. m ob pol 8. uri v gostilni pri Rad. K obimi udeležb! vabi odbor. £99n
—lj Društvo »Zoo«, ki si je nadelo nalogo ustanoviti v LJubljani živalski vrt, kakor ga ima večina večjih mest. sklicuje javni razgovor na torek dne 15. maja t. 1. ob pol 9. uri zvečer v zadnji sobi restavracije Slon. Na tem sestanku hoče društveni odbor poročati o svojem dosedanjem delu in dati na razgovor zamišljene načrte za dosego svojega smotra. Zato vabi j;;udno razen članov na sestanek vse prijatelje priro-dč in vsakogar, ki mu Je na srcu o-vzdlga Ljubljane in ugled naše slovenske domovine. Živalski vrt, kjer bi se gojile v svojem prirodnem obiležju v prvi vrsti živali domačih pokrajin, bi ne bil samo velikega poučnega pomena za Širše sloie in zlasti za mladino, marveč tudi koristno zabavišče v čistem zraku med zelenjem za vse domačine ter lepa privlačnost za tui^c. Pridobitev živalskega vrta je torej za Slovenijo m zlasti za njeno pestolico jako važna, zato se nadeja odbor obilne udeležbe.
Iz Olja
—c Gospo Lino dr. H raso v če v o je v soboto popoldne spremila velika množica občinstva na zadnji poti. Zastopani so bili vsi sloji. Spremljali so jo zastopniki občine, oblasti, raznih društev in stanovskih organizacij. Pevci so zapeli žalostinke pred hišo žalosti in ob grobu. Pogreb je pokazal, kako priljubljena je bila pokojnica. Počivaj v miru, blaga Žena!
——c Gospa Ana Roplekova t. V soboto dopoldne je v Žalcu umrla gospa Ana Rob-I e k, soproga veleposestnika in bivšega državnega poslanca Narodne stranke za Štajersko v dunajskem parlamentu z- Frana Robleka. Pokojna gospa, ki je izhajala lz znane narodne rodbine Zanierieve v Sent Pavlu pri Preboldu, je uživala po celi Savinjski dolini in daleč Izven n1e ugied In spoštovanje. Bila ni je dobra gospodinja, udejstvovala se je povsod, slovela pa je tudi po svoji radodarnosti in je bila znana kot izredno gostoljubna in narodna. Pri vsaki dobrodelni in nacijonalni stvari se Je smelo računati na blago pokojnico. Bila je pokroviteljica raznih rodoljubnih druStev ta organizacij ter je pri vsaki akciii sodelovala z dejansko pomočjo in dobrim nasvetom. Ravno pred 25 leti je kumovala ob ustanovitvi žalskega Sokola. Naj ji bo ohranjen časten spomin, rodbini Rdblekovi pa naše iskreno sožalje!
—c Proslava materinskega dne se je v
Celju izvršila prav lepo. Dopoldne Je bil cvetlični dan in koncert v mestnem parku, popoldne pa akademija v mestnem gledališču, pri kateri je sodelovala mladina celjskih šol.
—c Koncert donskih kozakov se je vršil v soboto zvečer v veliki dvorani Celj-sekga doma. Obisk koncerta je bil izredno lep in takšnega že dolgo nismo bili vajeni Celjani. Bile pa so tudi koncertne točke izvajane tako, da so mogle zadovoljiti vsakega obiskovalca.
Odlikovanje živinorejcev v Prekmurju in Medjimurju
Pri liceneovanju bikov za I. 1928 je veliki župan mariborske oblasti priznal diplome in pohvalne izjave številnim živinorejcem iz Prekmurja in Medjimurja. Razen tega je nakazal najodlienejšim živinorejcem državne premije v zneskih po 800 Din, oblastni odbor pa po 600 in 400 Din. Državne premije po 800 Din so prejeli v s rezu Murska Subota Štefan Kuhar iz Puconcev in Mikloš Legen iz Noršincev, v srezu Čakovec, občina okolica Čakovec, v srezu Dolnja Lendava Štefan Bakan in Peter Šolar iz Nede-lice, ter v srezu Prelog občina Prelog.
V sreiu prelog dobe veliko ministrsko diplomo Trgovišno poglavarstvo Prelog, pohvalnico velikega lupana debi: općina Donji Vidovec, trgoviino poglavarstvo Prelog. V sresu Murska Sobota dobe veliko ministrsko diplomo Štefan Renko iz Murske Sobote. Štetan Kuhar iz Puconcev, pohvalnico velikega župana Steafn Benko iz Murske Sobote, Štefan Vazar Iz Martjancev, Stefan Flisar iz VesČIoe, Jožef Kovač iz Prosenjakovcev, Josef Nemet iz Pikaćke vasi, Janez Hari iz Križevcev, Miklož Legen iz Noršincev. V sresu Čakovec dobi veliko ministrsko diplome uprava drž. drevesnice Vukanovec, pohvalnico velikega lupana Franjo Žerjav iz Pntjan, občina Nedelišce. upravna občina Čakovec. V srezu Dolnja Lendava dobe velike ministrske diplomo Stefan Bakan in Peter Šolar iz Nedelice, uprava veleposestva Beltinci, pohvalnico velikega šopana Fr. Soos iz Dobrovnika, Matija Čeh iz Nedelice. Pavel Sonn iz Kance, Vida VendI iz Čentibe, velepesestvo Dolnja Lendava, Peter Fereak iz lipe, Janez Petek iz Gomilice, Fr. Skaberne ix Čren-šovcev. Nagrado sa bike dobijo v srezu Prelog pe 600 Din občina Donji Vidovec in trg Prelog trikrat po 400 Din, nadalje občina TurČišče, občina Oreh o vica, občina Ko-toriba skupaj 8100 Din, t sresu Murski Soboti po 600 Din Gesa Vazer iz Martjancev, Štefan Flisar iz Vešcice, Jožef Duh iz Vučje Gomile, po 600 in 400 Din Jožef Kovač iz Prosenjakovcev. ter Jožef Nemet iz Čikov-čke vasi, po 600 Din Janez Hari is Krliev-cev, po 400 Din Matija Banfi iz Krn cev, Aleksander Varga is SrediHa (dvakrat), Janez Antallč Iz Vučje Gomile, Fr. Zrinski iz Ivancevcev, Koloman Flisar iz Rankov-cev, Aleks. Šiftar is Strnkovcev, Jožef Hol-sedl iz Flklincev, Matija Bende iz Pertoče, Fr. Zrim iz Kuadoblanja. Stefan Barbarič iz Predanovcev, Jano! Skalič iz Sebeboroev, Stefan Flisar iz Gorica, Fr. Lutar is Kriiav-cev, Adam Smodil is Stanjovcev, Stalan Krančič iz Puconcev skupaj 10.800 Din, v sresu Čakovec pe 600 Din Fr. Žerjav iz Putjanev po 400 Din, Stefan Magdalenič ts Maclnca, občina Gornji Hraščanl, Bogdan Imbro iz Tnpkovca, občina Strahoninec, občina Nedeliiče, Ant. Ovčar is Belice. Iv. Čajnovič iz Gibi ne. Tomo Bratkovič iz Ma-einea skupaj 6800 Din, v sresu Dolnja Lendava po |p0 Din Fr. Soos iz Dobrovnika, Matija Čeh iz Nedelice, Pavel Sonn iz Kapee, Vida VendI iz čentibe. po 400 Din Janez etek Iz Gomilice, Peter Šolar Iz Nedelice, NTkola Gurman Iz DoMefovJa, Ludvik Cigan is Kance, Stefan Bojnac iz Srrehovcev, Fr. Skaberne iz Črenšovcev skupaj 4800 Din.
Zahteve naših industrijcev
Iz resolucije ki je bila sprejeta na zborovanju  Centrale industrijskih korporacij.
Zastopniki industrije iz naše države so na zborovanju Centrale industrijskih kor-poraoij 9. in 10. t m. sprejeli resolucijo, v kateri opozarjajo vlado na delo ekonomskih korporacij Društva narodov, ki se ba-vijo z raznimi važnimi gospodarskimi problemu, zlasti z vprašanjem znižanja carinske zašcUte. Industrijci naprošajo vlado, naj podpre naše delegate in strokovnjake Dri Društvu narodov s potrebnimi obvestili in podatki po zaslišanju gospodarskih krogov kakor tudi z organiziranjem posebneža odseka zunanjega ministrstva, ki bi se intenzivno bavil z vprašanji, ki so s tem v zvezi. Vlada se tudi opozarja na potrebo sestavljanja gospodarske statistike v svrho uspešnega vodstva nacijonalne in mednarodne gospodarske politike.
V Interesu vsega našega gospodarstva je potrebno, d ase davek na poslovni! promet kot nepravičen, nesocijalen In nesodoben ukine ter se naproša vlada, naj tega davka nikakor ne založi za novo inozemsko posojilo.
Resolucija naglasa dalje, da ie oživo-tvorjenje oblastnih samouprav brez prejšnje zagotovitve materijalnih sredstev imelo za posledico, da so oblasti v svoiih proračunih naložile gospodarstvu zlasti pa industriji ogromna nova bremena brez sistema in racijonalnostj.
Na ta način ustvarjeno stanje v zvezi z neurejenimi in pretiranimi občinskimi dajatvami ogroža razvoj našega gospodarstva, ker preti opasnost, da se bo država razdelila na veliko število teritorijalnih področij z različnimi finančnimi režimi. Resotaciia pozdravlja organizacijo oblastnih samouprav v smeri decentralizacije, zboljšanja administracije in oodvzdi-ge gospodarstva, obenem pa naglasa, da se mora to izvršiti v skladu s potrebami vseh gospodarskih pano»z in njihovo davčno močjo raciionalno in sistematično.
Vlada se naproša, naj še letos uveljavi
zakon o ureditvi fiskalnih dohodkov ob* lastnih in občinskih samouprav po nasled* njih načelih:
a) Obrcmenjenje gospodarstva s fiškal* nimi dajatvami za oblast in občine naj bo čimbolj enakomerno za vse kraje države in sorazmerno z davčno močjo, posameznih gospodarskih panog.
b) Uprava oblasti in občin kakor tudi dajatve v njihovo korist naj bodo enolične in čim cenejše.
c) Treba je ustvariti jamstvo, da bo fi* nančna in gospodarska politika samouprav vedno v skladu s finančno in gospodarsko politiko države.
V to svrho je potrebno:
1. da se teritorijalno področje oblaste poveča z zmanjšanjem števila oblasti.
2. da država uredi in upravlja dajatve večjega pomena in da odstopi tangente teh dohodkov oblastem in občinam sorazmerno z vplačilom v posameznih krajih, d očim naj bi dajatve manjšega ali lokalnega značaja uredile in upravljale oblasti ali občine v okviru državnih zakonov.
3. da finančni minister obdrži nadzorstvo nad financiranjem in budgetiranjem samo« uprav s pravico veta v slučaju ako bi bili sklepi samoupravnih korporacij škodljivi za finančne in gospodarske interese države.
Pred u vel j a vi jen jem zakona o ureditvi samoupravnih fiskalnih dohodkov naj se zaslišijo gospodarski krogi.
Resolucija ugotavlja, da je novi usluž* benski davek sicer prinesel nižje davčne stopnje za uslužbence s prejemki do 1000 dinarjev mesečno, na drugi strani pa je za večje prejemke nesorazmerno visok v pri* meri z davčno močjo davčnih obveznikov. Razen tega niso oproščeni samoupravnih doklad niti ni iznos doklad maksimiran. Za to naj bi se določbe o maksimiranju sa* moupravnih doklad na davek od uslužben* skih prejemkov, ki so veljale do 1. aprila t. I., uvedle tudi za novi uslužbenski da* vek. Resolucija zahteva med drugim tudi poenostavljenje vpisovanja, odtegljajev v davčne knjižice na račun uslužbenskega davka.
Industrijci zahtevajo, naj se čimprej uveljavijo novi zakonski predpisi o postopanju pri državnih dobavah v duhu zaščite in po-speševama domače produktivnosti, kakor tudi enakopravnosti dobavnikov po komercijalnih načelih poslovanja.
Glede dobave premoga za državne že-
. leznice ugotavlja resolucija, da ie sedanja stanje* za našo premogovno industrijo neznosno in da ne odgovarja niti iTrteresom državnih železnic, niti rntereaorn naloga narodnega gospodarstva. Pieiuo^xrvnflpoin se mora zagotoviti nemoteno Izvrievanfa dobav premoga za državne železnice ter Je treba odstraniti nevarnost, da se pogon* menjajo vsak mesec, kar izziva nesigurnost v poslovanju. Zato se naproša prOinetiil minister, da izvede: *
1. ) Končno ureditev pravilnika o dobavi premoga državnim železnicam in prilagoditev tehničnih pogojev posebnostim naSfri premogovniških revirjev.
2. ) UredStev nadaljmh dobav prernotya bodisi z licitacijo, bodisi na drug način.
3. ) Končno določitev cen premoga, Id ja bil dobavljen državnim železnicam od začetka decembra 1927 do konca aprila \92B.
4. ) Likvidacija vseh računov fn takojšnjo izvršitev izplačil.
Končno naproša resolucija ministre pravde, financ ter trgovi ne in industrije, naj Sni prej izdajo v svrho zaključitve dolgoročnih posojfl in kreditov za našo Industrijo, takrM po najetju državnega posojila v Londonu uredbo o industrijskih obveznicah v STrrishi določb finančnega zakona. Komislii za izdelavo te uredbe, v katero nai bi vstopil tudi en član Centrale industrijskih korporacij, naj se naroči, da najkasneje do 1. rtflMja t. I. predloži ministru pravde gotov pravilnik, ki ima takoj stopiti v veljavo.
ZAŠČITA NASE PIVOVARN1ŠKE INDUSTRIJE.
Dne 11. t. m. se je v Beogradu vriila konferenca zastopnikov pivovarniške industrije v naši državi, na kateri je bilo zastopanih 26 pivovarn od 34. ki obratujejo v naši državi. Na konferenci se ie sklenilo osnovati zvezo pivovarniške industrije, Id naj bi bila v najtesnejšem stiku z dosedanjimi Pokqrajinskimi industrijskimi organizacijami ter s Centralo industrijskih korporacij. Sprejeta so bila tozadevna pravila ter izvoljen začasni odbor 9 članov, ki mu načeluje kot predsednik Ignacij Bailonv.
Razpravljalo se je tudi o novem zakonskem predlogu o državni trošarini ter se je ugotovilo, da vsebuje z ozirom na trošarino na pivo dva sistema povsem različnega značaja. Pivovarnarji zahtevajo, naj se uveljavi enotni sistem in sicer tako zvam" ameriški sistem plačevanja trošarine potom bolet brez vsakih komplikacij s sistemom plačevanja potom kontrolnih aparatov.
Razpravljalo se je tudi o oblastnih trošarinah na pivo, ki niso samo velike, temveč tudi različne tako, da je njihovo plačevanje zelo zapleteno. Pivovarnarji zahtevajo, naj se oblastna trošarina na pivo združi z državno v eno stopnjo, ki ne bi smela biti večja od sedanje državne, održava pa naj bi oblastim dodelila tangente iz tega dohodka.
Ugotovilo se je nadalje, da Je vsled pre-obdavčerrja piva znatno pade; konzum v škodo fiskalnih dohodkov države. Razpravljalo se je tudi o stališču naše pivovarniške industrije napram pogajanjem s Češkoslovaško. Naglašalo se je, da bi z zmanjšanjem carine na prvo bila prizadeta naši industriji velika škoda in sicer ne od strani češkega, pač pa od strani avstrijskega in madžarskega piva. Ker uvažajo naše pivovarne iz Češkoslovaške razni materijal za svoje obratovanje, bi v slučaju znižania carine in v zvezi ž njim prepravljerija našega trga z avstrijskim in madžaskim pivom, imela škodo tudi češkoslovaška industrija, ker bi morale naše pivovarne omejiti svoje obratovanje v našo škodo in v škodo onih češkoslovaških gospodarskih panog, ki oskrbujejo nase pivovarne s potrebnim materijalom. Končno se je poudarjalo, da v naših trgovinskih pogajanjih z Avstrijo in Nemčijo ni bil nikdaT postavljen junktim med olajšanjem uvoza njihovega piva k nam in olajšanjem uvoza našega piva tja. Tako Av-strtja in Nemčija, kakor tudi Češkoslovaška nam ne priznajo olajšav za izvoz našega vina samo zaradi tega, ker hočeio ščititi lastna vina. Konferenca je sklenila zahtevati od vlade, naj se v pogajanjih s Česlcoslovašiko ne omejuje naša carinska zaščita na pivo.
Gospodarstuo
Naš izvoz v prvem četrtletju 1928
Generalna direkcija carin objavlja podatka o našem izvozu v prvem četrtletju tekočega leta. Iz teh podatkov je razvidno, da ja stanje naše zunanje trgovine zelo slabo. Žito, ki je zavzemalo prejšnja leta v našem izvozu prvo mesto, je padlo sedaj po vrednosti na eno zadnjih mest. V prvem četrtletju lanskega leta smo izvozili žita za nad 288 milijonov Din, letos pa komaj za 8,600.000. Samo pri žitu znaša razlika nad 280 milijonov Din. Padla je tudi vrednost Izvoza nekaterih drugih važnih vrst izvoznega blaga, tako na pr. pšenične moke, svežega mesa, prediva, svinjska masti, zelenjava, špirita itd. Ta razlika bi bila zelo občutna, da se ni na drugi strani povečal izvoz nekaterih drugih vrst blaga, zlasti gradbenega lesa, Id smo ga izvozili za 70 milijonov Din ved, nago v prvem četrtletju lanskega leta. V primeri z lanskim letom je narasla tudi vrednost izvoza opija, hmelja, si-fa, hrastovih Železniških pragov, lesnih izdelkov, rude, kalcijevega cinaida, surovega bakra itd. Posledica tega je, da je nazadoval nai izvoz letos v primeri z lanskim letom samo za 175 mjlijonov 110.477 papirnatih ali 15.968.942 zlatih Din, kar znaša v odstotkih 11.28. Po tezi je izvoz nazadoval za 92.036 ton ah* a67%.
Prvo mesto po vrednosti zavzema gradbeni lea, ki smo ga izvozili v prvem četrtletju za nad 260 milijonov Din. Na drugem mestu so jajca t nad 129 milijonov, na tretjem Uvi prašiči s 11 milijonov, na četrtem
živa goveja živina z nad 80 milijoni, na petem sirovi baker z 79 milijonov itd.
V prvem četrletju letošnjega leta smo izvozili 960.969 ton blaga v vrednosti 1.372,478.584 papirnatih ali 125,358.485 zlatih Din.
Vsakdo hvali z navdušenjem mo* nuna en talni vel ©film
ČRNI PIRAT
V glavni vlogi nedosegljivi
Douglas Fairbanks
Ta izvrstni spored ne smete ni« kakor zamuditi I
Danes ob 4., pol 8. in 9. uri
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Pomagajte Bolgarom!
Sira l
•SLOVENSKI   NAROD« dne 14. maja 1928.
Ste* 111
a W. Appletofl,
Skrivnost stare vojvodin je
Poman.
Po teh besedah   je začel vojvoda
— Čuvajte se! Ne pozabite da je to Mrtev.
— Zaiitev! A, tako! — sem vziklik-niL Ne motite me. S tem zločinom na vesti ste začeli znova preganjati sta-90 vodvodinjo in to se je na-daljevalo, dokler vam nisem jaz. sin vaše žrtve, prekrižal računov. Ali naj omenim še druge podrobnosti?
— Sit sem vaše nesramnosti, >e odgovorih srdito. Doslej sem bil potrpež-Ittv, zdaj mi je pa že dovolj.
— Tudi meni, sem odgovoril, kajti srbe* me že prsti, da se vas odkri-žam. Toda dovolite mi še nekaj besed, da »i bova na jasnem. V prvi vrsti moram postaviti na vaš račun umor mojega očeta. To bi že samo zadostovalo. Toda vrhu tega ste najeli še zločince, ki so vlomih" v moje stanovanje v Londonu. Izmisliti ste si zelo duhovit načrt, ki pa, mimogrede rečeno, ni imel uspeha. Hoteli ste me preslepiti, da je vojvodinja poslala pome s svoje kočijo, da bi se odpeljal k nji v Queens Gate. Na ta način bi me izvabili v past, kjer bi me morda celo mučili, da bi vam priznal tajno stare vojvodinje, o kateri ste mislih, da je postala zdaj moja.
— Laž, laž, vse je laž! — je kričal vojvoda ves iz sebe.
— Imenitno! — sem dejal. Naj bo, za enkrat vam tega ne zamerim, ker vem, da po pravici besnite. Vendar pa moram zdaj urediti z vami to mučno zadevo.
Slekel sem suknjo in si zavihal rokave.
— To pot rapiirji niso potrebni. Spor poravnava na dostojen angleški način, sem vzkliknil.
— Kako to? — se je začudi:!. Saj ste večji in močnejši nego jaz.
— Samo polovico svoje moči porabim, sem dejal in mu položil levo roko na ramo. Z desnico sem ga udaril po obrazu ta&o, da mu je bri-zgnila kri iz nosu.
Toda svojega protivnika bi moral poznati bolje. Bliskoma je potegnil iz žepa bodaio, s katerim me je napadel In zamahnil z vso silo proti meni. V zadnjem hrpu sem se umaknil tako. da me ni zadel. Da nisem skočil v stran, bi bil plačali neprevidnost z življenjem.
Vse to se je odigralo v hipu tako, da se suffl»ku nisem mogel docela izogniti. Dodalo se mi je zapičilo v ramo in zadek) s koncem ostrine kost. Zgrabil sem vojvodo za roko in mu }o zvil tako, da so zahreščale kosti. V divji jezi sem ga dvignil in treščil v bazen tako, da je brizgnrla voda na vse stranu Nato sem se obrnil k prestrašenemu Benedettu, rekoč:
— Videli ste, ka se je zgodilo. Najbolje bo, če počakate nekaj časa tu, da se ta lopov skobaca iz vode ali pa zrtopi.
Obrnil sem se in odšel čez dvorišče v palačo, kjer mi je prihitela vojvodini a Marija vsa objokana po stopnicah naproti.
— Oh kako me veseli, da sem vas našla! je vzkliknila. Stara vojvodinja je pravkar umrla.
XXX.
Ker me pa ta vest ni presenetila, sem dejal samo:
— Naj v miru počiva!
— Molče sem sledil vojvodinji v budoar, kjer sem omahnil v naslonjač in jo prosil, naj mi prinese žganja.
Sele tedaj je vojvodinja opazila na mojih prsih kri in je prestrašeno vzkliknila. Istočasno mi je zaplesalo pohištvo pred očmi in omedlel sem.
Ko sem se spet zavedel, sem zagledal bled, prestrašen vojvodin jin obraz. Ležal sem na divanu in rimski zdravnik je stal sklonjen nad menoj. Skušal mi je ustaviti kri, ki je tekla iz rane v rami. Angleška strežnica je klečala pri meni in držala posodo z mrzlo vodo.
— Oh, sem dejal, zdaj se zopet spominjam, kaj se je zgodilo. Najbrž sem omedlel. Je rana nevarna, doktor?
— Mislim, da ne, je odgovoril. Naključje je hotelo, da bodalo ni zadelo glavne žile. Toda izgubili ste mnogo krvi in rana ni lahka. Nekaj dni boste •morali ostati v tej palači ,sem odgovoril.
— Ne, pod nobenim pogojem, je pritrdila vojvodinja. Doktor vas takoj odpelje z mojo kočijo v vaš hotel. Kaj pa to pomeni? Kako se je to zgodilo? Ne morem vam povedati, kako sem se prestrašila.
— Benedetto mi je pokazal vrt in kraj. kjer je bil moj oče umorjen. Je doktorju znana ta afera?
— Da, vse vem, se je oglasil zdravnik.
— Dobro torej — tam sem naletel na vojvodo. Po kratkem pogovoru sem se pripravil, da bi poravnal na angleški način z njim stare račune. Naenkrat je potegnil bodalo in me zabodel, še preden sem mogel skočiti v stran. Toda v zahvalo za to podlost sem mu zlomil roko in ga vrgel v bazen. Pustil sem ga tam v blatu, da se ohladi in spametuje. Mislim, da ga bo Benedetto potegnil iz bazena, in vi, gospod doktor, mu lahko obvežete roko.
— Bodite brez skrbi in prepustite to meni, — je dejal zdravnik. Zdaj pa ne smete več govoriti, ker ste preslabi. Takoj vas odpeljem v hotel in spravim v posteljo. Tam boste dobro postrežem.
— Toda uboga vojvodinia Etena je umrla in morda bi ta dama tu želela —
— Ona ima samo eno željo, je dejala vojvodinja, in sicer, da se takoj odpeljete z doktorjem in da prepustite vse drugo meni. Ostanem tu in uredim s pomočjo strežnice vse, kar je treba. Storite mi uslugo in odpeljite se takoj v hotel. Prepričana sem. da to mojo iskreno željo izpolnite.
Preostajalo mi ni drugega, nego ubogati. Čez eno uro sem ležal v svoji postelji v hotelu Minerva. Cez dva dni, ko se mi je rana za silo zacelila, je prišel k meni Onelli. Zdelo se mi je čudno, da se mi je klanjal kot svojemu gospodarju. Povedal mi ie. da je za pogreb
vojvodinje Elene vse pripravljeno in da jo polože v rodbinsko grobnico Fraingipanov. Pogreb bi se imel vršiti drugi dan. Vojvodinja Marija se je hotela še isti dan preseliti nazaj v hotel
de Russie. Z vojvodo sploh ni govorila. Onelli je dejal, da leži v drugem krilu palače in da je zelo slab.
Po teh informacijah je potegnil notar iz žepa neko listnico, rekoč:
V grobnici čeških kraljev
Po 75 letih so znova odprli grobnico čeških kraljev v cerkvi sv. Vida v Pragi, da jo popravijo in obnove. — Grobnica ostane v
I    bodoče dosiopna vsem.
V cerkvi Sv. Vida na iiradčanih v Pragi je grobnica, v kateri počivajo zemski ostanki čeških kraljev. Skoro 73 let že ni bila odprta ta zgodovinska grobnica in ker čuti svobodni češki narod dolžnost spominjati se svojih slavnih mož in čuvati njihove zemske ostanke, je bila grobnica te dni odprta, da jo popravijo in preurede. Od vladanja cesarja Karla IV. je bila grobnica že večkrat otvorjena in tupla kraljev pregledana. Karel IV. je postavil blizu glavnega oltarja malo grobnico za svoje prednike in potomce, toda ta grobnica je bila premajhna in zato je bila za časa Maksimilijana II. zgrajena večja grobnica, nad katero je bil postavljen mavzolej, delo Nizozemca Aleksandra Col-lina. Okrog 1. 1589. so prenesli zemske ostanke čeških kraljev v novo grobnico. Drugič je bila grobnica čeških kraljev odprta po smrti Rudolfa II., tretjič leta 1677., četrtič 1. 1804., petič 1824. in zadnjič 1. 1851.
Ko je arhitekt Hilbert nedavno odkril pod tlakom cerkve'Sv. Vida ostanke rotunde Sv. Vaclava in Spvtihnevo-ve bazilike, je uvidel, da je treba zi-dovje popraviti. Praški knezoškof je dovolil odpreti grobnico, ki je že od 29. aprila odprta. Začetkom maja so strokovnjaki pregledali vse zemske ostanke čeških kraljev in ukrenili vse potrebno, d** grobnico preurede. Največje zanimanje vzbuja sedem lesenih krst. V prvi so našli kosti dveletnega sinčka Karla Četrtega Vaclava in ostanke njegove krste iz časov Rudolfa II. Lesena krsta je že razpadla. V drugi krsti počiva 16-letna hčerka Maksimilijana II. Eleonora, ki je bila telesno slabo razvita. Lobanje se še sedaj drže lasje. Svilena obleka je še dobro ohranjena tako, da se pozna do najmanjših podrobnosti kroj takratnih časov. V tretji krsti so našli zemske ostanke 181etnega kralja Ladislava Po-hrobka. Truplo je še dobro ohranjeno. Kralj je imel zelo slabe zobe, pokopali so ga v krasni obleki, narejeni iz cerkvenih oblačil. Na prsa so mu položili umetniško izdelan križ. Obleko so vzeli iz krste in jo posušili na solncu.
Največje zanimanje je vladalo med strokovnjaki za krsto, v kateri počiva Karel IV. Ko so dvignili pokrov, je škof dr. Podlaha vzkliknil: Oče, oče! Pri pogledu na zemske ostanke očeta domovine Karla IV. so se zalesketale škofu solze v očeh. Krsto so previdno dvignili iz grobnice in očistili kosti. Vseučiliški profesor dr. Matijegka je ugotovil, da je kraljeva lobanja močna in da je imel Karel IV. izredno razvite možgane. Njegovo truplo je bilo zavito v dragocena cekvena oblačila. Prsni koš in rebra so bila spretno prevezana, ker so kraliu po smrti'izrezali srce. V eni krsti so našli 8 lobanj, med katerimi so štiri ženske. Strokovnjaki domnevajo, da so to
lobanje žen Karla IV. V tej krsti je bil pokopan tudi Vaclav IV. Odprli so tudi rpsto, v kateri počiva truplo Julija Po-debradskega. V zadnji leseni krsti počivajo zemski ostanki neznanih članov kraljevske rodbine.
Končno so pogledali grob cesar.a Rudolfa II. Njegovo truplo počiva v ko-vinasti krsti, ki jo je pa zob časa že močno razjedel. Ob truplu leže grbi i~ držav, ki jim je vladal Rudolf II. V Jeseni krsti male grobnice Rudolfa II. so našli oblečeno kraljevo truplo. Obleka, nogavice in plašč so še dobro ohranjeni. Na glavi se pozna, da so kralju po smrti izrezali možgane. Lobanje se še vedno drže lasje in brki.
Nedotaknjene ostanejo krste Ferdinanda I., Ane in Maksimilijana II. v Collinovem mavzoleju. Krste so položili v knezoškofijsko grobnico in zdaj izdelujejo nove, v katere polože zemske ostanke kraljev. Rudolf II. ostane v svoji obnovljeni krsti, zemske ostanke kralja Karla IV. in Jurija Podebradske-ga polože v krasno bronasto krsto, trupla drugih kraljev pa v svinčene krste. Dragocenosti, ki so jih našli v grobnici, pridejo v cerkveni muzej. Grobnica bo v bodoče dostopna občinstvu, ki doslej ni nikoli videlo krst, v katerih počivajo zemski ostanki slavnih čeških kraljev.
Gospodarske posledice potresa v Bolgariji
Sele sedaj so razvidne strahovite pj-siedice potresne katastrofe v Bolgariji. Mesti Borisovgrad in Cirpan sta skoro popolnoma uničeni. Dugo največje bolgarsko mesto Plodiv je do polovice porušeno. Nad 60 vasi v okolici teh treh mest je uničenih ali težko poškodovanih Zelo so trpela tudi mesta Haskovo, Sta-nimaka, Tartar-Pasardžik ter Stara in Nova Zagora. V Plodivu je do tal porušenih 3600 poslopij, 6000 je pa tako poškodovanih, da niso več za rabo. Vsa druga poslopja so več ali manj poškodovana. 75.000 prebivalcev je osta'o brez strehe. V plodivskem okraju je potres razdejal 35 vasi. V Borisovgradu je do tal porušenih 537, močno poškodovanih pa 1892 poslopij. V okolici Bo-rlsovgrada je potres popolnoma razde-dtjal 17 vasi, kjer je ostalo brez strehe 40.000 kmetov. V Cirpanu in v okoB-štvih vaseh je razdejanih 4715, močno poškodovanih pa 2310 poslopij. 50.000 ljudi je ostalo brez strehe. Čirpanski okraj šteje 57 vasi, od katerih je 48 popolnoma ali deloma razdejanih. V okraju Stanimaka je potres razdejal 14, v kraju Haskovo pa 17 vasi. Nad 200.000 ljudi je izgubilo streho in ves inventar.
Razdejanje v cvetočih in krasnih mestih južne Bolgarije je nepopisno. To-
L^čna industrija je zelo prizadeta, ker je T otre s razdejal mnogo skladišč. Nad 2J tisoč delavcev tobačnih tovarn je ostalo brez dela, ker morajo čakati, da tovarne popravijo in obnove. Katastrofa, ki je zadela bolgarsko gospodarstvo, je tem večja, ker je nastal potres v kraju, ki je zelo rodoviten in gospodarsko razvit. Samo industrija in trgovina sta oškodovani za več milijard levov. Tobačna industrija v plovdivskem okraju ima poldrugo milijardo škode, sladkj'-r.a industrija pa nad eno milijardo.
Težka železniška nesreča
V soboto popoldne se je pripeti'a na progi Praga-Košice težka železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Lokomotiva brzovlaka se je prevrnila pri Obvšovcih v globok graben in potegnila za seboj več vagonov. Prvotno se je govorilo, da je brzovlak lHjkopal pod seboj 50 mrtvih in mnogo težko ranjenih. Pozneje se je izkazalo* da so bile te vesti pretirane, kajti nesreča ni zahtevala človeških žrtev. Med postajama Mala Lodina in Obyšovci je skočila lokomotiva s tira in se prevrnila v graben. Za seboj je potegnila tudi shiž beni in poštni vagon, ki sta se popolnoma razbila. Nesreča bi bila mnogo večja, če bi skočila lokomotiva s tira kakih 50 metrov pred grabnom, ker bi se prevrnila v reko Hernad.
Ranjenih je bilo 20 potnikov, med mini: dva težko. Močno je poškodovana tudi lokomotiva, ki so jo morali oddati v popravilo. Strojevodja in kurjač sta izjavila, da se je lokomotiva med vožnjo naenkrat nekoliko ragnila in skočila s tira. Najbrž so bili na dotičnem krai.i stari obrabljeni pragi. Materijelne škodj s, niso ugotovili, jasno pa je, da znaša več milijonov čeških kron.
Najlepša ženska
Eden najznamenitejših kipov na svi tu je kip Venere Mitoške, ki jo smatrajo za antični ideal ženske lepote. V Zeđi-njeniah državah so priredili nedavno ld-potno konkurenco, pri kateri je bila določena prva nagrada za ono ženske, ki je po svoji lepoti in dimenzijah telesa najbolj podobna Miloški Veneri. Razsodišče, obstoječe iz umetnikov in umetnostnih zgodovinarjev, je prisodilo prvo nagrado filmski igralki Joan Crawfor-dovi, ki torej lahko velja za nekak moderni duplikat antične lepotice. Zanimivo je primerjati telesne proporcije telesnega kipa z onimi filmske igralke Crawfordove.
Venera je visoka 1.61 Tudi Crawfor-dova meri točno 1.61 m. Do milimetra se ujemata filmska igralka in Venera tudi glede vratu. Pri obeh meri vrat 33.6 cm. Pri drugih delih telesa so manjše razlike. Ćez prsa meri Venera 82.5 centimetra, Crawfordova 83 I, čez pas Venera 72.4, Crawfordova 71.1. v mečih Venera 34.3 Crawfordova 31.S, v kolenih Venera 21.2 Crawfordova 20.1
Ti podatki so zanimivi za ženske že zato, ker se lahko vsaka prepriča, v koliko odgovarja njeno telo antičnemu idealu lepote.
Darujte za spomenik Irralia Petra Osvok^Jf*! JaF
Pazite na obleke
ker si veliko, veliko lahko prihranite, če jo daste čistit in barvat v kemično pralnico, kjer je cena najnižja in najbolj solidna postrežba.
Anton Boc,
LJUBLJANA,  Šelenburgova mL
št. 6, I. — tovarna Vič-Glince.
Mft &AHOV&C
PLANINKA
Ca 7.
prenavlja, čisti to os ve« žuje kri izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, oapihova* vanje, obolenja mokraćne kisline, jeter, žolča m žolčni kamen. Vzpodbuja apetit is izborao a čin« kuje pri arteriosklerozi - aPLANINKAa čaj Je pristen • plombiranih pa« ketib po Din 20.— z na. pisotn proizvajalca:
LEKARNA BAHOVEC Lfubljana, Kongresni trg (Dobi se v vseh lekarnah)
Litri!
UBUIU mamo
praviti fiiji
tata
fctrtotpr* tajikil paH|
Pianino
skoro nov, zaradi pomanjkanja prostora takoj prodam aH dam v najem, tudi za dam na razpolago za učenje aa are. Anton Maver, Ahac-Ueva 5. 942
Dir^
na peresih, 3.80 m dolga, 1.50 m široka, se ugodno proda. Ogleda se pri Matija Perko, mizarska tvornica. SiŠka, Celovška c. 121.
Strojni ključavničar
išče delo. Nastop lahko takoj. Ponudbe na uprarvo lista pod «Zvest»/949.
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in pritiklin, išče mirna stranka (5 oseb). Vselitev 1. junija. Plača event. za pol leta v naprej. Ponudbe na upravo Hsta pod «MirnoW°52.
Flobert-puške
Lovske puške. brownmge. pištol« za  stra£en]c psov,  samokrese, to-piče, zaloga lovskii in rebSkib potrebščin ter  umetami ogenj.
F, K. K?use*\ puškar, Ljubljana.
Šefenburgova ulica št. 6.
UJM
v likvidaciji
i i
Likvidacijski odbor bo prodal potom prostovoljne javne  dražbe, ki bo dne 2. julija 1928 ob 3. popoldne
pri kr. okrajnem (kotarsJeem) sodišču v Zemunu
tvornico asbestnega cementnega škriljea
Tvornica je v popolnoma dobrem stanju, takoj pripravljena za delo. Letno se fahko naredi okoli pol mitfjona m*.
• v K teži na Dana/a in ob žc-icziiic* ter v srediiču države SHS. Na ogled vsak dan v Zemunu, Kej 5. no-
Kavcije je Din 100.000.— v gotovmi ali državnih papirjih po borznem tečaju.
Natančnejša  pojasnila daje likvidacijski odbor A. d.
vembra št. 9 od 8.—12. in 14.—18.
«ETERNIT»,   Beograd, Karadjordjeva ul. br. 63.
ZADRUŽNA HRANILNICA
rog« pos» in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Podeljuje vsakovrtae kredite, eskomtira menice, inka- Sprejema Hranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Ortavne razredne loterin sira faktere ter Izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter ilH obrestuje po dogovoru najugodneje vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaj* v bančno stroko spada ofe posle = • *ud* srečke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnim' oopo *
Urejuje: Josip Zopeači& — Za tNarođno tiskamo*: Fran Jaaeriek. — Za opravo is inseratnJ del Usta: Oton ChrirtoL m Val v Ljubljani