Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. aprila 2020 - Leto XXX, št. 14 stran 2 Digitalni pouk poteka v porabskih šolah brez težav Po vsakšom postnom ... stran 6 Gnauk je bila edna granica stran 8 Jezero Hársas – skriti biser na porabskem obrobju stran 9 2 Digitalni pouk poteka v porabskih šolah brez težav »Digitalni pouk, ki ga je madžarska vlada uvedla zaradi epidemije koronavirusa, poteka na gornjeseniški Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča brez večjih težav,« je povedala ravnateljica šole Ildiko Dončec Treiber. »Zahvalimo se lahko učiteljem, ki so se dobro pripravili nanj in seveda tudi družinam, ki nam pomagajo in stojijo ob strani.« Ravnateljica, ki dežura v inštituciji, je še dodala, da imajo na šoli 64 učencev, z njimi so učitelji v stiku v t. i. e-skupinah, dajejo jim naloge in poskušajo odgovarjati na njihova vprašanja. Ravnataljica se zaveda, da se vsi skupaj navajajo na nastalo situacijo, ki od vseh zahteva neskončno potrpežljivost, saj Spoštovani Slovenci v zamejstvu in širom sveta! šiljamo našo prošnjo in poziv vsem vam. Cel svet zadnjih nekaj tednov pretresa pandemija koronavirusa, ki je do temeljev spremenila naša življenja. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pozorno spremlja dogajanje v vseh državah, kjer, dragi rojaki, živite. Vsi upamo, da se bodo razmere kmalu umirile in bodo naša življenja zopet v običajnih tirnicah. Ta pretres pa je hkrati priložnost, da se še bolj ozremo na stvari, ki so najpomembnejše – predvsem čas z našimi najbližjimi. Slovenija pandemijo koronavirusa za zdaj dobro obvladuje. Sprejeti so bili vsi potrebni varnostni ukrepi, s katerimi upamo, da se okužba ne bo preveč širila, seveda pa se moramo v skladu z načelom previdnosti pripravljati na različne mogoče scenarije. Lahko se bo situacija tudi še poslabšala in bomo potrebovali dodatne ukrepe, predvsem pa dodatno znanje in dodatno človeško pomoč. V sodobnem času večkrat tehnologijo vidimo kot nekaj negativnega, te dni pa nam kaže svojo pozitivnejšo plat. Tako v Sloveniji kot v številnih drugih državah se je običajno javno življenje ustavilo, prav prek tehnologije pa ostajamo povezani in prek nje lahko po- Zato vas vljudno vabimo in prosimo vse, ki imate kakršno koli znanje zdravstvene in drugih strok oz. s področij, na katera bo trenutna situacija vplivala (varovanje javnega zdravja, ekonomija, sociala itd.), ali če poznate kogarkoli, ki ta znanja ima in bi lahko priskočil Sloveniji na pomoč, četudi samo z nasveti na daljavo in izmenjavo mnenj, da se nam oglasite na naslov urad. slovenci@gov.si. Če poznate kakršnekoli možnosti, kje in kako bi Slovenija lahko dobila oz. kupila zdravstveno opremo, ki je nujno potrebna za zaščito zdravih in lajšanje zdravljenja tistih, ki so zboleli zaradi koronavirusa, se prav tako priporočamo. Za vsako vašo pomoč se vam že sedaj iskreno zahvaljujemo, predvsem pa želimo vam in vašim domačim vse dobro v teh izjemno zahtevnih časih. Ostanite zdravi. dr. Helena Jaklitsch, ministrica dr. Dejan Valentinčič, državni sekretar Hugi šiva maske iz tekstila Noemi Makoš, učenka 4. razreda, sama razporedi, katero nalogo bo kdaj rešila osebnih stikov ne more nadomestiti niti najbolj razvita tehnična infrastruktura. Na vprašanje o prehrani je povedala, da je topel obrok zagotovljen, saj občinska kuhinja deluje, in tisti učenci, ki želijo imeti toplo kosilo, ga tudi dobijo. Agota Holec, ravnateljica Dvojezične osnovne šole in vrtca Števanovci, je povedala, da si prizadevajo, da bi učna snov na čimbolj enostaven način prišla do učencev. »Skupaj s člani učiteljskega zbora smo na drive-google (e-učilnica) pripravili mape, kamor učitelji dajejo naloge in lahko kontrolirajo odgovore oz. rešitve,« je povedala ravnateljica in dodala, da se učitelji lahko tudi na drugih e-platformah povežejo z učenci, ki jih je na šoli 46. Seveda se učitelji povezujejo tudi s starši. Digitalni pouk je postavil tako učitelje kot učence pred nove izzive, novo situacijo poskušajo prebroditi karseda fleksibilno, odzivi kažejo, da uspešno. Upraviteljica šole Državna slovenska samouprava je za šolo nabavila 4 prenosne računalnike. Ravnateljica je povedala tudi to, da trenutno imajo na šoli dva učenca, za njiju starši nikakor ne morejo zagotoviti varstva. Zato imajo vsak dan dežurstvo na šoli od 7. do 15. ure. (Slika na 1. strani: Učenka števanovske šole Lilla Gyarmati obiskuje 3. razred.) László R. Horváth »V sedanji težki situaciji je najbolj pomembno, da se zaščitimo,« je začela pogovor Hugi Meggyes (Meggyes Ferencné), članica Slovenske samouprave Monošter-Slovenska ves. »Zato sem pomislila na to, da bom pomagala ljudem v svojem okolju s tem, da bom šivala maske in jim jih podarila, seveda brezplačno.« Ko smo jo obiskali, je že imela pred sabo kar nekaj zašitih mask, ki jih je izdelala iz tekstila. Najprej je material seveda oprala na 90o, potem z vročim likalnikom zlikala. Porabje, 2. aprila 2020 Več ljudi iz Slovenske vesi se ji je pridružilo, pomagali so ji ne le člani Slovenske samouprave, temveč tudi nekateri drugi vaščani. Maske za preventivo so spakirali po dve v folijo in jih tako razdelili družinam. LRH 3 Gasilski muzej in počivališče za kolesarje Pod Srebrnim brejgom … … tam na slovenskom kraji je skur tak kak v cejloj Evropi. Ja, nejde ovak, kak pa, ka se pri koronavirusi stavim. Kak se Slovenija že trno dugo mantra, aj se ekonomski bar ta do Austrije gor zdigne, je s tejm nouvim betegom dun zgrabila velke evropske države. Zaprav, eške bole naprej valaun je gé. Tou pa vse zatoga volo, ka so slovenski prejgnji, najbole pa lidge, epidemijo za istino zejli. S tejm so nej samo Evropi nut pokazali, kak se trbej ravnati, gda takša velka baja se na zemlou spisti. Od padarov, doktorov, barbejrov pa vse kaulak nji trbej prajti, ka so boukši od vsikšoga Supermana. Vö se je pokazalo, kak lidge leko vküper držijo, se najbokše od nji leko vijdi, kda tou za istino trbej. Depa zvün toga, ka slovenski nouvi-stari, stari-nouvi najbole prejgnji delajo, so si pa nika nej najboukšoga vözbrodili. Beteg je že na velke ojdo kaulakvrat, nejso eške eden teden bili na nouvi Pred kratkim so se začela izvajalska dela v občini Števanovci, na predelu Otkovci, kjer bodo z obnovitvijo stare stavbe (nekdanje avtobusne čakalnice) naredili gasilski muzej in počivališče za kolesarje. Sredstva za investicijo si je občina pridobila na natečaju Élhető vidékért (Za vitalno podeželje), na katerem je dobila sredstva v višini 4. 361.914 forintov, lastni delež bo prispevala občina v višini 1.614.667 forintov. Vse to smo izvedeli od referenta za razvoj in strategijo Bálinta Pappa. »Stavba, ki je že dalj časa ne uporabljajo, bo dobila novo funkcijo: del stavbe bo namenjen gasilskim eksponatom, tu bo stalna razstava o gasilstvu v vasi. Po zgodovinskih zapisih je v vasi pogosto bil požar, zato so zgodaj ustanovili prvo gasilsko društvo. Razstavljeni bodo stara otkovska »bzekanca« (gasilska brizgalna), gasilski prapor, nekdanje uniforme in dokumenti. Del stavbe s prizidkom pa bo služil kolesarjem, ki si bodo lahko oddahnili tukaj,« je na- daljeval referent Papp. »V občini Števanovci imajo – zaradi naravnih danosti in tudi geografske lege – izredno dobre danosti za razvoj okolju prijaznega turizma, med drugim kolesarskega turizma. Drugi del projekta služi temu, da se bo naredilo počivališče za kolesarje. Tudi načrti kažejo, da bo obnovljena stavba estetska, moderna, obenem pa v skladu s stavbno dediščino območja,« je izpostavil Bálint Papp. LRH Najprej pripravite kvasni nastavek. V mleko (1 dl) stresite/nadrobite 2,5 dkg kvasa, dodajte žličko sladkorja, premešajte in postavite na toplo mesto, da kvas primerno naraste. V skledo presejajte 50 dkg moke, ji dodajte dve jajci in 3 dl kefirja ter sol po okusu. so razglasili, ka novinarske konference brezi novinarov do tadale šle. Pa se leko človek pita, kak tou sploj leko dé? Kak bi nekak pravo, veselico mo meli, depa brezi muzike. Ali pa, masarili mo, depa brezi noužicov. Zato ka se lidge ne smejo vküper držati, so si leko zbrodili, ka nikšni protestov nede. Depa internet ma svoje regule. Twitteri, facebooki pa vse takše je nebesko vrouče gratalo. Pa kak se je vse tou vküper začnolo, je vgasnolo tö. Eške več, svoje plače so doj pistili. Tak se tou dela, če je kriza, je kriza za vse. V Sloveniji velka akcija geste, ka se zove Ostante doma. V toj akciji najbole popularni Slovenci pa Slovenke od toga gučijo pa popejvajo. Kak že prva povejdano, lidge rejsan zvekšoga tak živejo tö. Kak zdaj eden takši vcejlak normalen korona den vögleda? V varašaj Specimo si poceni langaš Tudi za postno kosilo je izjemno poceni langaš, testo, katerega lahko kar nekaj dni hranimo v hladilniku. funkcijaj, so si svoje nej ranč male plače zdignoli. Včasin po tejm gvüšno nej tak, kak pa tou v vesnicaj geste. Lidge velke dvore majo, Ročno ali s pomočjo robotskega mešalnika zamesite testo tako, da mu dodate vzhajan kvas. Testo pustite počivati, med tem časom v posodi segrejte olje. Iz testa oblikujte za dlan velike langaše tako, da bodo ob robu malo debelejši. Ocvrite jih, da bodo zlato rumeni. Lahko jih ponudite s česnom ali tudi s kislo smetano. Če vam ostane testo, ga dajte v plastični zaboj, ki ste ga malo namazali z oljem, in ga shranite v hladilniku. Testo porabite v 2-3 dneh. Testo vzemite iz hladilnika kakšno uro pred uporabo. Dober tek! grede delajo, drevdje rejžejo pa vse takše, kak tou ma biti vsikšo sprtolejt. Ja, v varaši se vcejlak druga nauta igra. Steri v slüžbe ne ojdijo, so zvekšoga cejle dneve zmejs med štirimi stenami. Od toga, ka se tam ma goditi, sam že inda nika piso. Zdaj od toga na velke na teveni vsefele psihologi, psihiatri pa terapevti doj davajo. Leko ka so tou samo teorije, leko pa, ka istino majo. Sto vej, kda vse tamine, vcejlak nika nouvoga vöpride, ka si eške sploj ne brodimo. Od toga gučim, ka takše živlenje za seuv pisti. Zvün korone je slovenski kraj Srebrnoga brejga dun snejg zaodo. Kak se za brate pa sestre šika, je porabski kraj tö dun snejg v tom leti vido. Istina, ka je sprtoletje, depa snejg je snejg. Kakši pouv mo meli zavolo toga vrejmana, gda že vse v cvejti gé, se eške tö ne vej. Tüdi Srebrni brejg od toga nika ne vej. Gvüšen pa v tou je, ka na kraji vse na svoje mesto pride, brezi mene ali z meuv. LRH Porabje, 2. aprila 2020 Miki Roš 4 Stari pa mla PREKMURJE Vestnikova osebnost Pomurja 2019 Novine Vestnik so že tretjo leto po redi vöodebrale človeka, za steroga so lidge brodili, ka je neka ekstra napravo. Bralci tednika so leko zberali med desetimi imeni. Kandidati za Vestnikovo osebnost Pomurja 2019 so bili: nekdešnja evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar Džuban, predsednik Nogometne šole Mura Robert Kuzmič, paver Aleš Maroša, mlada paverkinja leta Brigita Petek, direktor firme Medicop Peter Podlunšek, avtorica in urednica več publikacij in raziskav, stere so fontoške za razumevanje preteklosti, Klaudija Sedar, pauleg toga pa ške Renata Vogrinčič, stera je pomagala rešiti žitek ženski, stera je doživela srčni infarkt, Gena Virag, na pobudo stere že več kak 20 let pevci iz Bratonec za božič v soboškon špitali pričarajo praznično vzdušje, David Žibrat, svetovni prvak v kikboksi, in Zvonko Žekš, steri je lani javno za novine spregučo o tom, kak se je pred petimi leti rejšo alkoholizma. Največ glasov so bralci Vestnika dali Zvonkoji Žekši. Gda so njemi iz uredništva novin dali glas, ka je biu glij on vöodabrani, je prva pravo: »Veseli bi biu tüdi, če bi me što pauzvo in mi pravo, ka je konec koronavirusa.« Ovak pa brodi, ka je dosta lidi v njegovi zgodbi vidlo samoga sebe in so ugotovili, ka je tau nej tabu tema, liki se trbej o tom večkrat pogučavati, vej pa tüdi zavolo alkohola dosta lidi méra. Po tistom, ka je bila v Vestniki objavljena njegova zgodba, ga je dosta lüstva pauzvalo ali pa so njemi pisali in čestitali, ka je vüpo javno spregučati o svoji borbi z alkoholom. Bili so tüdi takši, ka so ga pitali za tanač, kak naj pomagajo žlati, stera ma tüdi takše probleme. Silva Eöry Badva sem pozno, staroga Mačka ino zajdau mejér. rami, vej je pa stari nej pa nej sto sinej siná njegvoga. »Lejpo vrejmen mo meli - za travo ino gazdijo prejkdati. Prvi je te eške nej biu »za staroga« senau bau dobro,« je pravo, zmejs pa En den sem se staroma ge prvi poklopri rami, pa če rejsan je njegvi štirde- gledo v nébo. no: »No, oča, na vöke te vertivali? Cajt setlejtni sin že tö veukoga siná emo, Valas sem sto dati, depa starec mi je je, ka se malo počinéte!« so lidgé donk samo staroma gu»Počivo mo, gda me tagor odnečali »Mačkov oča«, ino eške samo séjo,« je brundo možak; »ram pa gda je dojzapro svoje oči, je daubo ne dam! Zdaj donk gečmenovo njegvi sin tau čestno ime, štero de kašo mamo, če rejsan maslano prejk na vnüka ranč tak samo te pa brezi zabejle - te pa ranč toga prejküšlo, gda zdajšnjoga »staronede.« ga« na cintor pri cerkvi svetoga En par lejt kisnej - pá sem biu Miklavža sprevodijo. doma na počitnicaj - so mi pravli, Maček je naš saused ino gvüšno ka je stari Maček donk prejkdau je samo en par dni v leti, gda med svoj grünt sinej ino si vösproso, špancérom nédem nimo njegvoga kak je tau navada, strošek ino lesenoga, drauvnoga rama. Mabikvatejr. ti pa je minaulo že dvajsti lejt od Gda sem nimo njegvoga doma pritistoga, gda sem tam s svojov pršo, je kak vsikdar stau na tranki vov fajfov stapo ino gizdavo pafko pred ramom, baus ino naravnan sürkasti dim v čisti sprtolejtni luft. v poznani raškejsani bekeč. Tau je biu veuki stopaj do moške »Dober den, gospaud! Malo dvana vözraščenosti, ka sem sploj dobro mi dajte,« se mi je poklono kak znau, vej sem se pa do tistoga mau vsikdar prva. s cigrejklinom ali fajfov nej poki»Kak se vam godi, oča - zdaj, ka ste siu inam kak v kmično gauško titi, Janko Kersnik (1852-1897) je biu slovenski pisatel, političar ino ’za staroga’?« sem ga pito s smegde je nej bilau nevarnosti, ka bi fiškališ. Svoje pripovejsti o trdom, žmetnom paverskom žitki je jom. me štoj srečo ali vüdo. Stari Mač- med 1882 ino 1891 vödavo v novinaj Ljubljanski zvon, literarni »Zdaj eške dobro!« je velo ranč tak kov oča je tau tö na pamet vzeu, zgodovinar Ivan Prijatelj je kisnej osem »kejpov« zbrau v knige veselo; »lejpo vrejmen mo meli, »Kmetske slike«. Novela »Mačkova očeta« guči od odürdjavanja biu sem zadovolen za toga volo, dobro sildje! Gečmen lepau kaže.« med generacijami, štero se rodi zavolo gladi ino srmastva. vej se pa je do tistoga mau nej briPo tej rečaj je pá odišo prauti rami. go za mé ino me je lekar samo tista obrno rbet ino s kratkim »zbaugom, Pá je minaulo en par lejt, gda sem fajfa v njegvi očaj zdignila. Gnes je biu gospaud« odtacko prauti svojoma duže cajta nej doma biu. Gnauk kaucejlak ovaški. Gda sem nimo stapo, je rami. li božiča se mi je ponüdila prilika, ka možak stau kak vsikdar na srejdi ma- Tau se je kisnej na gausti ponavla- se povrném za par dni, pa sem go loga tranka med poštijov pa ramom, lo, gda me je stari Maček zagledno s vöponüco; depa na staroga Mačka baus, naravnan v stari, raztrgani ino fajfov v lampaj. Vsikdar je po dvani sem nej brodo ino niške od domanji zamazani bekeč; roké je skleno na spitavo, vsikdar je o vrejmeni gučo; mi ga je nej v misli spravo. En večer rbti. če je pa vüdo, ka ne kadim, me je na prva, kak sem odišo, je k meni prišla »Dober dén, gospaud!« je velo ino méri njau ino se mi ranč nej poklono. edna stara babica pa me prosila, aj li špajsno raztegno svojo lice v trnok Tistoga ipa je biu možak eške gospo- gorpoiškem Mačkovoga očo, šteri več veuki smej. dar na svojom malom grünti; emo je ne ozdravi. Včasik sem üšo ž njauv Poklono sem se cejli začüden, vej sva ednoga samoga siná, de je pa té tö biu kak sem se pa čüdivo, gda me je nimo pa do tistoga mau ranč edno rejč med oženjeni ino je z ženauv pa svojim že njegvoga doma do drügoga sauseda sebov nej gučala, če rejsan me je un šestnajsetlejtnim sinaum vertivo na pelala. pozno od mojoga narodjenja mau, očinom imanji. Samo gnauk na leto »Nej je več pri sinej?« sem pito žensko, ge pa njega od najstarejši časov, štere se je tem lidam dobro godilo, pred fa- štera je po mené prišla. leko eške nazajponim. šenkom, gda so zaklali svinjau; ovak »O, že dugo nej! Korili so se pa mlatili »Malo dvana mi dajte, če kaj višešnjo- so glad trpeli, ino če so že pred sve- so se ino taužili! Te je pa stari odišo ga mate,« je dale gučo starec. tim Jakobom z nauvoga pauva küjali od rama!« Ponüdo sem ga trnok veselo, vej je zrankoma, podnék ino večer gečme- Staroga sem najšo v ednoj maloj iži pa možak na pamet vzeu té moj nau- novo kašo, so leko za zabejlo nücali pri sausedaj, ležo je v sükišnoj postevi stopaj v žitki. Napuno si je svojo samo z vodauv vküpzmejšano kozino li. Včasik sem gorprišo, ka de konec drauvno fajfo, zvün toga stisno eške mlejko. Med sebov so nej gučali le- ž njim. malo dvana v prgiške, te pa mi je na- pau ino dostakrat je bilau kordjenjé v Stisno mi je rokau ino s tenkim gla- Porabje, 2. aprila 2020 5 adi Mačkov oča som pravo: »Ej, gospaud, dvana ne morem več, dvana! Pa eti ležim; eške mrejti ne smejm, ne morem doma! Mrgém pa - za en malo - gesti tö ne morem, bi pa li spiu malo vina, dobroga, depa nemam peneze!« »Pošlem vam vino.« »Ej, gospaud, Baug plati! Vej pa ne vejm, če ga leko spigém. Nej bi proso - vej sem pa vas nikdar drügoga nej, samo malo dvana proso - ej, proso sem pa nikdar nej, če rejsan sem glad trpo!« »Ka eške želejte, oča?« »Včasik vam povejm. Slab sem pa žmetno gučim! Depa morete znati, gospaud, ka mam pri sinej eške gorostali strošek za pau lejta - dvajsti goldinarov mam tam - gor je spisani té strošek - dajte mi té dvajsti goldinarov ino je terdjajte pri sinej, pri Juriji! Nede mogo plačati, terdjajte od njega ino ga taužite ino z grünta spravite toga prekletoga siná!« Starci so se iskrile oči ino se je do polonje kumas zdigno na posteli. Strašno mi je bilau čüti tau divdjo odürdjavanje z njegvi rejči. »Ka škéte s tejmi dvajsti goldinarami?« sem ga pito po kratkoj tüuči. »Vseedno! Za pokapanje, za meše, ali pa toma eti, šteri me zdaj rani, vseedno - samo mladi je ne smej meti. Vej si pa ne more pomagati - kaudiš bau, kaudiš aj bau, če ga spravimo z rama!« »Odpüstite ma,« sem pravo tüoma, skoro bogéče pred strašnim čemérom, šteroga sem eti vüdo. »Nikdar - nikdar!« je raupo starec. »Vej sem pa vsikdar gučo, ka ma ne dam ram, depa nagučali so me ino zdaj je etak! Pa čakajte - o, vi eške včakate! Če nej drügi, njegvi sin ga z rama na poštijo liči, kak je un namé! O, zakoj sem pa ma nej na šinjek staupo, gda se je naraudo!« Odnemogno je ino spadno nazaj. »Pa tisti dvajsti goldinarov? Mi je date?« je za en malo s slabim glasom pito. »Vej je pa ne nücate, oča! Zraučite tau terdjanje sausedi, šteri vas zdaj rani! za lon ali kak škéte!« »Tak baude!« Pozvali smo eške dva potrejbniva svedoka, stari Maček je napravo teštament ino imenüvo sauseda Matevža za erbaša svojoga imanja - tisti dvajsti »Malo dvana mi dajte, če kaj višešnjoga mate« (foto: Fortepan/Chuckyeager Tumblr) goldinarov. »Ino tak cofart je more vöplačati, včasik; če nej - aj ga tauži pa ma ram vkrajvzeme; - čüješ Matevžek! - včasik ma ram vkrajstauži!« Gda sem se drügi den napauto z daumi, je že zvonilo vrkaj pri svetom Miklavži staroma Mački; mrau je, nej ka bi odpüsto sinej. Dosta lejt je po tistom minaulo, ka sem nej doma biu, ino tisti čemeren starec pa njegvi sin sta mi ranč nej na pamet prišla; vej sem pa od toga drügoga nikdar nika nej čüu. Gda me je žitek za en par lejt nazaj v domanjo vesnico pripelo, so mi stari poznanci pá prebidili spomine z mladosti. Mačkovoga očo - zdajšnjoga - sem tö vüdo. Biu je takši kak njegvi pokojni. Stau je na tranki pred ramom, po navadi baus ino vsikdar raškejsani ino gda sem nimo prišo, me je proso za dvan ino gučo o vrejmeni. Včási je biu cvidravi, gda se je s palinkov nápiu; ino tau je bila slabost, štero je pokojni oča nej pozno. Gnauk sem ga pito: »Ka pa je s tistim dugom, šteroga so oča prejkdali Ma- tevžeki?« »Ej, gospaud, vö sem ga mogo plačati! Zatok sem indrik dug napravo! Ej, gospaud, oča so lagvi bili, ej, lagvi!« »Ka pa vi, ali te na vöke vertivali? Siná oženite, če nej, prestari vam grata!« »Tau pa nej - gospaud! Zdaj mam eške kašo, če rejsan brezi zabejle, pa včási malo palinke; - te pa nika - nika nej!« Lanjsko leto pa so ga donk nagučali, ka je siná oženo ino ma zraučo srmačko imanje - za sebé ino ženo pa je sproso strošek pri mladaj. »Ej, gospaud, na konci donk tak more biti,« je pravo, kak liki bi se sto zavolo svoje odločitve vögučavati, »pojep je flajsen, lepau de djau z menov.« »Ka pa te,« je za en malo cujdau, »dugo tak ne ostanem - stari sem, stari, ino dobro se mi je eške nikdar nej na svejti godilo.« Tak je gučo lani. Nej pa je dosta časa minaulo, gda je prileco k meni cejli poškrabani pa zamazani s poštijskim blatom. »Pomagajte mi, gospaud, če nej, me té vrag buje,« je kričo. »Što?« »Sin, ej, kaj sin - vrag je tau, prekleti! Takšoga me je naredo, namlato pa po poštiji skališo!« Starec je škrpito z zobami ino tuko s prgiškem po prsaj. Probo sem ga miriti, depa zaman. Na konci sem se razčemeriu. »Kak pa je bilau z vašim očom?« sem pito nesmileno. »Z mojim?« je velo možak pomalek; »ej, oča so pa lagvi bili!« Poveso je glavau ino odišo, brezi edne rejči. Nej se je povrno domau, liki k sausedi, k mladoma Matevžeki je odišo, tam je méro v čeméri ino odürdjavanji do svojoga siná. Taužo ga je, de je pa saud nej včako. Gnes ma zvoni vrkaj pri svetom Miklavži ino zranje ga pokopajo v črno zemlau nej daleč od njegvoga staroga. Novelo »Mačkova očeta« (1886) na domanjo rejč obrno: -dm- Porabje, 2. aprila 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Menje ograj v Železni županiji Od devetdeseti lejt naprej je v Železni županiji, najbola v Porabji, od leta do leta več ograj nastalo proti divjačini (divjadi), zato ka so se pavri ovak več nej mogli braniti. Gnesden, če porabske vasnice gledamo, tü pa tam je kakšen ograd (vrt), gde nega ograje, ovak smo že tak kak kakšen rezervatum. Pa nej samo v vesi, ranč tak po gauščaj (gozdovih) je že tö vse puno ograj, zato, ka gde se flanca nazaj posadi, tam za volo srn, divji svinj pa djelenov dva mejtra visike pa tri mejtre duge železne mreže dojskladejo, dostafart po 20-30 mejtrov. S tejm dostakrat taše poti zaprejo, gde je dočas divjačina odla, gde je divjačina živela. Starejši djeleni mlade vsigdar nazaj na tau mesto pelajo, kakkoli daleč kraj odidejo, gda nega vode ali zavolo djesti nikan inan morajo odidti. Gda nazaj pridejo, te se živali nazaj terejo na te mesta. Kak lovci pravijo, sprvoga z glavauv so v ograjo prileteli, zdaj so se že navčili pa bola samo s prejdni talom telesa, glavau pa kraj nagnejo. Zavolo tauga, kak koli kuste so sojé ali mreže, tau djeleni vse tazmlatijo. Zdaj si lovska društva v več mejstaj v Železni županiji tak mislijo, ka tiste ograje, stere so nej fejst potrejbne, gde je že zraslo drejvge, tam je dolarazmečejo. Etak probajo skrb meti na divjad, aj majo teritorij, gde leko živejo, zato ka zdaj nej v gauštja pa nej na njivi nejmajo mira. Tam, gde na nauvo malo flanco posadijo, gde se tau da naprajti, tam pa bola poškropijo s tašo kemikalijov, stera smrdi pa te divjačina té capike v meri nja. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Krizni »protikorona« paket Slovenska vlada je pripravila več zakonov, ki naj bi veljali najmanj do konca maja. Za »protikorona« paket naj bi država zagotovila toliko finančnih sredstev, kot je treba, da se »ohrani delovna mesta, socialno stabilnost, gospodarske zmogljivosti, javni servis, potenciale v znanosti, kulturi ... in družbi nasploh,« je napovedal predsednik vlade Janez Janša. Dodal je, da bo temeljna vsebina paketa zamrznitev trenutnega stanja na trgu dela, v gospodarstvu in družbi nasploh. Uzakonjena bo nova ureditev sofinanciranja plač za delavce na čakanju, vse prispevke v obe proračunski blagajni, tako zdravstveno kot pokojninsko, prevzema država, vse pravice zavarovancev pa se ohranijo. Zaposleni v kritičnih dejavnostih bodo po odločitvi predstojnikov dobili dodatke za nevarno delo in dodatne obremenitve od deset do 200 odstotkov osnovne plače. Vsa nadomestila za bolniške odsotnosti v epidemiji krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ne delodajalec. Delavci, ki ne delajo zaradi varstva otrok, nezmožnosti prihoda na delo ali drugih razlogov, so izenačeni s statusom delavcev na čakanju. Gospodinjstva ne plačujejo javnih storitev, ki se ne izvajajo. Delavec, ki izgubi službo med epidemijo, dobi nadomestilo za brezposelnost od prvega dne. Upokojencem s pokojninami pod 700 evrov se izplača solidarnostni dodatek, in sicer predvidoma 15. aprila. Samozaposleni, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dela ali je to bistveno zmanjšano, bodo dobili mesečni temeljni dohodek v višini 70 odstotkov neto minimalne plače. Odloži se jim plačilo akontacije dohodnine, socialne prispevke pa bo, vsaj do konca maja, zanje plačala država. Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi, ki bodo s posebno izjavo prek e-aplikacije razglasili prizadetost zaradi krize. »Po vsakšom postnom časi pride goristanenje« post je zdaj, gda mi živémo, v kakšoj situaciji smo in v kakšom zgodovinskom momenti smo se najšli mi vsi v Srejdnjoj Evropi in na cejlom svejti. Vejte, od koj gučim, gučim o epidemiji (járvány), štera je tüdi na M a d ž a r sko m , tüdi v Sloveniji, v Italiji pa eške poseba. In nej davnik smo čüli, ka je tüdi eden župnik mrau v epidemiji in dosta plebano»Prosim držine, aj zdaj bole vküpdržijo,« so predgali šov, dosta düšni slovenski plebanoš Ferenc Merkli v posti pastérov má tau bolezen in trpi ali brezi lüstva držati. Vörniki zavolo te epidemije. leko meše poslüšajo na radioni, Ka vam pravim? Trnok žmetgledajo na televiziji ali po inter- no je tüdi za nas: prazne so neti. Tak donk vküppride veu- cerkve, prazne poštije, prazne ka düševna skupnost Matere ulice, prazne baute, po tistom, Cerkve, vej je pa dopüščeno, ka ka je vse puno bilau. Zdaj je doma napravimo düševno pre- ovaški svejt, v šterom se eške čiščavanje. Papež Frančišek ne znajdemo dobro, vsi smo tau vsikšoma priporauča, vej se zaprejti, poseba starejši lidgé. pa leko tak zdrüžimo z Jezošom Pravim vam, ka je Jezoš praKristošom ino ga vzememo v vo: vörjite v Boga. In vörjite tüdi v Jezoša Kristoša, šteri svoje srcé. Ka aj bi Slovenci na Vogrskom je tüdi dosta trpo na križi in v postnom časi tö nej brezi krš- na križnoj pauti. In zavolo čanjskoga oznanila v maternoj toga tisti, šteri mogauče nerejči ostali, smo sodelavci Slo- mate računalnik, nemate venski utrinkov prosili nekde- internet, vi eške po tradiciošnjoga porabskoga plebanoša nalnoj pauti molite Križno Ferenca Merklina, aj slüžijo paut - Jezošovo paut do krislovensko sveto mešo pred naši- ža, do trplenja, do smrti in mi kamerami. Bogoslüžje smo po tistom do goristanenja, 25. marciuša, na svetek Vceple- ar je tau prava križna paut. ne Mardje (Marijinega ozna- Kak je Jezoš v evangeliji pranjenja) gorvzeli v cerkvi v Vas- vo: »Jaz sem pot, resnica in szécsenyi, na televiziji smo ga življenje«. In živlenje je dosnutpokazali v četertek 2. apri- takrat žmetno. la. Če ste oddajo zamidili, leko Naši stari, starejši lidgé že slovensko mešo poglednete na poznajo tau, vej so živeli v lejinternetnoj strani »mediaklikk. taj po drügoj svetovnoj bojni. hu«, v naši novinaj pa leko zdaj Spominam se svoje matere, preštete postno premišlavanje, štero sem včási pito: ’Mati, zakoj ti telko grbanjov v gaušči predgo dühovnika. »Dragi bratje in sestre, dragi najdeš, drügi pa nej?’ Ona pa vörniki, na žalost sem zdaj je vsikdar pravla, ka je bilau v praznoj cerkvi - zatok pa je po drügoj svetovnoj bojni srtau pravi postni čas. Kak je mastvo in tau je bilau eden od prorok Izaija v Starom zako- maudušov, ka so najšli gesni pravo: ’Post more biti pra- ti in so sploj meli kaj gesti. In vi’ - nej takši post, ka v petek zavolo toga vam pravim, ka ne smejmo mesau gesti, vej je je tüdi zdaj postni čas. Ne mopa tisto nej pravi post. Pravi remo meti vse na gnauk, ne Püšpeki katoličanjske cerkve na Vogrskom so se odlaučili, ka morejo dühovniki zavolo koronavirusa od 22. marciuša dale svete meše »sine populo« moremo meti vse kak lastniki toga živlenja, ar je Baug gospodar živlenja. Ne smejmo se spitavati, zakoj je Baug püsto, ka se nam je takšo zgaudilo, ka se je takša epidemija razširila po cejlom svejti. Moremo povödati: Baug je nej kriv za tau. De je pa Baug tisti, šteri nam v zgodovini včási znamenje dá. Kakšo znamenje smo zdaj dobili od Boga? Ta epidemija je strašna za nas, depa moremo povödati, ka je tüdi edna priložnost za nas. Zakoj? nenje in zavolo toga moremo zdaj malo trpeti. Trplenje je nej dobro, depa dosta mauči má - dobili mo prepričanje, dobili mo več vöre, dobili mo več lübezni. In moremo meti vüpanje, ka gnauk pride vüzenski čas, goristanenje. Gnauk pride tisti čas, ka leko pá vödémo na poštijo, na ulico, leko démo nut v bauto in smo pá slobaudni. Zdaj vejš, človek, kelko velá slobaudnost, ka si slobaudno odo v Avstrijo in Slovenijo, ka si slobaudno odo z autonom, Cerkev Marijinoga vnebovzetja v vesnici Vasszécseny Mlajši so doma, držine so doma, edni stariške eške delajo, drügi več nej. Bole smo zdaj zaprejti vsi - kak držine, kak posamezniki, kak starejši lidgé, kak mladi in tüdi mlajši. Prosim držine, aj zdaj bole vküpdržijo in tüdi na eden drügoga bole pazijo. Starejši lidgé, ali vsi tisti, šteri ste zdaj betežni, ste v špitalaj ali pa samo doma, ali ste sami in se zdaj ne počütite tak dobro, gda nišče ne pride, tüdi vnüki več ne pridejo - tüdi vam pravim, ka morete biti potrpežljivi in morete čakati, morete vörvati, vej se pa vsakša križna paut z goristanenjom konča. Ka pride po vsakšom postnom časi? Vüzenek - in zavolo toga Jezošovo goristanenje. Ne vejmo, ali trpi ta epidemija koronavirusa 40 dni, 40 kednauv ali 40 mejsecov, odvisno je tüdi od nas. Depa edno znamo: po postnom časi pride velikonočni čas, vüzenski čas, Jezošovo gorista- Porabje, 2. aprila 2020 piciklinom ali pejški. Zdaj pa nej. Gda si betežen, te vejš, kelko znamenüje biti zdrav človek, gda si že betežen, te pomisliš nazaj: ’O, Baug moj, kak dobro je bilau, gda sem mladi pa zdrav človek biu’. Zdaj je tüdi čas za premišlavanje. Mogauče de zdaj tüdi vüzenek malo prazen, ar so cerkve prazne. Naša srca pa ne smejo biti prazna, svoja srca moremo napuniti z vörov, vüpanjom in lübeznijov. In tak mo preživeli té postni čas, tak mo preživeli té težke čase. Ta križna paut je tüdi za nas dühovnike, püšpeke in celau za papeža Frančiška trnok žmetna, vej je pa meša brezi vörnikov kak liki nogometna tekma brezi gledalcov. Trnok nam falite, depa kak sem že pravo: po postnom časi pride goristanenje. Vörjite v tau, mejte vüpanje in ka je najbole važno v žitki - lübite eden drügoga v držini in zvün njé, ar je tau namen in pomen cejloga živlenja. Amen.« -dm- 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 52. Gosli Valentin Bidac je že mladi odišo po svejti s svojim goslinom. Tak lepau je na njega igro, ka se je glas goslina zlejvo zdravan v srcé vsakšoga človöka. Njegva muzika je žalostne spravila v smej ino vesele v skuzé. Glas o njegvoj igrauti je üšo kauli po svejti, do grofov pa grofic, do kralov pa kralic, do püšpekov pa kardinalov, do cesarov pa cesaric: po svejti prej odi goslar, šteri s svojim goslinom tak vej igrati, ka plantavi skačejo, betežnicke pa plešejo. Tak so Valentina Bidaca zvali v kraleske palače, ka bi prineso radost kralicam ino ka bi na njegvo igrauto plesale princeske. Njegvo ime je gratalo poznano po varašaj pa vesnicaj cejle Evrope, nej so ma falili penezge ino sreča tö nej. Lejta so minaula ino Valentin je trüden grato od dugoga vandrivanja po svejti: odlaučo se je, ka se povrné v domanjo krajino, ka se počiné v svojoj rodnoj vesnici. Duga paut je bila za njim; kmica se je že spiščavala, gda je prišo do edne krčmé. Malo se je zdeno, spiu dvej posanci vina ino se nalečüvo, ka dé dale prauti domi. Vertinja pa je stejla, ka ostane, zatok ma je pravla: »Ostanite malo, Valentin. Večerdjo vam sküjamo ino vam pripravimo kvatejr. Kmica je že, paut pa je eške duga ino nevarna. Pri nas te spali, gda pa zordja pride, leko déte z Baugom dale po svojoj pauti.« Bidac se gi je zavalo, de je pa opro dveri. Vert ga je tö probo z rokauv zadržati. Pravo ma je: »Nédi tagor vnoči. Vejš, ka se godi? Gor v plaminaj se vsakšo nauč skaže skišnjava Tanta ino straši vse tiste, šteri vnoči po tistoj pauti odijo. Nédi dale, pri nas ’š spau, vej se pa ne paščiš tak fejst!« Bidac pa je tak močno želo priti v domanjo vesnico k svojoj držini, ka je nej poslüšo krčmaroša. Vzeu je svoj gosli, na sé djau svoj köpenek ino se ino vse ftice so se prebidile, Ka pa strašila? Strašila so se napauto po strmini. Naglo je slavički, sinice ino kausi. Mali pomalek potülila ino skrila, stapo ino za en malo prišo v zavci so priletejli na paut, za skišnjava Tanta pa je sama od njimi pa male sebé nakle spadnila ino zgibilasice, srne la cejlo svojo mauč: Valentin ino vucké, vsi Bidac je z igrautov svojoga so prišli po- goslina dojoblado strašila ino slüšat Bidaca Tanto! gosli. Vse je Valentin je spravo gosli pod z a m u k n i l o , pazdjo ino se napauto dale po vse je stanilo poštiji. Prva, kak liki bi prišla ino igrauta se zordja, je že v svojoj slatkoj je zdigavala v vesnici biu, štero z dvej talov nébo, tak čis- visike plamine branijo. Duga ta ino glasna, lejta je eške živo v domanjom tak močna rami ino dale igro na gosli ino slatka, ka malim fticam ino stvarinam, je biu ž njauv štere so prišle k njemi ino ga puni cejli dau. vörno poslüšale. (Minaulo je edno leto, tak Valentin je igro z rokasmo prišli do konca naše serije. Baug plati vsejm, mi, srcom ino šteri ste vörno šteli ljudske düšov. Zvejzde pripovejsti našoga matičplamine. Gda je biu tam vrkaj, so nej mogle ostati za oblanoga naroda. Zavalita se se je mejsec skriu za oblake kami, pokazale so se ino povam ilustratorka Marija ino gratala je takša kmica, ka slüšale gosli. Za njimi je vöpose je nika nej vidlo. Djenau v kukivo eške mejsec ino ranč Kozar ino prevajalec Dušan Mukič.) paunauči je Bidac prišo do tak poslüšo Bidaca igrauto. ednoga potoka. V tistom ipi so se prikazala strašila ino se sükala v lufti s strašanjskim raščanjom, traubenjom ino škrpitanjom. Na srejdi je lejtala skišnjava Tanta, veuka kak cerkveni törem, cejla v bejlo naravnana. Srmaki Valentini je zmrznila krv v žilaj, vlaské so ma kumas stali od straja. Obrno se je, ka bi zbejžo od strašil doj po pauti. De so pa vküper s Tantov skočila za njim, traubenje ino škrpitanje je bilau vsikdar bole strašno. Skišnjava Tanta ma je bila že za petami ino ga je želejla zagnati gor na eden visiki kamen, ka bi ga dojsünila. Prestrašeni Bidac je nej znau, ka aj včini ino je svojo düšico priporačo Baugi. V tistom megnenji ma je na pamet prišo gosli, šteroga je Lokalna samouprava (občina) Sakalovci se je odločila, da držo pod pazdjov. Vzeu ga je bo svojim občanom pomagala z opremo za preventivo in s v roké ino začno igrati, kak paketi prehrambenih artiklov. Maske in plastične rokavice je samo znau. Igrauta se je so razdelili vsem družinam, prehrambene artikle je dobilo tüuoma zlejvala v luft, zdiga50 oseb, starejših od 70 let. Pakete so pripravili javni delavci, vala se je nad baure, gabre ino po vasi so jih raznosili podžupan Norbert Nagy, vaški oskrbbükve, plavala je v visini nad nik Ferenc Horvat in uslužbenka samouprave Eva Dezső. kamli ino potoki. Valentin je LRH igro svojo nebesko muziko Razdelili 200 mask in 50 paketov pomoči Porabje, 2. aprila 2020 ... DO MADŽARSKE MOL je začel proizvajati razkužila Eno od podjetij MOL-a v kraju Almásfűzítő je prejšnji teden začelo proizvajati razkužila. Delavci delajo v treh izmenah, tako dnevno proizvedejo 50 tisoč litrov razkužil. Receptura dveh novih proizvodov je bila pripravljena na podlagi priporočil WHO-ja in ju je Nacionalni zdravstveni center kontroliral in sprejel po hitrem postopku. Razkužili sta uporabni tako pri razkuževanju raznih površin, kakor tudi človeške kože. Že od prejšnje srede so jih distribuirali, najprej zdravstvenim ustanovam, podjetjem javnega prevoza, varnostnim službam in pisarnam javne uprave. V kakšnem tednu bodo razkužila MOL-a dostopna tudi po trgovinah in na črpalkah MOL. Tudi veliko drugih podjetij, predvsem modnih in tekstilnih, je preusmerilo svojo proizvodnjo in proizvaja predvsem maske. Tako je s tem tudi v Monoštru v podjetju Vendtex, ki je do zdaj oskrbovalo s tekstilijami predvsem hotele in restavracije. Proizvajajo maske iz tekstila, ki se jih da prati in razkuževati. Pri njih so za svoje občane nabavile maske tudi nekatere porabske občine. Madžarska je ponovno odprla nekatere prehode s Slovaško in Romunijo Dva tedna po zaprtju skoraj vseh mejnih prehodov med Madžarsko in sosednjimi državami ter ukrepom, da na ozemlje Madžarske ne sme stopiti noben tuji državljan, so se po vrsti začeli odpirati meddržavni mejni prehodi na slovaško-madžarski in romunsko-madžarski meji. Na prvi se je odprl prehod Komarno-Komárom, na drugi meji pa kar trije prehodi, in sicer pri Létavértesu, Nyírbátorju in Méhkeréku. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je odločitev utemeljil z dnevnimi migracijami, saj, kot je rekel, ljudje z ene in duge strani meje hodijo delat v sosednjo državo. Zato je zanje nujno, da lahko – po usklajenem redu – prečkajo mejo, kot je to praksa na avstrijsko-madžarski meji. 8 Gnauk je bilau ... (1) Gnauk je bila edna granica Kak se pravi, gda je sila, vrag še müjo pogej! Tak sem zdaj dja tö, gda bi vsikši keden mogo če gledamo Porabje ali Železno županijo, najskrjej v županiji Zala pri Lendavi leko prejkdemo Nekdenešnji župan občine Šalovci Aleksander Abraham na prvom dnevi odprtja meje med Andovci pa Büdinci nika napisati za novine, samo nejmam lidi. Zavolo tauga prekletoga virusa, steri zdaj že več kednauv mantra nas, ne mo- v Slovenijo. Srejdnja pa starejša generacija je tašo že preživela, mi še vejmo, kak je bilau, gda si prejk meje nej smo gledati, nej Ljuske pevke iz Dolenec Andovčani, Büdinčani, med njimi zdaj že pokojni Franc Bedič, steri je küpo dva tovornjaka sejkanoga kamna rem, ne smejm do lüstva, do vas idti. Če bi še tau nej dojšlo, vse prireditve, delavnice, sestanke, konference so dolastavili, pa rejsan se nika ne dogaja. Meje so se cejlak zaprle proti Slovenije, ka bi prejk üšo. Dostakrat mi na pamet pride tau, kak smo radi bili, gda smo v Andovci rampo, stera je na meji bila, stera je nas telko mantrala, s traktorom vö iz zemle poteg- nili. Depa ranč tak fejst smo se veselili tauma tö, gda smo devetdesetdrügoga leta prvo paut odprli mejo med Andovci pa Büdinci-Dolenci. Od tauga sem v svojom arhivi najšo par črno-bejli kejpov. Recimo kak župan Aleksander Abraham trak rejže, kak gospaud Vili Hribernik blagoslovijo prehod s kugla v ovinki poštije. Depa tau je tö dola poslikano, kak dolenski pevski zbor nastopa pa kak carinik pa sodak kontrolirata lüstvo na meji. V programi so še nastopale števanovske ljudske pevke, govore, zvün dvej domanji županov, sta še mela Andrej Gerenčer, soboški župan, pa Irena Barber, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem. Po programi so se nastopajoči pa glavači v Varaš na kosilo pelali, mi prausti lidgé smo pa v Andovci v krčmej dobili golaž. Dobro se spomnim, ka tau je za nas velko veseldje bilau, nika tašo, ka bi nikdar nej mislili, ka zadobimo, ka prejk meje leko demo. Istina, ka te še samo za en-en den je bila odprejta meja, če je kakšna vekša prireditev bila v Andovci. Zato samo na leto gnauk ali dvakrat, ka nam, Andovčanom kak občini je za tau plačati trbelo, ranč nej malo. Nikdar ne pozabim, kak smo veseli bili, gda smo se tavö pelali pa kakšni straj smo meli, gda smo šli nazaj. Zato ka te je še fejst fal bila nafta, vsikši, sto je tavö üšo, je nazaj par deset litrov nafte emo, nej samo v partljažniki, liki pod sicom skrito tö. Zazranka, prvin kak bi mejo odprli, je že kolona stala, avto za avtonom, pa nejso samo vaščani prišli, prišli so iz sausedni vesi pa iz Varaša tö. Največ nafte pa kurilnoga olja se je vsigdar te „prejkzošfercalo” prejk meje, gda sem po letu devetdeset že kak župan obed pripelo za sodake pa za carinike. Zato ka je vsikši vedo, dočas djejo, dočas gvüšno nedo stavlali avtone. Dostakrat smo še pokaraj pa kavo tö dali njim, samo aj kak največ avtonov se leko brez kontrole prejkpela. Tau je tak šlau, vejn deset lejt, zato ka sledkar na Verici so že odprli mejni prehod, zavolo tauga se je več meja v Andovci nej odpi- drüštvo tak odlaučilo, ka tau nej malo delo nase vzeme. Vö smo zosekali vse drejvge pa grmauv- Župnik Vili Hribernik Tak so Andovčani pa ništrni Büdinčani pucali paut, stera je bila vse vküpzraščena rala. Par lejt potistim, ka smo člani gratali Evropske unije, so se meje tö zbrisale. Zaman so se meje odprle, pri nas v Andovci smo nej meli taše pauti, ka bi se tam z avtonom leko pelo, še Dobro opravleno delo hvali samega sebe pejški je človek težko prejk prišo, tak je vse gorzaraslo. Zaman smo čakali pa prosili občino, oni so en stopaj nej naredli, ka bi se paut naredla. Te se je naše Porabje, 2. aprila 2020 ge, ka je napauti bilau. Istina nej sami, gda smo vcujstanili, za pau vöre je prišlo par Büdinčarov nam na pomauč, steri so paulak pri meji doma bili. Sledkar pa še Franc Bedič, steri je domau prišo iz Merike, on je nam finančno pomago, dva tovornjaka nasejkanoga kamna dau pripelati na poštijo do meje. Žau, med tistimi Budinčari, steri so nam pomagat prišli, dva več ne živeta. Zdaj nauva, lejpa šurka paut pela ta do meje, tam, gde smo gnauksvejta paut redli. (Dapa po toj pauti se pa skurok niške ne vozi, ker je meja zaprejta.) Tau, kak je te bilau, gda je vse zaraščeno bilau, mo že samo tisti znali, steri smo tam bili, pa tisti, steri zdaj te stare kejpe poglednate. (Kejp na 1. strani: Etak so sodacke kontrolirali, gda je bila meja za en den oprejta.) Karči Holec 9 Jezero Hársas – skriti biser na porabskem obrobju Kot ljubiteljica narave sem pred davnimi leti, že kmalu po prihodu v Porabje, začela raziskovati okolico, poleg porabskih tudi zanimivosti bližnjih pokrajin. Ure obiskovalci jezera. Jezero Hársas je dokaj »mlado« jezero, saj je nastalo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot Jezero jeseni sprostitve in nabiranja energije najraje preživljam po porabskih gozdovih in skritih dolinah, že kmalu pa je postalo moj kraj odklopa jezero Hársas. (Zakaj poimenovanja ne poslovenim v npr. »Lipovo« jezero, kot to počnejo nekateri pisci? Zato, ker tak izraz med Slovenci nikoli ni bil prisoten, tudi uradno ne obstaja, saj je jezero zunaj slovenskega poselitvenega območja in tudi »premlado«, da bi nosilo slovensko ime.) V mirnem okolju, streljaj od Monoštra, blizu vasi Máriaújfalu se lahko srečamo s svetom miru in tišine, opazuje- zajezitev potoka, ki izvira v bližnjih števanovskih gozdovih, in je velikokrat povzročal poplave v okoliških vaseh. Načrtovalci 7 metrov, medtem ko je na južni strani voda globoka največ 2 metra. Jezero je ohranilo prvinskost in izvirno lepoto vse do danes, ko je del Narodnega parka Őrség. Najraje ga imajo ribiči, saj globine skrivajo vsakovrstne ribe, tudi kapitalne primerke, v vodi pa je prav tako veliko sladkovodnih školjk, predvsem tujerodne velike jezerske brezzobke. mrznilo in smo se sprehajali kar po debelem ledu. Na začetku občutki niso bili najboljši, a pozneje Ljubiteljem rekreacije in sprehajalcem je namenjena utrjena pot okrog jezera predvsem po gozdu, dolga malo več kot dva kilometra. Ob jezeru so klopi, na katerih lahko posedimo in podaljšamo naš čas bivanja v naravi. Upravljavci so poskrbeli za lične informacijske table o kolesarskih in drugih poteh v bližini, zanimivosti lahko beremo Znanilci pomladi ob jezeru - pasji zob, volčin, grahor in zimzelen smo uživali. Tudi v pravkar končani zimi je bilo malo zmrzali, a še zdaleč ne take, da bi bilo varno stopiti na led. Beli lokvanj Poleti, ko me zvabijo druga vodovja, je jezero raj za kopalce in druge rekreacije željne obisko- Ko jezero obišče pomlad, se življenje začne buditi v jezeru in v bližnjih gozdovih. Nekaj dni traja nenavadna žabja svatba, ko tisoče žab pride k jezeru odlagat jajčeca, da se v vodi razvije valce. Kar malo gneče se naredi, zato čakam bolj mirno jesen, ki je ob jezeru najlepša. Ko se začnejo barvati bližnji gozdovi, ko ob večerni zarji beležim nadnaravne fotoutrinke, so to neprecenljiva doživetja. Ker je jesen, če je dovolj vlage, tudi čas gobarskih doživetij, nikoli ne grem zdoma brez škornjev in košarice. tudi v slovenščini. Ker je južni del jezera plitek, so že pred leti začeli urejati plažo. Zdaj je le-ta dobila tudi ustrezno infrastrukturo. Poleti se kar tre kopanja in sončenja željnih obiskovalcev, jezero postane »domači Balaton«. Ker sem ljubiteljica slanih morskih kopeli, me na tem kopališču ne boste srečali. Lupina jezerske školjke mo igro divjih rac ali labodov na vodni gladini, poslušamo petje ptic v bližnjih gozdovih ali občudujemo potrpežljivost ribičev ob obali, ki ure in ure namakajo v vodi svoje trnke in čakajo na ulov. Tu je vse v harmoniji, rastline, živali in ljudje, stalni akumulacije so že takrat upoštevali naraven izgled in čim manj grobih posegov v naravo. Zgradili so mogočen jez na severni strani s poglobitvijo, zapornico in odvodnjavanjem, s tem pa rešili probleme poplav. Na severni strani globine dosežejo tudi do Jezero obiskujem skozi vse leto, če je možno, kar nekajkrat na teden. Prehodim pot po gozdu, malo zavijem levo in desno, skoraj nikoli brez fotoaparata. Zanimivo je opazovati jezero in življenje v ter ob njem skozi letne čase. Če začnem z zimo, mi je najbolj ostala v spominu tista iz leta 2017, ko je zapadlo veliko snega, ob dalj časa trajajočih nizkih temperaturah pa je jezero za- Žabja svatba nov žabji zarod. Po gozdovih še cvetejo redke rožice, med njimi pasji zob, volčin, zimzelen in pisani grahorji, a jih je – največ zaradi sušnih pomladi – vsako leto manj. Posebnost jezera pa so čudoviti lokvanji, ki krasijo obrobja vse leto. Porabje, 2. aprila 2020 Dragi bralci, privoščite si mir in lepoto narave, zavijte na pot ob jezeru, brez e-spremljevalcev, le z odprtimi očmi, ušesi in srci. Čudovito je! (Slika na 1. strani: Sprehod po jezeru pozimi.) Valerija Perger 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 30. Stvauriti višišo kulturo v maternoj rejči Gda je cesar Jožef II. nazajvzeu svoja rendelüvanja, je vogrsko Sveto krono z Beča nazaj v Budo poslo. Po njenoj pauti so po varašaj svetke držali, v cerkvaj so zvonili, lüstvo se je v madžarske gvante ravnalo. Plesali so vogrske plese, spejvali domanje pesmi, pá je moderno gratalo madžarski gučati. leta 1815 na nauvo potegnili grajnce v Evropi. Naraudila se je Sveta aliansa (Szent Szövetség) Avstrije, Prusije pa Rusoške, zgodovina pa je donk dale üšla po svojoj pauti. Na Vogrskom so se trüdili, ka bi s pelanjom Ferenca Kazinczyna obnauvili madžarsko rejč: fundament knjižnoga ge- Reprint knig »Srpske narodne pjesme« Vuka Stefanovića Karadžića z leta 1845 (na kejpi čednjak v mlajši lejtaj) Domanji nemešnjaki so brodili, ka nauvi cesar nazajpostavi avtonomijo Vogrske znautra Monarhije. Leopold II. je po dugom cajti vküppauzvo državni djilejš ino dopüsto svoje zakone Vogrski, gde so vöre tö enakopravne gratale. Na univerzi v Pešti so oprli stolico za madžarski gezik, šteroga so začnili včiti po vsej šaulaj v rosagi. Mladi cesar Franc I. je nazajvpelo absolutizem, pri tom so ma madžarski stanovi (rendek) pomagali, vej so se pa zbojali francuske revolucije ino reform. Frančiškanski barat Ignác Martinovics je v etom cajti začno na skrüma organizerati drüštva s par stau članami, štere je na »zmerne« ino »radikalne« raztalo. Prvi so želejli Vogrsko kralestvo brezi habsburški cesarov, drügi pa celau vözglasitev demokratične republike. »Madžarski jakobinci« so meštrüvali samo dva-tri mejsece, te so je najšli; Martinovicsa pa štiri direktore so vmorili, dosta drügi članov pa v vauzo zaprli. Gda so dojobladali Napoleona, so na bečkom kongresi zika je grato dialekt s krajine Tiszahát (vküper z ništernimi rečami s Prekodonavja), vö so pa ličili višešnje latinske pa nemške rejči. Začnilo se je obračanje klasične evropske literature na madžarski gezik, vsikdar več so pisali domanji pisateli, dramatiki pa pesniki József Katona, Ferenc Kölcsey, Mihály Vörösmarty, József Eötvös, v bole prausnom štiluši pa eške Mihály Fazekas, Sándor Petőfi ino János Arany. Oprli so Narodno knjižnico pa Narodni muzej, grof István Széchenyi je dau svoje ednolejtne peneze za Madžarsko akademijo znanosti. Veuko znamenje so dobila gledališča: prve vogrske skupine so v Pešti pa Kolozsvári stvaurili že na konci 18. stoletja, gledališča s kamenov zidinov pa so začnili opérati tresti lejt kisnej, med njimi Narodno gledališče v Pešti leta 1840. Za kulturo so dosta napravile novine tö: v 1840-i lejtaj je že sploj dosta literarni pa politični revij vöprišlo v madžarskoj rejči, té je naprejplačüvalo kauli deset gezero, štelo pa skoro stau gezero lüdi. Vsikdar več vogrski knig so nadruknivali: če je bilau na začetki 19. stoletja od 115 vödani knig samo petdeset v madžarskoj rejči, je v revolucionarnom leti 1848 od osemstau knig že skoro šeststau vöprišlo v vogrskom geziki. Stvardjali so vsefelé madžarska kulturna drüštva, klube, kazine, čitalnice, do srejde 19. stoletja je je na Vogrskom bilau že petstau, na Erdeljskom pa stau. Člani so bili zvekšoga nemešnjaki, depa vsikdar več je je bilau s krauga varašancov tö - narajala se je nauva madžarska drüžba. Moderne narodne ideje so vsikdar krepše grtüvale med nejmadžarskimi narodami v Vogrskom kralestvi ranč tak. Zvün Hrvatov so indrik nej meli svoje nemešnjake, zatok so bili narodni büditeli zvekšoga škonicke ino dühovniki. Do srejde 19. stoletja so terdjali samo kulturne pravice ino želejli napraviti knjižni gezik pa zgodovinsko identiteto, kisnej pa so že dosta gučali o političnoj avtonomiji ali celau separaciji tö. Slovaški literanski dühovniki so želejli prejkvzeti češki gezik ino se zdrüžiti s češkimi brati. Večinski katoličanjci pa so se po dugi lejtaj svajüvanja - s pelanjom mladoga škonika L'udovíta Štúra - odlaučili za srejdnjeslovaški dialekt. V etoj rejči so od leta 1845 vöprihajale njine prve »Narodne novine«, s svoje zgodovine pa so bili najbole gizdavi na Svatopluka Velkomoravsko kneževino (fejedelemség). Pesnik Ján Kollár je gučo o »panslavizmi«, ka bi prej mogli stvauriti eden veuki slavski rosag, šteroma bi bila »glava Rusija, prsi Polska, rauka Češka, nauga Srbija«. Romanarge so že na srejdi 18. stoletja steli, ka aj bi je pripoznali za »štrti narod« na Erdeljskom, tistoga ipa so oprvim pisali o rimski (római) korenjaj svojoga lüstva. Trgé dühovniki takzvane »erdeljske šaule« so kisnej obnauvili romanarski gezik, ga napunili z latinskimi rečami ino ga začnili pisati z latinskimi literami. Uni so oprvim dojspisali, ka so antični Daki pravi starci Romanarov, ka prej znamenüje, ka so prva na toj zemlej bili kak Madžari. Do konca 18. stoletja je njina grčkokatoličanjska cerkev dosta šaul oprla, gnake pravice pa so jim Madžari, Sasi pa Sekelji nikdar nej dali. Zavolo svoji privilegijov so se rovački nemešnjaki dugo nej vtopili v madžarskom narodi. Donk pa so se začnili z rovačkim gezikom eške samo od Nemci so bili na Vogrskom razdvajeni. Če rejsan so se začnili nemški varašanci ino raztrauseni švabski pavri padašivati, so se donk vnaugi navčili madžarski ino dali eške svoja imena prejkspisati na vogrska. Sasi na Erdeljskom pa so bili sigurno prauti zdrüžitvi svoje krajine z Vogrskov, meli so moderne nemške šaule. Edno nemško rejč - »jidiš« - so gučali Židauvge na Vogrskom ranč tak. Oprvim so prihajali s Češke pa Moravske ino so se Od leta 1840 je gratalo »Peštarsko madžarsko gledališče« - »Narodno gledališče« za cejli rosag 1830-i lejt dale spravlati, gda je Ljudevit Gaj mesto »kajkavske« rejči za knjižni gezik odebro »štokavski« dialekt, šteroga so gučali v Dalmaciji pa Hercegovini. Toga so razmili Srbi tö, tak se je naraudila ideja srbsko-rovačkoga vküpnoga gezika ino rosaga. Srbi so se radi spominali na erične cajte svojoga cara Dušana Štefana ino radi gučali, ka če rejsan so djužni Slavi večféle vöre, majo vküpne korenjé. Čednjak Vuk Stefanović Karadžić je na začetki 19. stoletja vödau večino srbski junaški ljudski pesmi, s šterimi je stvauro vküpno narodno identiteto pa moderni srbski gezik. Za toga je un ranč tak eden hercegovski »štokavski« dialekt odebro, tak je od tistoga mau struktura rovačke pa srbske rejči dugo gnaka bila. Prve literarne pa politične novine Srbov so vöprišle v Pešt-Budi, Srbi v kisnejšoj krajini Vojvodini pa so že terdjali avtonomijo. Porabje, 2. aprila 2020 brž vklüčili v nemško varašansko kulturo, operali so nemške šaule. Po smrti Jožefa II. so minili strategijo ino staupili na paut madžarizacije. Če rejsan je ta skupina za sé terdjala enakopravnost, so se drügi Židauvge z Galicije bole držali svoje tradicije. Edna od najbole zaostanjeni narodnosti na Vogrskom so bili Rusini (ali Ruteni), šteri so se nej dosta trüdili v kulturnom pa političnom žitki. Donk pa so znali, ka so nej Rusi pa nej Ukrajinci. V slejdnji par desetlejtjaj 18. stoletja ino v prvoj polovici 19. stoletja gučimo o takzvanom »narodnom preporodi« (nemzeti ébredés), gda so se »prebidili« tisti narodi, šteri so v svojom geziki eške nej meli višišo kulturo. Nauve ideje so pripelale do modernoga nacionalizma, šteri je biu - pa je eške gnes - vretina največ konfliktov po svejti. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 03.04.2020, I. spored TVS 6.25 Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.10 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.05 Otroški program: Op! 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča ( II.): Ko smo se vrnili, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Vreme, Šport, 13.45 Divjina v srcu (II.), britanska nadaljevanka, 14.35 TV-izložba, 14.50 Res čuden kamen: Preživetje, britansko-ameriška dokumentarna serija, 15.35 Slovenski vodni krog: Oplotnica, dokumentarna nanizanka, 16.00 Lisa - kraljična za en dan, kratki dokumentarni film, 16.15 Oddaja za otroke in mlade, 16.35 Osvežilna fronta: Fetiši, 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.30 Študentska delovna brigada, dokumentarni film, 18.00 Oddaja za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Gusarski otok, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 23.05 Kinoteka: Vojakova vrnitev, ameriški film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Napovedujemo PETEK, 03.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kana, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 9.00 Napovedujemo, 9.35 Videotrak, 10.50 Dobro jutro, Poročila, 12.20 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 13.10 Otroški program: Op! 14.20 O živalih in ljudeh 2019, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.45 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.25 Iz studia 22: Kr'Etno, glasbena oddaja, 16.15 Šport, 17.55 Prišla je sreča ( II.): Ko smo se vrnili, italijanska nadaljevanka, 19.00 Otroški program: Op! 20.00 Tuja dokumentarna oddaja, 20.50 Megla v avgustu, nemški film, 23.00 Kino Šiška 10, dokumentarni film, 0.15 Videotrak, 0.45 Info kanal SOBOTA, 04.04.2020, I. spored TVS 6.25 Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.00 Poročila - posebna, 10.10 Varuška nindža: Največja moč, nizozemska nadaljevanka za mlade, 10.40 Niti, dokumentarni film, 11.10 TV-izložba, 11.25 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 O živalih in ljudeh 2017, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 13.55 TV-izložba, 14.10 Zadnja beseda! - izbor, 15.05 Sveti prostori: Mošeje - umetnost in prostor, francoska dokumentarna serija, 16.05 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.35 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, 17.20 Duhovni utrip: Sebičnost, Vreme, 17.50 Slovenski magazin, 18.15 Ozare, 18.20 Ambienti, 18.40 Hej, hej, Šapice!: Gitičina zgodnja kopel, risanka, 18.55 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.20 Prevara (V.), ameriška nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.50 Sedmi pečat: V senci drevesa, koprodukcijski film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SOBOTA, 04.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.55 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci: Gašper Rudolf, 11.10 Dokumentarna oddaja, 12.20 Glasbena oddaja, 13.45 Film (OMP), 15.50 Avtomobilnost, 16.25 Doberdob - roman upornika, dokumentarni film, 16.30 Šport, 18.55 Športno plezanje - svetovni pokal, balvansko plezanje, 22.05 Zvezdana, 22.55 Koncert ob svetovnem dnevu Romov: Imer Traja Brizani & Amala z gosti, 0.40 Videotrak, 1.40 Šport, 3.15 Info kanal NEDELJA, 05.04.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Poročila - posebna, 10.10 Govoreči Tom in prijatelji: Pozabljeni poljub, risanka, 10.20 Kozmo (III.): Brezskrbne počitnice, belgijska otroška nanizanka, 10.45 J. S. Bach: Suita št. 2 v h-molu (Komorni ansambel Slovenicum in Uroš Lajovic), 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha: Darovi ženske, 11.55 Ljudje in zemlja 2018, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.50 Na lepše, 15.15 TV-izložba, 15.30 Ljubezen in prijateljstvo, koprodukcijski film, 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Muk: Bambusov nasad, risanka, 18.55 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Genialna prijateljica (I.): Denar, italijanska nadaljevanka, 21.10 Intervju: Mary Wilson, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Nisem vaš zamorec, koprodukcijski dokumentarni film, 0.10 Operne arije: Baritonist Slavko Savinšek (P. I. Čajkovski: Jolanta), 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo NEDELJA, 05.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 7.30 Videotrak, 8.15 Duhovni utrip: Sebičnost, 8.30 Glasbena matineja, 10.00 Sveta maša iz mariborske stonice, 10.45 Glasbena oddaja, 10.55 Vzemi me v roke, TV-priredba predstave Slovenskega komornega gledališča, 12.30 Človek, kam greš?, dokumentarni feljton, 12.55 Rdeča raketa, mladinski film, 14.25 Od Eldorada do pekla, potopis, 15.15 Ambienti, 15.55 Circom Regional: Izguba ne plača računov, koprodukcijska magazinska oddaja, 17.15 Film, 18.50 Videotrak, 19.40 Žrebanje Lota, 20.00 Nadnarava: Gradnja, francoska dokumentarna serija, 20.55 Vivienne Westwood - pankovska aktivistka, britanski dokumentarni film, 22.20 Atlas, 0.00 Vikend paket, 1.20 Kaj dogaja? Z Jonasom, 1.50 Videotrak, 2.35 Šport, 3.55 Info kanal PONEDELJEK, 06.04.2020, I. spored TVS 6.20 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.10 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.00 Poročila Dobro jutro, 10.10 Otroški program: Op! 11.20 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča ( II.): Ko si mislil, da imam ljubimca, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Vreme, Šport, 13.40 TV-izložba, 13.55 Divjina v srcu (II.), britanska nadaljevanka, 14.40 Res čuden kamen: Pobeg, britansko-ameriška dokumentarna serija, 15.30 Slovenski vodni krog: Bistrica, dokumentarna nanizanka, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.45 Biotopi: Življenje na travniku, dokumentarna oddaja, 18.10 Malčki: Sneg, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 19.50 Dekameron: O pastirju, ki je volk postal, nanizanka, 20.30 Tednik, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Pisave: Drago Jančar: In ljubezen tudi, 23.25 Glasbeni večer, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.30 Napovedujemo PONEDELJEK, 06.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 8.55 Napovedujemo, 9.35 Videotrak, 10.35 Dobro jutro, 12.10 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 13.00 Otroški program: Op! 14.10 Obzorja duha: Slomškove sestre, 14.40 Oddajniki in (dobre) zveze, dokumentarni feljton, 15.20 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.05 Šport, 18.00 Prišla je sreča ( II.): Ko si mislil, da imam ljubimca, italijanska nadaljevanka, 19.00 Nogomet, magazin, 19.05 50 knjig, ki so nas napisale: Fran Milčinski: Butalci, 19.25 Zgodbe iz školjke: Bisergora: Uspavanko pojemo tiho, 19.40 Aktivatorji: Nagradni kviz, izobraževalna serija za otroke in mlade, 20.00 Z Levisonom Woodom po Arabiji: Bojišča, 20.55 Ločitve (I.), britanska nadaljevanka, 21.55 Resnični Jezus iz Nazareta: Od Galileje do Jeruzalema, britansko-ameriška dokumentarna serija, 22.45 Prvih trinajst, kratki igrani film, 23.00 Sedmina, kratka TV-igra AGRFT, 23.25 Videotrak, 0.00 Info kanal TOREK, 07.04.2020, I. spored TVS 6.20 Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.10 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.10 Otroški program: Op! 11.20 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča ( II.): Ko sva vedela (skoraj) samo midva, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Vreme, Šport, 13.40 TV-izložba, 13.55 Divjina v srcu (III.), britanska nadaljevanka, 14.40 Res čuden kamen: Oblikovanje Zemlje, britansko-ameriška dokumentarna serija, 15.30 Oddaja za otroke in mlade, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.45 Biotopi: Tujerodne vrste v gozdovih, dokumentarna oddaja, 18.10 A veš, koliko te imam rad: Cvetovi, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 19.55 Dekameron: O vrvici in ljubosumnem možu, nanizanka, 20.25 Dekameron: O peresu angela Gabrijela, nanizanka, 21.00 Radio Ga Ga, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Spomini: Majda Emeršič, 1. del, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo, TOREK, 07.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 9.00 Napovedujemo, 9.35 Videotrak, 10.35 Dobro jutro, Poročila, 12.10 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 13.00 Otroški program: Op! 14.10 Pisave: Drago Jančar: In ljubezen tudi, 14.45 Slovenski magazin, 15.10 Avtomobilnost, izbor, 15.40 Mira Marko, dokumentarni portret, 16.30 Joker, kviz, 17.35 Šport, 19.15 Prišla je sreča ( II.): Ko sva vedela (skoraj) samo midva, italijanska nadaljevanka, 20.00 Drugačen ženski svet: Izrael, britanska dokumentarna serija, 20.20 50 knjig, ki so nas Porabje, 2. aprila 2020 OD 3. aprila DO 9. aprilA napisale: Tomaž Šalamun: Poker, 20.30 V svojem ritmu: Pop, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 20.55 Otroški program: Op! 20.55 Ločitve (I.), britanska nadaljevanka, 21.50 Ženska v izložbi, ameriški film, 23.25 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.45 Videotrak, 0.15 Info kanal SREDA, 08.04.2020, I. spored TVS 6.20 Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.00 Poročila Dobro jutro ob 10:00, 10.10 Otroški program: Op! 11.50 Prišla je sreča ( II.): Ko se nama je utrgalo, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Vreme, Šport, 13.45 TV-izložba, 14.00 Divjina v srcu (III.), britanska nadaljevanka, 14.45 Res čuden kamen: Tujek, britansko-ameriška dokumentarna serija, 15.30 Slovenski vodni krog: Tolminka, dokumentarna nanizanka, 15.55 Male sive celice: OŠ Maksa Durjave Maribor in OŠ Šenčur, 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.50 Biotopi: Glive, dokumentarna oddaja, 18.15 Zmedi gre v Zakajzato: Na ledu, risanka, 18.20 Razvedrilno izobraževalna oddaja, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Carmen in Lola, španski celovečerni film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet: Kako se rešiti iz pasti spletne pornografije, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.10 Napovedujemo SREDA, 08.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 9.00 Napovedujemo, 9.35 Videotrak, 10.30 Sveta maša iz mariborske stolnice, 10.30 Glasbena oddaja, 11.20 Dobro jutro, 12.55 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 13.45 Otroški program: Op! 14.50 Marinko in Lupetto, dokumentarni feljton, 15.20 Ambienti, 15.50 Vikend paket, 17.05 Šport, 18.45 Prišla je sreča ( II.): Ko se nama je utrgalo, italijanska nadaljevanka, 19.50 Ribič Pepe: O jokicah, mozaična oddaja za otroke, 20.00 Čarobni trenutki glasbe - Anne-Sophie Mutter in Herbert von Karajan, nemška glasbena dokumentarna oddaja, 20.15 Zgodbe iz školjke: Bisergora: Jaz sem jaz in ti si ti, 20.30 Aktivatorji: Park za skejtanje, izobraževalna serija za otroke in mlade, 20.40 Žrebanje Lota, 21.00 Ne grem na koleno, dokumentarni film, 22.00 Deklina zgodba (II.), ameriška nadaljevanka, 23.00 Circom Regional: Zadnje upanje Věre Bíle, koprodukcijska magazinska oddaja, 23.55 Videotrak, 0.30 Info kanal ČETRTEK, 09.04.2020, I. spored TVS 6.20 Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.10 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.10 Otroški program: Op! 11.20 Razvedrilno izobraževalna oddaja, 11.50 Prišla je sreča ( II.): Ko hočeš normalno živeti, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Vreme, Šport, 13.40 TV-izložba, 13.55 Divjina v srcu (III.), britanska nadaljevanka, 14.40 Res čuden kamen: Prebujenje, britansko-ameriška dokumentarna serija, 15.30 Oddaja za otroke in mlade, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.45 Kulturni vrhovi: Vesela in žalostna gora v Mirnski dolini, dokumentarna oddaja, 18.15 Dinotačke: Česar še nismo videli, risanka, 18.30 Razvedrilno izobraževalna oddaja, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Dvojček: Tretji dan, norveška nadaljevanka, 20.40 Nenavadni obredi: Moč narave, britanska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Osmi dan, 23.25 Rafael, princ slikarjev, italijanski dokumentarni film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo ČETRTEK, 09.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 8.50 Napovedujemo, 9.35 Videotrak, 10.30 Dobro jutro, Poročila, 12.05 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 12.55 Otroški program: Op! 14.05 Slike in podoba Ludvika Vrečiča, dokumentarni portret, 14.55 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 16.15 Šport, 17.55 Prišla je sreča ( II.): Ko hočeš normalno živeti, italijanska nadaljevanka, 19.00 Firbcologi: O moči noči, zvokih v gozdu in pokvarjenem avtomobilu, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Zgodbe iz školjke: Bisergora: Raziskovalci so med nami, 19.40 Aktivatorji: Naj te ne bo sram, izobraževalna serija za otroke in mlade, 19.50 Megabiti energije: Vonj gozda, šum voda, dokumentarna oddaja, 20.00 Prvinska preizkušnja (II.): Japonska - skupina Kodo, britanska dokumentarna serija, 20.45 Avtomobilnost, izbor, 21.20 Ambienti, 21.50 Slovenska jazz scena Imer Traja Brizani in Amala v SNG Drama v Ljubljani, 22.50 Videotrak, 23.20 Šport, 0.50 Info kanal OBVESTILO za Drüštvo porabski slovenski penzionistov Na znanje želim dati penzionistom Drüštva porabski slovenski penzonistov, posaba tistim, steri so se glasili na izlet v Veszprém, 2. juniuša 2020, ka zavolo epidemije koronavirusa smo tau paut prejk djáli na djésen, konkretno na torek, 29. septembra 2020. Taši datum sem odebrala, aj ne spadne nota v tisti čas, gda planirajo evharistični kongres v Budimpešti. Z enim lepau prosim vsej 48 zglašeni penzionistov, aj si stari datum prejk spišejo na nauvi datum, aj si v kalendar tü nota zamerkajo. Velko vüjpanje mam, ka ta nam Baug pa Blajžena Devica Marija pomagala tau nevolo skaus sprajti pa leko srečno vöspelamo tau paut, kak go mamo planirano. Program podraubnoma, steroga je vse 48 lidi dobéjlo v rokau, de ranč tak valani s tejm, ka zdaj spravlam šift, s sterim bi se eno vöro leko vozili po Blatnom jezeri. Té program je zatok béjo pijtanje, ka smo nej vedli, kakšno pomauč dobéjmo z natečajom (pályázattal) od Fundacije Bethlen Gábor. Hvala baugi, te keden smo dobili pismo od državnoga sekretara pri Uradi predsednika Vlade, sto se briga za cerkveno pa narodnostno živlenje, Miklósa Soltésza, v sterom je na črno-bejlo dola spisano za steri projekt kelko pejnaz dobi drüštvo. Že ob toj priliki se trno lepau zavalimo za tau lejpo pomauč. Boga pa prosimo, aj nas obrani, aj zdravo leko preživemo tau epidemijo, vej so pa ranč naše generacije v najvekšoj nevarnosti. Zatau fejs baugajmo, ka nas rosag prosi, držimo se k rendelüvanji. OSTANIMO DOMA! Gda de živlenja normalno leko tadale šlau v rosagi, té do najprvim znauvič vöopitani, steri so se zglasili na tau paut, ka če si stoj premisli pa dola povej, té de se eške drügi leko glaso. Avtobus mamo zapovedanoga za 50 lidi pri prometnom d.o.o.-ji Gratis v Zalaegerszegi. Ne pozabimo: Ostanimo doma! Klara Fodor, predsednica Pomoč Porabcev Slovencem v Sloveniji V teh težkih časih se je s prošnjo na predsednika DSS Karčija Holca obrnilo podjetje MEMAJA iz Radelj ob Dravi. Potrebovali so pomoč pri transportu blaga za zaščitne maske, ki so ga naročili v Budimpešti. Kot smo izvedeli od predsednika Državne slovenske samouprave, so imeli možnost in so z veseljem prisko- čili na pomoč. S službenim avtomobilom DSS so iz Budimpešte pripeljali sedem rol blaga, ga preko mejnega prehoda Pince-Tornyiszentmik- lós odpeljali v Slovenijo in ga tam predali predstavnici podjetja MEMAJA. Iz tega blaga se bo v Sloveniji zašilo 25.000 zaščitnih mask. Zelo jih veseli, da so lahko pomagali slovenskemu podjetju in s tem tudi slovenskim ljudem, je povedal predsednik Holec. Na slikah: Role prenaša v drugi avto Norbert Gyeček, ob njem predsednik K. Holec in predstavnica slovenskega podjetja; Role blaga še v službenem avtu DSS. MS Tudi nogometno prvenstvo odloženo Madžarska nogometna zveza je zaradi epidemije koronavirusa s 16. marcem prepovedala vse tekme v madžarskem nogometnem prvenstvu. Prekinjeno je tekmovanje tudi v županijski drugi in tretji ligi, v kateri igrata dve porabski ekipi (Slovenska ves in Sakalovci). Oba predsednika – Gábor Bartakovič, NK Slovenska ves, in Zsolt Németh, NK Sakalovci – sta izjavila, da pri ekipah ni skupinskih treningov v tem času. Martin Štajer, nogometaš sakalovske ekipe, meni, da ne bi bilo posrečeno, če bi se po takem »polovičnem« prvenstvu na podlagi sedanjih rezultatov razglasil končni izid prvenstva. »Zelo pogrešam nedeljske tekme, upam, da bo država hitro prebrodila epidemijo in se bo prvenstvo nadaljevalo.« Martin Lovenjak, član mladinske ekipe v Slovenski vesi, je mnenja, da je mladinska ekipa imela v spomladanskem prvenstvu dobre rezultate, tako bi lahko končala na visokem mestu. »Toda zdaj je najbolj pomembno, da ostanemo zdravi, torej ostanimo rajši doma,« je povedal mladi nogometaš, ki trenira doma, da bi lahko kadarkoli nadaljeval s prvenstvom. Naš posnetek je bil posnet 1. marca na tekmi Sakalovci-Pankasz (2:1) LRH www.radiomonoster.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM SLOVENCI.HU Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB