Rdečica - navarna svinjska bolezen Z o. Rdečica je raziirjena y vseii driavah Evrope. Iagtada, da j« raoHHrjenbst v ozki zvezi z r«]o bolj občutljivih in mani odpomlh gvtujekiii paaem, kakor tudi s fftalnim dfržamjem v hlevih in hranjenjem 6 preteino kutHino hra-no. Rde&co *o vse do leta 1882 *ma-trali za vranični priaad. Porzročitelja je odflcril ielc leta 1885. nemSki učenjak Loffler, čeprav je že dve letd prej veliki Pasteur iznažel uspešen način njenega zatiranja s cepljenjem Rdečico povzro-ča bacil rdečice, ki je vsepovsod raz-širjen ter ga najdemo ivkII v telesu po-polnoma zdravih «viinj. Po domnevah, ki jlh za6topa danes ttidi veterinarstvo. pride do izbruha rdefice pod zunanjimi škodljivimi vplivi, katerhn ao «vin]e od ča«a do časa izpostavljene. Ti vplivi zmanjšajo odpornost svinj protl rdečič-nim bacilom, fai se nahajajo v telonj. Od teh vplivov pridejo pri na« posebno v postev nenadne vremeuske tepremem-be poleti, ko so izbruhi rdečice posebno pogosti. Prvi znaki rdečlce 6e večkrat po}av!-jo že 24 ur po takih nenadnih vremen-skih izpremembah. Navadno traja inkuba-cija 3 do 4 dni. Po poteku bolezni mo-remo razlikovati tri oblike rdefice: a) nagla, tako zvana septikemična oblika rdečice. Značilnost te oblike je nagel potek. Svinje naenkrat prenehajo jestl. Telesna toplota poraste takoj na 42° C Bolne živali se rivajo v sfeljo, pojavi se zapeka Na ta način obolele svinje poginejo pogosto ie prvi ali drugi dan bolezni Navadno «e pri tcj obliki bo-lezni pojavi)o drugega dne all pa ne-posredno pred fitnrtjo na podtrebuiju, raed zadnjimi nogami, na vratu ter na ušefiih manjše ali večje fdeče p&ge, ki pod prstnim pritjskom izginejo V teikih primerih se fem znakom še pridružijo: oslabelost zadtijega de!a teleaa, težko dihanje kot po^ledica pljučne oteklosti (oedema) ter modrikavost 6lu2tiic. b) Rdefira koprivnica je navadno ze-lo mila oblika. Svinje tudi pri tej obll-ki rdečice navadno prenehajo naenkrat jesti. Telesna toplota poraste do 42° C. V nadaljnjem poteku se že prvi ali dru-gj dan, pojavijo na raznih delih telesa ostro omejene, kakor tolar vellke, okro-gle, pogosto tudi štirioglate pege, tem- j nordeče ali tenmovijoliča6te barve. Pe-j ge se vzdigujejo nad površino kože, tako da Jih moremo pri svinjah črne barve tudi s prsti otipati. Bolne svinje so klavrne in pobite. Pogosto se iz te oblike zna razviti septikemična oblika rdečice. v drugih primerih preide ko-privnica v kroničen potek. c) Krontfjna oblika rdečice se iahko razvije ix ob^h ptej opisanih oblik. Znaki kroni^ne oblike rdečice »e poja-vijo ka«no, ko mislimo. da 3o svin>e rdecico že popolnoma prebolele Vsi znaki kronične oblike izvirajo iz obole-nja srčnc mižice. Svlnje s to obliko rdeflce zao6tajajo v rasti. se pri vsa-kem telesnem naporu hitr.o upehajo. Po takih naporih jirn sluznica. pa tudi ko-ža naenkrat pomodri \n svinje oble-iijo. Neredko se pridružijo tiidj znaJd vodenice ter vnetja sklepov Ta oblika rdetice se razvlje pogosto tudi po \em, ko nam je z zdravilnim cepljcnjem sicer tuspelo rešiti za rd«-čico bolne svinje od pogina. Mnogi svinjerejci doižijo potem cepljenje kot vzrok vseh zgoraj opisanih posledic kronične oblike rdefice. V vseh pritnerih trbruha rdečice bo zaradi tega vsak pameten svinjerejec flmprej poklical veterinarja Pravočas-no zdravljenje bolnih svini z vbrizga-vanj«in veliklh količin seruina in po potrebi še drugih zdravil, reii skoraj 1008'« za rdečico obolelih fivinf od po-glna. To ždrav!jenje pa moramo v veeh primerih rdefice podvzeti y prvib Se-stih urah po izbruhu bolezni. Za ka&neje izvedeno zdravllno cepljenje. ko «o 6vinje *g modre po V6em telesu, ne more noben veterinar jamčiti za uspeh. V vsakem primeru pa bomo z zasilnim cepljenjem še zdrnvfh 6vin| preprečlji obolenje. Nevarnost j« namreč, da s« posamezne na videz zdrave svinje v okuzenero dvorcu že okužene In se na-hajajo v fnkubacij^. Izbrube rde^ice preprečimo vedno z zasčitnirn cepljenjem. 2e Pasteur j« uvedel uspeien način cepljenia protl rdeČici. Zarsdl občutljlvostJ na^ih svinj pri na* ne ceplmo po njegovem narkiu. Pasteur |e namre^ cepil svinje samo z nrn^mo oslsbljenitni rdefrfrnimi bnctll. Pri tem nariuu ceolienja obstofi velika nevarno6t da ceoljene svlnie zb^liio za cepilno rdečico. Ta nevarnost Je prt na-ših sviniah. ki so posebno občutljive za to bolezen, Se vefja, če cepljente iz-vršimo v inkubaciji.