Št. 27 Maribor, torek 18.5.2021 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVII OBCINA ORMOŽ 502. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Razvojno raziskovalni center Ormož Na podlagi drugega odstavka 61. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 3. clena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPZDC, 127/06-ZJZP), 18. in 20. clena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12), 29. clena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 27/08 –odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15-ZUUJFO) in 16. clena Statuta Obcine Ormož (Uradni vestnik obcine Ormož, št. 9/15 – uradno precišceno besedilo, 11/19) je Obcinski svet Ormož na svoji 20. redni seji dne 17.5.2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA RAZVOJNO RAZISKOVALNI CENTER ORMOŽ 1. clen V Odloku o ustanovitvi Javnega zavoda Razvojno raziskovalni center Ormož (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 8/21) se 1. clen spremeni tako, da se glasi: » 1. clen (Ustanovitev zavoda) (1) S tem odlokom Obcina Ormož, Ptujska c. 6, Ormož (v nadaljevanju: ustanovitelj), ustanavlja javni zavod s firmo Razvojno raziskovalni center RRC Ormož, javni zavod (v nadaljevanju »javni zavod« ali »zavod«) za opravljanje splošnih razvojnih nalog in spodbujanje podjetništva na obmocju obcine ustanoviteljice. (2) Javni zavod ima organe, kot so doloceni v tem odloku. Javni zavod opravlja dejavnost, kot je dolocena v tem odloku. (3) Ustanoviteljske pravice in obveznosti sprejemanja akta o ustanovitvi oziroma njegovih sprememb, imenovanja predstavnikov ustanoviteljice v svet zavoda in soglasje k imenovanju direktorja zavoda izvršuje Obcinski svet Ormož, ostale pravice in obveznosti pa izvršuje Župan Obcine Ormož. (4) V odloku uporabljeni izrazi v slovnicni obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. clen Za 1. clenom se doda nov 1. a clen, ki se glasi: 1. a clen (pripojitev) S tem odlokom se pravna oseba Javna razvojna agencija Obcine Ormož (v nadaljevanju »javna agencija«) pripoji k javnemu zavodu Razvojno raziskovalni center RRC Ormož, javni zavod. 3. clen Prvi odstavek 2. clena se crta. 4. clen Tretji odstavek 3. clena se premeni tako, da se glasi: »(3) Sedež zavoda je v Ormožu. Poslovni naslov je Vrazova ulica 9, 2270 Ormož.«. 5. clen Prvi odstavek 6. clena se spremeni tako, da se glasi: »Javni zavod ima notranje organizacijsko enoto, ki opravlja zlasti naslednje naloge: ..zagotavljanja ustrezno podporno okolje za razvoj podjetništva, ..zagotavlja pomoc pri razvoju podjetniških idej ter pri zagonu novih podjetij, ..zagotavlja subvencionirane poslovne prostore za razvoj mladih podjetij v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme, ..identificira inovativne podjetniške ideje in podjetnike, v okviru nastajajocih, mladih in uveljavljenih podjetij, ..pomoc pri ustanavljanju in zagonu podjetja (registracija, dovoljenja …), ..pomoc pri pridobivanju nepovratnih sredstev, ..podpiranje partnerskega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, ..izvaja projekte iz podrocja podjetništva, ..izvaja izobraževanja iz podjetniškega podrocja, ..deluje na podrocju privabljanja investitorjev, ..vzpostavlja vez med gospodarstvom in javnim sektorjem.«. 6. clen 21. clen se spremeni tako, da se glasi: »21. clen (prehodne dolocbe) (1) Naloge javne agencije prevzame javni zavod. (2) Iz javne agencije se prenesejo pravice, obveznosti in premoženje na javni zavod. (3) Financna sredstva in premicno premoženje, ki ga je upravljala javna agencija prevzame javni zavod. (4) Zaposleni v javni agenciji s prevzemom upravnih in drugih nalog postanejo delavci javnega zavoda. V skladu z ZDR-1 z dnem prenehanja javne agencije javnim uslužbencem preneha delovno razmerje, naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja javni uslužbenci brez objave ali javnega natecaja sklenejo delovno razmerje v javnem zavodu za delovna mesta, ki so dolocena v aktu o sistemizaciji, za katera izpolnjujejo pogoje. (5) Z dnem veljavnosti tega odloka do pripojitve javne agencije javnemu zavodu se imenuje za vršilca dolžnosti direktorja direktor obcinske uprave, ki opravi vse potrebno za zacetek dela zavoda, vpis zavoda v sodni register ter sklice prvo sejo sveta zavoda. (6) Z dnem pripojitve javne agencije k javnemu zavodu nastopi direktor javne agencije funkcijo direktorja javnega zavoda in nadaljuje z delom do izteka mandata. (7) Svet zavoda se mora skladno s tem odlokom konstituirati v roku 3 mesecev po vpisu javnega zavoda v sodni register. Do konstituiranja novega sveta zavoda opravlja naloge sveta zavoda svet agencije. (8) Javna agencija nadaljuje z delom na podlagi Odloka o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik Obcine Ormož, št. 12-1/07- uradno precišceno besedilo, 10/11 in 9/17) in predpisov ter aktov izdanih na njegovi podlagi, do vpisa pripojitve javne agencije v sodni register, nato se brez likvidacije izbriše iz sodnega registra. (9) Javni zavod po pripojitvi prevzeme vso dokumentarno in arhivsko gradivo javne agencije. Evidence javne agencije se prenesejo na pristojno ministrstvo. (10) Po pripojitvi prenehajo veljati predpisi (v delu), ki urejajo javno agencijo razen predpisov, ki urejajo še odprte postopke.«. 7. clen Za 21. clenom se doda nov 21. a clen, ki se glasi: »21.a clen (prenehanje veljavnosti odloka) Z dnem pripojitve javne agencije k javnemu zavodu preneha veljati Odlok o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik Obcine Ormož, št. 12-1/07- uradno precišceno besedilo, 10/11 in 9/17).«. 8. clen 22. clen se spremeni tako, da se glasi: »22. clen (objava in zacetek veljavnosti odloka) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-0006/2021 07/2 Datum: 17.5.2021 Obcina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 503. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na obmocju Obcine Ormož Na podlagi 218., 227. in 228. clena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21., 24., 25. in 27. clena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišc in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo ter o izracunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr. in 34/19), 1. in 4. clena Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na osnovi povprecnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišc s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18) in 16. clena Statuta Obcine Ormož (Uradni vestnik Obcine Ormož, št. 9/15 - uradno precišceno besedilo) je Obcinski svet Obcine Ormož na 20. seji dne 17.5. 2021sprejel ODLOK O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJECO KOMUNALNO OPREMO NA OBMOCJU OBCINE ORMOŽ Uvodne dolocbe 1. clen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na obmocju celotne obcine Ormož. (2) Ta odlok doloca naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo: ..preracun stroškov obstojece komunalne opreme na enoto mere in ..merila za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo. (3) Merila iz prejšnjega odstavka, dolocena s tem odlokom so: ..razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto), ..faktor namembnosti objekta (Fn), ..racunski faktor površine (Fp) in ..prispevna stopnja zavezanca (psz). (4) Ta odlok doloca tudi obcinske oprostitve placila komunalnega prispevka in upoštevanje preteklih vlaganj. 2. clen (obstojeca komunalna oprema) Komunalni prispevek za obstojeco komunalno opremo na obmocju obcine Ormož se odmerja za naslednjo komunalno opremo: ..cestno omrežje, ..kanalizacijsko omrežje, ..vodovodno omrežje ..javne površine. 3. clen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki doloca podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo ter odmero in izracun komunalnega prispevka. Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunlano opremo 4. clen (preracun stroškov obstojece komunalne opreme na enoto mere) Stroški obstojece komunalne opreme na enoto mere po posameznih vrstah obstojece komunalne opreme, povzeti iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na osnovi povprecnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišc s posameznimi vrstami komunalne opreme, znašajo: Obstojeca komunalna oprema Cpo (EUR/m2) Cto (EUR/m2) cestno omrežje 17,50 48,00 kanalizacijsko omrežje 5,40 11,00 vodovodno omrežje 6,50 17,00 javne površine 0,70 2,00 5. clen (razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto) Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto), ki se upošteva pri izracunu komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo, je 0,3 : 0,7. 6. clen (faktor namembnosti objekta (Fn)) Faktor namembnosti objekta (Fn) za posamezne vrste objektov, kot se razvršcajo v skladu s predpisom, ki doloca klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša: CC-SI - klasifikacijska raven podrocja CC-SI - klasifikacijska raven razreda Fn (predlog odloka) STAVBE 1122 Tri- in vecstanovanjske stavbe 1,30 122 Poslovne in upravne stavbe 0,70 125 Industrijske in skladišcne stavbe 0,80 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 0,70 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 0,50 1272 Obredne stavbe 0,70 Ostale vrste stavb 1,00 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti cas 0,10 Ostali gradbeni inženirski objekti 0,50 DRUGI GRADBENI POSEGI 0,50 7. clen (racunski faktor površine (Fp)) Racunski faktor površine (Fp) za vse vrste stavb znaša 1,5. 8. clen (prispevna stopnja zavezanca (psz)) Prispevna stopnja zavezanca (psz) za posamezno vrsto obstojece komunalne opreme, je: Obstojeca komunalna oprema psz (%) cestno omrežje 0,240 (24,0%) kanalizacijsko omrežje 0,264 (26,4%) vodovodno omrežje 0,400 (40,0%) javne površine 0,440 (44,0 %) Izracun in odmera komunalnega prispevka 9. clen (izracun komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstojece komunalne opreme se izracuna na naslednji nacin: ..STAVBE KPobstojeca(i) = ((AGP x Cpo(i) x Dpo) + (ASTAVBA x Cto(i) x Dto x Fn)) x psz(i) ..GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI KPobstojeca(i) = AGIO x Cto(i) x Dto x Fn x psz(i) zgornje oznake pomenijo: AGP površina gradbene parcele stavbe, ASTAVBA BTP stavbe, AGIO površina gradbenega inženirskega objekta, Dpo delež gradbene parcele stavbe pri izracunu komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo, Dto delež površine objekta pri izracunu komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opreme, Cpo(i) stroški posamezne vrste obstojece komunalne opreme na m2 gradbene parcele stavbe, Cto(i) stroški posamezne vrste obstojece komunalne opreme na m2 bruto tlorisne površine objekta, Fn faktor namembnosti objekta glede na njegov namen uporabe, psz(i) prispevna stopnja zavezanca za posamezno vrsto obstojece komunalne opreme (%), i posamezna vrsta obstojece komunalne opreme, KPobstojeca(i) znesek dela komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstojece komunalne opreme, KPobstojeca znesek komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo, ki se odmeri zavezancu. (2) Za objekte, ki se uvršcajo med druge gradbene posege, se komunalni prispevek izracuna ob smiselnem upoštevanju prejšnjega odstavka tega clena. (3) Komunalni prispevek za obstojeco komunalno opremo, ki se odmerja zavezancu zaradi spremembe zmogljivosti ali namembnosti objekta, se izracuna tako, da se izracunata višina komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo po spremembi zmogljivosti ali namembnosti objekta in pred spremembo zmogljivosti ali namembnosti objekta. Zavezancu se odmeri komunalni prispevek, ki predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in pred spremembo zmogljivosti ali namembnosti objekta. Ce je razlika negativna, se z odmerno odlocbo ugotovi, da je komunalni prispevek za obstojeco komunalno opremo že poravnan. 10. clen (odmera komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo) (1) Obcina odmeri komunalni prispevek za obstojeco komunalno opremo zaradi graditve objekta ali zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišca. (2) Za odmero zaradi graditve objekta se šteje tudi odmera zaradi legalizacije objekta, kot jo dolocajo predpisi, ki urejajo graditev objektov. (3) Za izracun komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo se najprej dolocijo vrste obstojece komunalne opreme, na katero zavezanec prikljuci svoj objekt oziroma mu je omogocena njena uporaba, in sicer: ..ce se komunalni prispevek odmerja zaradi graditve, se komunalna oprema doloci na podlagi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ce se objekt na obstojeco komunalno opremo prikljucuje posredno prek nove komunalne opreme iz programa opremljanja ali prek nove komunalne opreme iz pogodbe o opremljanju, za katero program opremljanja ni sprejet, se posamezna vrsta komunalne opreme doloci na podlagi programa opremljanja oziroma pogodbe o opremljanju; ..ce se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti, se komunalna oprema doloci glede na dodatno vrsto komunalne opreme, na katero se obstojeci objekt doslej ni mogel prikljuciti oziroma mu ni bila omogocena njena uporaba. (4) Obcina lahko po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek za obstojeco komunalno opremo tudi potem, ko je komunalni prispevek zaradi graditve že odmerila in se objekt naknadno prikljucuje na novo vrsto obstojece komunalne opreme, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen, in pri tem ne gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišca. (5) Komunalni prispevek za obstojeco komunalno opremo se odmeri z odmerno odlocbo. Ce se komunalni prispevek za obstojeco komunalno opremo odmerja zaradi graditve objekta, ki se posredno prikljucuje na obstojeco komunalno opremo preko nove komunalne opreme iz programa opremljanja ali pogodbe o opremljanju, se izda ena odmerna odlocba, s katero se odmeri komunalni prispevek za obstojeco in novo komunalno opremo. (6) Komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti se odmeri, ce se zemljišce opremi z dodatno vrsto komunalne opreme, na katero se obstojeci objekt doslej ni mogel prikljuciti oziroma mu ni bila omogocena njena uporaba. 11. clen (dolocitev površin za odmero komunalnega prispevka) (1) Površina gradbene parcele stavbe in bruto tlorisne površine objekta ali površina gradbeno inženirskega objekta ali površina drugih gradbenih posegov se pridobi iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. (2) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti se za izracun komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, ki se doloci kot zmnožek površine zemljišca pod stavbo in racunskega faktorja površine iz 7. clena tega odloka. (3) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti se za izracun komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna površina stavbe, dolocena na podlagi neto tlorisne površine stavbe iz uradnih nepremicninskih evidenc, pomnožena s faktorjem 1,2. Ce zavezanec dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina stavbe manjša od bruto tlorisne površine, dolocene na ta nacin, se pri izracunu upošteva manjša površina. (4) Dolocbi drugega in tretjega odstavka tega clena se uporabljata tudi, ce ni na voljo natancnejših podatkov o površini gradbene parcele in bruto tlorisni površini stavbe v naslednjih primerih: ..pri odmeri komunalnega prispevka pred legalizacijo obstojecih objektov, ce ta še ni bil odmerjen in placan oziroma na drug nacin še niso bile izpolnjene obveznosti v zvezi s placilom komunalnega prispevka, in ..pri odmeri komunalnega prispevka potem, ko je obcina komunalni prispevek že odmerila zaradi graditve in se objekt naknadno prikljucuje na novo vrsto obstojece komunalne opreme, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen, in pri tem ne gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišca. (5) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo zaradi graditve za stavbe, ki se jim v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ne dolocijo gradbene parcele, ker se gradijo na zemljišcih, ki niso stavbna, se pri izracunu komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, dolocena na nacin iz drugega odstavka tega clena. 12. clen (obrocno placilo komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se lahko placa v vec obrokih, pri cemer se prvi obrok placa pred izdajo gradbenega dovoljenja, ostali obroki (v nadaljevanju: dolg) pa skladno z dogovorom z Obcino. (2) Zavezanec za placilo komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka obcini predloži vlogo za obrocno placilo komunalnega prispevka, v kateri navede razloge za tak nacin placila, želeno število obrokov in predlaga nacin zavarovanja dolga. (3) Obcina lahko odloži placilo dolga pod pogojem, da zavezanec placilo ustrezno zavaruje. Stroški izvedbe zavarovanja v vseh primerih bremenijo zavezanca. (4) O vlogi za obrocno placilo komunalnega prispevka odloca župan Obcine Ormož. Oprostitve komunalnega prispevka 13. clen (obcinske oprostitve placila komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se ne odmeri za gradnjo neprofitnih stanovanj in za gradnjo objektov, ki so v javnem interesu in katerih investitor je Obcina Ormož in so namenjeni za muzeje, knjižnice, opravljanje obredov in šport. (2) Placila komunalnega prispevka se oprosti za gradnjo: ..stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (CC.SI: 1263) v višini 100%, ..stavb za zdravstveno oskrbo (CC-SI: 1264) v višini 100%, ..drugih stavb, ki niso uvršcene drugje (CC-SI: 1274) v višini 100%. Pretekla vlaganja 14. clen (upoštevanje preteklih vlaganj) (1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo se na podlagi vloge zavezanca za placilo komunalnega prispevka upoštevajo pretekla vlaganja v obstojeco komunalno opremo v primeruodstranitve in gradnje novega objekta na predmetnem zemljišcu višini 100 %. (2) Zavezanec za placilo komunalnega prispevka je v primeru uveljavljana preteklih vlaganj iz prejšnjega odstavka pristojnemu obcinskemu organu dolžan predložiti vsa zahtevana dokazila. Pri uveljavljanju preteklih vlaganj zaradi odstranitve objekta zavezanec predloži podatke o odstranjenem objektu. (3) O upoštevanju predloženih dokazil iz prejšnjega odstavka odloci pristojni obcinski organ. Prehodne in koncne dolocbe 15. clen (dokoncanje postopkov) Postopki odmere komunalnega prispevka, zaceti pred uveljavitvijo tega odloka, se koncajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. 16. clen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišc in merilih za odmero komunalnega prispevka na obmocju obcine Ormož (Uradni vestnik Obcine Ormož, št. 2/14, 12/14, 21/17). 17. clen (zacetek veljavnosti in uporabe) Ta odlok zacne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 007-0005/2021 02/23 Datum: 17.5.2021 Obcina Ormož Danijel Vrbnjak, župan OBCINA PREVALJE 504. Zakljucni racun proracuna Obcine Prevalje za leto 2020 Na podlagi tretjega odstavka 98. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013, 110/2011-ZDIU12, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 101/2013, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18 ) in 17. clena in 109. clena Statuta Obcine PREVALJE (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 70/2015) je obcinski svet na 19. redni seji dne 13.5.2021 sprejel ZAKLJUCNI RACUN PRORACUNA OBCINE PREVALJE ZA LETO 2020 1. clen Sprejme se zakljucni racun proracuna Obcine PREVALJE za leto 2020. 2. clen Zakljucni racun proracuna Obcine Prevalje za leto 2020 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, racuna financnih terjatev in naložb ter racuna financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proracuna Obcine Prevalje za leto 2020. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA ZAKLJUCNEGA RACUNA PRORACUNA ZA LETO 2020 IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA ZAKLJUCNEGA RACUNA PRORACUNA 2020 Splošni del zakljucnega racuna proracuna se na ravni podskupin kontov doloca v naslednjih zneskih: v € A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Zakljucni racun Proracuna za leto 2020 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 8.383.183 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 6.438.819 70 DAVCNI PRIHODKI 5.778.530 700 Davki na dohodek in dobicek 4.199.832 703 Davki na premoženje 685.947 704 Domaci davki na blago in storitve 892.751 71 NEDAVCNI PRIHODKI 660.289 710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 400.774 711 Takse in pristojbine 3.364 712 Denarne kazni 10.963 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavcni prihodki 245.188 72 KAPITALSKI PRIHODKI 48.560 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišc in neopredmetenih dolgorocnih sredstev 48.560 73 DONACIJE 3.739 730 Prejete donacije iz domacih virov 3.739 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.892.065 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 766.645 741 Prejeta sredstva iz državnega proracuna iz sredstev proracuna Evropske unije 1.125.420 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 8.487.997 40 TEKOCI ODHODKI 2.073.426 400 Place in drugi izdatki zaposlenim 356.476 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 55.915 402 Izdatki za blago in storitve 1.494.485 403 Placila domacih obresti 21.561 409 Rezerve 144.989 41 TEKOCI TRANSFERI 2.436.720 410 Subvencije 2.466 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.420.999 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 205.364 413 Drugi tekoci domaci transferi 807.891 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.794.401 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.794.401 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 183.450 431 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam, ki niso prorac. uporabniki 12.993 432 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 170.457 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORACUNSKI PRIMANJKLJAJ) -104.814 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vracila danih posojil V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 441 Povecanje kapitalskih deležev v javnih podjetjih 0 C. RACUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 882.329 VIII. ODPLACILA DOLGA (550) 229.565 IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 652.764 X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 547.950 XI. STANJE SREDSTEV NA RACUNIH DNE 31.12.2019 283.574 3. clen Zakljucni racun proracuna Obcine Prevalje za leto 2020 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 450-0001/2021 Datum: 13.5.2021 Obcina Prevalje dr. Matija Tasic, župan 505. Odlok o kategorizaciji obcinskih cest v Obcini Prevalje (uradno precišceno besedilo) Na podlagi 17. clena Statuta Obcine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 70/15) je Obcinski svet Obcine Prevalje na 19. seji dne 13.05.2021 potrdil uradno precišceno besedilo Odloka o kategorizaciji obcinskih cest v Obcini Prevalje, ki obsega: ..Odlok o kategorizaciji obcinskih cest v Obcini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 28/08 z dne 21. 11. 2008), ..Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji obcinskih cest v Obcini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 27/16 z dne 3. 6. 2016), ..Odlok o spremembi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji obcinskih cest v Obcini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 4/20 z dne 31. 1. 2020), ..Odlok o spremembi Odloka o kategorizaciji obcinskih cest v Obcini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 31/20 z dne 19. 6. 2020) in ..Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji obcinskih cest v Obcini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 16/21 z dne 26. 3. 2021). ODLOK O KATEGORIZACIJI OBCINSKIH CEST V OBCINI PREVALJE (URADNO PRECIŠCENO BESEDILO) 1. clen Ta odlok doloca obcinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. clen Obcinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC), javne poti (s skrajšano oznako JP) in javne poti za kolesarje (s skrajšano oznako KJ). 2a. clen Lokalne ceste v naseljih obcine z uvedenim ulicnim sistemom se razvrstijo v naslednje podkategorije: ..na zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ), ki so namenjene zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih obmocij naselij z uvedenim ulicnim sistemom na ceste enake ali višje kategorije. 3. clen Lokalne ceste (LC) so: Zap. št. Številka odseka Zacetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka v obcini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji obcini [m] 1 257031 R III 698 Mežica - Lom - Lokovica G II 112 2.563 V 4.572 - Mežica 2 350081 350011 Ravne - Navrški vrh - Podkraj - Žagarjev mlin 350331 1.731 V 3.058 - Ravne na Koroškem 3 350271 G II 112 cesta Prevalje - Leše 350351 2.466 V 4 350273 350351 Leše - Hermonk - Mežica 257201 3.718 V 4.217 - Mežica 5 350281 G II 112 Prevalje - Sražišce - Brinjeva gora - Kovac - Ocvirk 350371 6.394 V 6 350321 G II 112 Lokovica - Dolga Brda odlagališce 2.603 V 7 350331 G II 112 cesta ob Barbarskem potoku - Žagarjev mlin 350081 1.939 V 8 350341 G II 112 cesta Kralov križ - Polhov križ - Spodnja Jamnica 350381 2.419 V 9 350351 350081 cesta Žagarjev mlin - Kot - Leše 350271 7.131 V 10 350361 G II 112 cesta Štopar - Šentanel 350381 5.924 V 11 350371 350421 cesta Prevalje - Šaver - Strojna 350131 7.437 V 3.229 - Ravne na Koroškem Zap. št. Številka odseka Zacetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka v obcini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji obcini [m] 12 350381 350361 cesta Zvonikov mlin - Mikl - Šentanel 350361 11.322 V V…vsa vozila SKUPAJ: 55.647 3.a clen Zbirne krajevne ceste (LZ) so: Zap. št. Številka odseka Zacetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka v obcini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji obcini [m] 1 350401 350271 Ob Meži G II 112 1.128 V 2 350411 G II 112 Spodnji kraj - Na Fari - Polje 851481 1.017 V 3 350412 851481 Polje (krožišce) G II 112 103 V 4 350421 G II 102 Ugasle peci - Prisoje 350371 360 V 5 350422 350371 Promenadna pot G II 112 362 V V…vsa vozila SKUPAJ: 2.970 m 4. clen Javne poti (JP) so: Zap. št. Številka odseka Zacetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka v obcini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji obcini [m] 1 850371 850171 pešpot Ravne - Dobja vas - Brancurnik 851941 174 P 366 - Ravne na Koroškem 2 850911 G II 112 cesta Ravne - Stražišce - Merkacev mlin 350131 435 V 4.145 - Ravne na Koroškem 3 851401 350271 cesta na Lešah HŠ 120A 783 V 4 851402 851401 cesta na Lešah - Gorenšek 851401 221 V 5 851403 851401 cesta v naselju Leše št. 2 HŠ 46B 181 V 6 851404 851401 cesta na Lešah - mimo šole HŠ 66 64 V 7 851411 350411 cesta v zaselku Spodnji kraj št. 1 HŠ 5 81 V 8 851421 350411 cesta v zaselku Spodnji kraj št. 2 HŠ 15 161 V 9 851431 350411 cesta v zaselku Spodnji kraj št. 3 HŠ 31A 231 V 10 851441 G II 112 cesta v zaselku Perzonali št. 1 851442 250 V 11 851442 G II 112 cesta v zaselku Perzonali št. 2 851441 74 V 12 851443 G II 112 cesta v zaselku Perzonali št. 3 851445 65 V 13 851444 851441 cesta v zaselku Perzonali št. 4 851441 162 V 14 851445 851442 cesta v zaselku Perzonali št. 4 HŠ 32 198 V 15 851451 350081 cesta Kot pri Prevaljah HŠ 27 148 V 16 851461 G II 112 cesta stražnica Holmec - Sonjak HŠ 34 234 V 17 851471 G II 112 cesta v zaselku Na produ št. 1 G II 112 221 V 18 851472 851471 cesta v zaselku Na produ št. 2 HŠ 35 44 V 19 851481 350411 cesta Prevalje - pri postaji - Ortan razcep 880 V 20 851491 G II 112 cesta v zaselku Na produ št. 3 851490 271 V Zap. št. Številka odseka Zacetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka v obcini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji obcini [m] 21 851492 G II 112 cesta v zaselku Na produ št. 4 350401 145 V 22 851493 851492 cesta v zaselku Na produ št. 5 HŠ 15 82 V 23 851494 851492 cesta v zaselku Na produ št. 6 HŠ 28B 50 V 24 851495 851491 cesta v zaselku Na produ št. 7 HŠ 43 128 V 25 851501 851502 cesta Lokovica - Pristovnik HŠ 26 151 V 26 851502 G II 112 cesta na Lokovico št. 1 gozdna 704 V 27 851511 851532 cesta v naselju Trg št. 2 HŠ 25 224 V 28 851512 851511 cesta v zaselku Trg št. 2 G II 112 51 V 29 851513 851511 cesta v naselju Trg št. 3 HŠ 13 61 V 30 851521 350321 cesta Malinek št. 1 HŠ 107 639 V 31 851522 851521 cesta Malinek št. 2 HŠ NH 201 V 32 851523 350321 cesta Skuk - Plazl G II 112 728 V 33 851524 350321 cesta Holmec - Borovnica HŠ 72 299 V 34 851525 350321 cesta Angeli HŠ 9A 273 V 35 851531 G II 112 cesta v zaselku Ob Meži št. 1 HŠ 9 222 V 36 851532 851531 cesta v zaselku Trg št. 4 350401 293 V 37 851533 851531 cesta v zaselku Trg št. 5 851531 91 V 38 851541 G II 112 cesta na pokopališce Sv. Barbara POKOPALIŠCE 486 V 39 851551 350331 cesta v zaselku Nicina št. 1 HŠ 3 180 V 40 851561 350271 cesta v zaselku Nicina št. 2 HŠ 34 163 V 41 851562 350271 cesta Glavarstvo GOZD 461 V 42 851571 350271 cesta v zaselku Nicina št. 1 HŠ 11 493 V 43 851581 350271 cesta v zaselku Nicina št. 2 HŠ 33 466 V 44 851591 350281 cesta Bidrih - Merkac križišce 286 V 45 851601 350341 cesta Ober - Dolga brda 350321 2.026 V 46 851611 G II 112 pešpot Poljana - Holmec št. 1 851523 1.553 P 47 851612 851523 pešpot Poljana - Holmec št. 2 350341 1.192 P 48 851613 350341 pešpot Poljana - Holmec št. 3 G II 112 654 P 49 851614 G II 112 cesta Holmec - OŠ HŠ 37A 97 V 50 851621 350371 cesta Prevalje - Klemen - Rožic 350422 3.466 V 51 851631 350381 cesta Godec - Gornikov križ 350371 4.969 V 52 851641 350271 Leše (krožna pot) 350273 56 V 53 851651 350381 Jamnica - Peršat HŠ 13 149 V 54 851661 G II 112 cesta Senekovic HŠ 26A 62 V 55 851662 G II 112 cesta Breznik - Glinik HŠ 52 398 V 56 851663 G II 112 cesta v zaselku Poljana št. 3 HŠ 28 105 V 57 851671 350273 cesta Leše - Osojnik HŠ 67 323 V 58 851672 851671 cesta Leše - Erjavec HŠ 51 205 V Zap. št. Številka odseka Zacetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka v obcini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji obcini [m] 59 851682 350411 cesta v zaselku Fara št. 1 350411 319 V 60 851683 350411 cesta v zaselku Pod gonjami št. 1 851741 149 V 61 851684 851683 cesta Na Fari št. 3 HŠ 29 118 V 62 851691 851961 cesta v zaselku Stražišce št. 1 HŠ 72 297 V 63 851692 851961 cesta v naselju Stražišce št. 5 HŠ 84 107 V 64 851693 851692 cesta v zaselku Stražišce št. 3 HŠ 78 125 V 65 851694 851691 cesta v naselju Stražišce št. 3 HŠ 75 44 V 66 851701 851961 cesta v naselju Stražišce št. 2 HŠ 63 361 V 67 851702 851701 cesta v zaselku Pod gonjami št. 3 HŠ 86 245 V 68 851711 350281 cesta v zaselku Pod gonjami št. 4 HŠ 115 82 V 69 851712 350281 Pod Gonjami - CCN Prevalje CCN 159 V 70 851721 350281 cesta v zaselku Pod gonjami št. 5 HŠ 103 137 V 71 851731 350281 cesta v zaselku Pod gonjami št. 6 HŠ 128 408 V 72 851741 350281 cesta v naselju Pod gonjami št. 3 HŠ 210 400 V 73 851742 851741 cesta v naselju Pod gonjami št. 7 HŠ 204 96 V 74 851751 350281 cesta v zaselku Pod gonjami št. 9 851683 303 V 75 851761 350281 cesta v zaselku Pod gonjami št. 10 851683 331 V 76 851771 G II 112 cesta na Polju št. 1 OŠ (igrišce) 167 V 77 851772 851771 cesta Steblovnik - Šisernik HŠ 52 192 V 78 851773 350411 cesta na Polju št. 3 OŠ (sever) 47 V 79 851781 350401 cesta obrtna cona Šlokn št. 1 350401 313 V 80 851782 851781 cesta obrtna cona Šlokn št. 2 HŠ 88 91 V 81 851783 851781 cesta obrtna cona Šlokn št. 3 HŠ 105 219 V 82 851791 350371 cesta v zaselku Prisoje št. 1 HŠ 23A 83 V 83 851801 350371 zaselek Crnec št. 1 HŠ 83 434 V 84 851802 851801 cesta v naselju Crnec št. 3 HŠ 74 103 V 85 851803 350371 cesta v naselju Crnec št. 2 HŠ 73 84 V 86 851804 350371 cesta v naselju Crnec št. 1 HŠ 64 96 V 87 851805 805801 zaselek Crnec št. 5 HŠ 20A 262 V 88 851806 851801 cesta v naselju Crnec št. 6 HŠ 84 99 V 89 851811 851621 cesta na Prisoje št. 8 HŠ 34 133 V 90 851821 350371 cesta v zaselku Prisoje št. 3 HŠ 42 279 V 91 851822 851821 cesta na Prisoje št. 5 HŠ 58 62 V 92 851823 851821 cesta v zaselku Prisoje št. 5 HŠ 55 22 V 93 851824 350371 cesta do Smolaka HŠ 61 64 V 94 851831 350281 cesta v naselju Racel - Log št. 1 HŠ 139 179 V 95 851832 350281 cesta v naselju Racel - Log št. 3 HŠ 155 182 V Zap. št. Številka odseka Zacetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka v obcini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji obcini [m] 96 851841 350422 cesta v zaselku Trg št. 6 HŠ 54 229 V 97 851842 851841 cesta v zaselku Trg št. 7 HŠ 42A 88 V 98 851843 851841 cesta Trg št. 8 G II 112 42 V 99 851844 851841 cesta v naselju Trg št. 8 HŠ 33 46 V 100 851851 350422 Flisova ulica HŠ 56 149 V 101 851861 350421 cesta v naselju Trg št. 5 HŠ 65 93 V 102 851862 350421 cesta v zaselku Trg št. 11 HŠ 66 106 V 103 851863 350421 cesta v zaselku Pristoje št. 6 HŠ 2B 75 V 104 851871 350361 cesta Pecnik - Šentanel 350361 3.150 V 105 851872 350361 cesta Šentanel - OŠ HŠ 30 221 V 106 851873 350361 cesta Šentanel - nove hiše HŠ 37 127 V 107 851881 350421 cesta v zaselku Ugasle peci št. 1 HŠ 8 300 V 108 851882 851881 cesta na Ugaslih peceh št. 2 HŠ 11 49 V 109 851891 350421 cesta v zaselku Prisoje št. 7 350421 360 V 110 851901 G II 112 cesta v zaselku Zgornji kraji št. 1 HŠ 9 131 V 111 851911 G II 112 cesta v naselju Zgornji kraj št. 4 HŠ 18 84 V 112 851912 G II 112 cesta v zaselku Zgornji kraji št. 3 HŠ 15A 64 V 113 851913 G II 112 cesta v naselju Zgornji kraj št. 1 HŠ 5 62 V 114 851921 350341 cesta Povhov križ - Ling HŠ 8 2.504 V 115 851931 350271 cesta na Zagrad 350351 5.062 V 116 851932 851931 cesta na Zagrad št. 1 križišce Šumah 497 V 117 851933 350081 cesta Kot - Šibovnik HŠ 24 596 V 118 851941 G II 112 cesta Šipek - Brancurnik 850371 111 V 119 851942 G II 112 cesta pri Brancurniku št. 1 HŠ 20 138 V 120 851943 851942 cesta pri Brancurniku št. 3 HŠ 12 70 V 121 851951 350281 cesta v naselju Stražišce št. 7 HŠ 2 246 V 122 851952 350281 cesta v naselju Racel - Log št. 2 HŠ 146 43 V 123 851961 350411 cesta Na Fari - Stražišce - Brinjeva gora 350281 1.819 V 124 851962 350411 cesta v zaselku Polje št. 2 OŠ (zahod) 102 V 125 851963 350411 cesta v zaselku Fara št. 2 HŠ 8 131 V 126 851964 851961 cesta naselje Rožej HŠ 16 538 V 127 851971 350371 cesta - križišce Žik križišce Žik 1.399 V 128 851991 G II 112 PC Lahovnikovo 985101 484 V 129 851992 851991 Poljana HŠ 1C 37 V V…vsa vozila, P…pešci in kolesarji SKUPAJ: 52.955 m 5. clen Javne poti za kolesarje (KJ) so: Zap. št. Številka odseka Zacetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka v obcini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji obcini [m] 1 985012 G II 112 kolesarska steza Dobja vas - Prevalje G II 112 371 K 509 - Ravne na Koroškem 2 985101 851991 kolesarska pot Lahovnikovo G II 112 574 K 3 985111 350321 kolesarska pot Poljana 350321 138 K K…kolesarski promet SKUPAJ: 1.083 m Odlok o kategorizaciji obcinskih cest v Obcini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 28/08) vsebuje naslednje koncne dolocbe: 6. clen H kategorizaciji obcinskih cest, dolocenih s tem odlokom, je bilo v skladu z dolocbo 17. clena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste šifra 37162-3/2008 z dne 10.11.2008. 7. clen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o kategorizaciji obcinskih cest in kolesarskih poti v Obcini Prevalje (Uradni list RS, št. 79/04). 8. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji obcinskih cest v Obcini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 27/16) vsebuje naslednje koncne dolocbe: 13. clen H kategorizaciji obcinskih cest, dolocenih s tem odlokom, je bilo v skladu z dolocbo 18. clena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97 in 113/09 in 109/10 - ZCes-1) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162-3/2016-79 (507) z dne 4. 5. 2016. 14. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Odlok o spremembi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji obcinskih cest v Obcini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 4/20) vsebuje naslednje koncne dolocbe: 3. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Odlok o spremembi Odloka o kategorizaciji obcinskih cest v Obcini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 31/20) vsebuje naslednje koncne dolocbe: 7. clen H kategorizaciji obcinskih cest, dolocenih s tem odlokom, je bilo v skladu z dolocbo 18. clena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97 in 113/09 in 109/10 - ZCes-1) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162-3/2020-171 (507) z dne 8. 6. 2020. 8. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji obcinskih cest v Obcini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 16/21) vsebuje naslednje koncne dolocbe: 8. clen H kategorizaciji obcinskih cest, dolocenih s tem odlokom, je bilo v skladu z dolocbo 18. clena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 - ZCes-1) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162-3/2021-117 (507) z dne 17. 3. 2021. 9. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 371-0081/2020 Datum: 13.05.2021 Obcina Prevalje dr. Matija Tasic, župan 506. Odlok o blaženju posledic epidemije COVID-19 za leto 2021 Na podlagi 21. in 65. clena 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 17. clena Statuta Obcine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 70/2015) je Obcinski svet Obcine Prevalje na 19. seji dne 13.05.2021 sprejel naslednji ODLOK O BLAŽENJU POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 ZA LETO 2021 1. clen S tem odlokom se z namenom blaženja posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), razglašene za obmocje Republike Slovenije, dolocajo ukrepi za oprostitev placila obcinskih taks. 2. clen Ukrepi, ki so doloceni v tem odloku se uporabljajo subsidiarno, takrat, ko za blažitev posledic epidemije niso na voljo ustrezni državni ukrepi oziroma takrat, ko so upravicenci izcrpali državne ukrepe. Vsi upravicenci so dolžni, pred uveljavitvijo ukrepov po tem odloku, uporabiti vse državne ukrepe, ki so na voljo in zagotavljajo enako ali enakovredno pomoc upravicencu. V primeru državnega ukrepa, ki zagotavlja enako ali enakovredno pomoc upravicencu kot ukrepi po tem odloku, upravicenec ni upravicen do ukrepov po tem odloku. V kolikor je upravicenec uporabil ukrep po tem odloku in je država naknadno zagotovila državni ukrep, ki zagotavlja enako ali enakovredno pomoc, upravicenec z dnem zagotovitve državnega ukrepa, izgubi pravico do ukrepa po tem odloku. 3. clen Ta odlok ne vpliva na dolocila PEU in zakonodajo, ki ureja državno pomoc in pogoje, za dodelitev državne pomoci. Za vsak posamezen ukrep po tem odloku, je potrebno presoditi, ali predstavlja državno pomoc v smislu PEU in spoštovati predpisane postopke za dodeljevanje državne pomoci. 4. clen Zaradi ublažitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) taksni zavezanci, opredeljeni v 7. clenu Odloka o obcinskih taksah v Obcini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 34/2007, 10/2009; Odlok o obcinskih taksah) v letu 2021 niso zavezani za placilo obcinske takse, dolocene z Odlokom o obcinskih taksah. 5. clen Pristojni oddelek Obcinske uprave Obcine Prevalje upošteva dolocbo prejšnjega clena tega odloka v odlocbi o odmeri takse oziroma po uradni dolžnosti obnovi upravni postopek ter izda novo odlocbo, s katero odpravi prejšnjo. 6. clen Do pomoci niso upravicena podjetja iz sektorjev: ..o ribištva in akvakulture, ..o primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, o predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: i. ce je znesek pomoci dolocen na podlagi cene ali kolicine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, ii. ce je pomoc pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce Pomoc ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države clanice, kot je pomoc, neposredno povezana z izvoženimi kolicinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekocimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoc ne bo pogojena s prednostno rabo domacih proizvodov pred uvoženimi. Skupni znesek pomoci, dodeljen enotnemu podjetju ne bo presegel 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proracunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoci ter ne glede na to, ali se pomoc dodeli iz sredstev države, obcine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoci 100.000,00 EUR). »Enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: (a) podjetje ima vecino glasovalnih pravic delnicarjev ali družbenikov drugega podjetja; (b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati vecino clanov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja; (c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoc vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali dolocbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; (d) podjetje, ki je delnicar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delnicarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje vecino glasovalnih pravic delnicarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz tock (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali vec drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. Pomoc ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz. Upošteva se kumulacija pomoci: ..o pomoc de minimis se ne sme kumulirati z državno pomocjo v zvezi z istimi upravicenimi stroški ali državno pomocjo za isti ukrep za financiranje tveganja, ce bi se s takšno kumulacijo presegla najvecja intenzivnost pomoci ali znesek pomoci; ..o pomoc de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomocjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, dolocene v uredbi 360/2012; ..o pomoc de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomocjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR). Obcina Prevalje bo od prejemnika pomoci pred dodelitvijo sredstev pridobil pisno izjavo o: 1. vseh drugih pomoceh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekocem proracunskem letu; 2. drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomoceh za iste upravicene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoci »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoci ter intenzivnosti pomoci po drugih predpisih. Obcina Prevalje bo pisno obvestil prejemnika: ..da je pomoc dodeljena po pravilu »de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi clenov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoci de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013)), ..o znesku de minimis pomoci. Obcina Prevalje bo hranila evidence o individualni pomoci de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoci. 7. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin, uporablja pa se za leto 2021. Števila: 426-0007/2021 Datum: 13.05.2021 Obcina Prevalje dr. Matija Tasic, župan 507. Obvezna razlaga Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na obmocju Obcine Prevalje Na Podlagi 17. clena Statuta Obcine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 70/15) je Obcinski svet Obcine Prevalje na 19. redni seji, dne 13.05.2021 sprejel OBVEZNO RAZLAGO ODLOKA O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJECO KOMUNALNO OPREMO NA OBMOCJU OBCINE PREVALJE 1. Sprejme se obvezna razlaga 2. tocke drugega odstavka 16. clena Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na obmocju Obcine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 31/2020), ki se glasi: V 2. tocki drugega odstavka 16. clena Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na obmocju Obcine Prevalje se komunalni prispevek v celoti oprosti za gradnjo posameznih vrst stavb, ki so namenjene za CC-SI: 1274 – gasilske domove in tudi za gradnjo drugih vrst objektov, ki so namenjeni za izvajanje gasilske dejavnosti (skladišca, garaže ipd.). 2. Obvezna razlaga je sestavni del Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na obmocju Obcine Prevalje. 3. Obvezna razlaga se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 430-0006/2019 Datum: 13.05.2021 Obcina Prevalje dr. Matija Tasic, župan 508. Pravilnik o subvencioniranju malih komunalnih cistilnih naprav na obmocju Obcine Prevalje Na podlagi 21. clena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Uredbe o odvajanju in cišcenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), Odloka o javna kanalizaciji v Obcini Prevalje (Ur. list RS, št. 28/2002, 40/2014), Programa izvajanja javne službe odvajanja in cišcenja odpadne vode v Obcini Prevalje ter 17. clena Statuta Obcine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 70/2015) je Obcinski svet Obcine Prevalje na 19. redni seji dne 13.05.2021 sprejel PRAVILNIK O SUBVENCIONIRANJU MALIH KOMUNALNIH CISTILNIH NAPRAV NA OBMOCJU OBCINE PREVALJE Namen 1. clen S tem pravilnikom se dolocajo namen, upravicenci, pogoji in merila za dodelitev proracunskih sredstev, namenjenih za nakup in vgradnjo malih komunalnih cistilnih naprav (v nadaljevanju: MKCN) za stanovanjske objekte na obmocju Obcine Prevalje (v nadaljevanju: obcina). 2. clen Sredstva se dodeljujejo upravicencem v obliki subvencij. Upravicenci 3. clen Upravicenci dodelitve proracunskih sredstev po tem pravilniku so lastniki stanovanjskih objektov, ki so fizicne osebe s stalnim prebivališcem v obcini, ki so prijavljeni vsaj eno leto pred oddajo vloge. Ce je vec solastnikov, potem morajo solastniki podati pisno soglasje. V primeru izgradnje skupne male cistilne naprave za vec stanovanjskih objektov, je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na katerem zemljišcu bo cistilna naprava zgrajena, oziroma tisti, ki ga dolocijo v posebni medsebojni pogodbi. Investitorji pa medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo. Do subvencije niso upravicene pravne osebe. Do sredstev niso upravicene fizicne osebe, ki so lastnice stanovanjske ali vecstanovanjske stavbe v obmocju aglomeracij. Na podlagi potrdila izvajalca javne službe, da stavbe na obmocju, kjer že obstaja javna kanalizacija ali je predvidena izgradnja javne kanalizacije, ni tehnicno možno ali ni ekonomsko upraviceno priklopiti na javni kanalizacijski sistem, se subvencija odobri. Sredstva se ne dodelijo za naložbe izven obmocja obcine. Upravicenec lahko kandidira na proracunska sredstva za en objekt le enkrat. V kolikor je upravicenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravicen. Upravicenci so podrobneje opisani v Pogojih in omejitvah 6. clena tega Pravilnika. Višina subvencioniranja in upraviceni stroški 4. clen Višina subvencije znaša 50 % upravicenih stroškov za vgradnjo male komunalne cistilne naprave oziroma najvec 1.000,00 EUR na stanovanjski objekt pri zamenjavi obstojece greznice s cistilno napravo ali novogradnji. Subvencionira se postavitev ene male komunalne cistilne naprave za en stanovanjski objekt, postavitev ene male cistilne naprave za en vecstanovanjski objekt, kot tudi postavitev ene komunalne cistilne naprave za vec stanovanjskih objektov. Za skupinsko cistilno napravo za vecstanovanjsko stavbo oziroma vec stanovanjskih stavb znaša višina pomoci 1.000 EUR za prvo enoto, za vsako nadaljnjo pa 500 EUR, vendar skupna višina dodeljenih sredstev ne sme presegati 50 % upravicenih stroškov za vgradnjo male komunalne cistilne naprave. Upraviceni stroški 5. clen Upraviceni stroški so: ..stroški nakupa male komunalne cistilne naprave velikosti do 50 PE, ..stroški montaže in gradnje male komunalne cistilne naprave in ..stroški njenega prvega zagona z nastavitvijo parametrov. DDV ni upravicen strošek. Upraviceni stroški lahko nastanejo od 1.1.2020 dalje. Pogoji in omejitve 6. clen Pogoji za dodelitev subvencije so: ..da je vlagatelj lastnik objekta enostanovanjske ali vecstanovanjske stavbe, da je fizicna oseba in da ima prijavljeno stalno prebivališce v obcini vsaj eno leto pred oddajo vloge; ..da v primeru, kjer je vec solastnikov objekta, vsi solastniki podajo soglasje; ..da se mala komunalna cistilna naprava vgrajuje za objekt enostanovanjske ali vecstanovanjske stavbe in da se ta objekt nahaja na obmocju obcine; ..da je mala komunalna cistilna naprava v velikosti najvec do 50 PE; ..da ima objekt enostanovanjske ali vecstanovanjske stavbe veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt zgrajen po letu 1967 ali potrdilo upravne enote za stanovanjski objekt zgrajen pred letom 1967, ali, da ima objekt na podlagi dolocil prvega odstavka 197. clena ZGO-1 uporabno dovoljenje; ..da objekt enostanovanjske ali vecstanovanjske stavbe leži izven obmocja aglomeracij oziroma ce je mala komunalna cistilna naprava postavljena za objekt, ki leži na obmocju predvidenih aglomeracij, mora biti na podlagi potrdila izvajalca javne službe obcine razvidno, da objekt na javno kanalizacijo ne bo priklopljen zaradi zakonsko dopustnih razlogov; ..da imajo upravicenci, ki bodo za vec objektov postavili skupno cistilno napravo, podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov male cistilne naprave, ki ni casovno omejen, in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje male komunalne cistilne naprave; ..da imajo upravicenci pravico graditi na zemljišcu, na katerem se nacrtuje postavitev male komunalne cistilne naprave (lastninska pravica ali stavbna pravica); ..da lokacija postavitve male komunalne cistilne naprave omogoca izvajalcu javne službe dostop in neovirano praznjenje le-te s cisterno; ..da je cistilna naprava vgrajena in v funkciji obratovanja; ..da je mala komunalna cistilna naprava izdelana v skladu z enim od standardov SIST EN 12566-1, SIST EN 12566-2, SIST EN 12566-3, SIST EN 12566-4 ali SIST EN 12566-5 ter da ima mala komunalna cistilna naprava certifikat oziroma izjavo o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) in z vsemi njenimi spremembami; ..da se v skladu s standardi odvaja ocišcena odpadna voda neposredno v površinsko vodo in da so za malo komunalno cistilno napravo opravljene prve meritve in je izdelano potrdilo o pozitivno opravljeni prvi meritvi, ki jih izvede oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, iz katerega mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne cistilne naprave v skladu z dolocbami Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št.64/12, 64/14 in 98/15) in z vsemi njenimi spremembami; ..da je upravicenec uredil vpis male komunalne cistilne naprave pri izvajalcu gospodarske javne službe v evidenco MKCN; ..da vlagatelj ali upravicenci še niso pridobili subvencije za isto naložbo ter da niso prejeli sredstev za subvencioniranje ali sofinanciranje iz drugih javnih sredstev. POSTOPEK Javni razpis 7. clen Sredstva za izgradnjo malih komunalnih cistilnih naprav in kanalizacijskih prikljuckov v obcini se zagotavljajo iz obcinskega proracuna, njihovo višino za posamezno leto doloci obcinski svet z odlokom o proracunu. Obcina lahko zagotovi dodatna sredstva v tekocem letu z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o proracunu obcine za tekoce leto. Na podlagi dolocene višine sredstev se objavi javni razpis, ki natancno doloca dokumentacijo, ki je potrebna za dodelitev proracunskih sredstev. Javni razpis se objavi enkrat letno. Razpis je odprt do porabe predvidenih sredstev v tekocem proracunskem letu oziroma najdalj do 31.08. tekocega proracunskega leta. V primeru, da obcina zagotovi dodatna sredstva v tekocem letu z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o proracunu obcine za tekoce leto, se le-to javno objavi. 8. clen V javnem razpisu se doloci: 1. naziv in sedež obcine, 2. pravna podlaga za izvedbo razpisa, 3. predmet javnega razpisa, 4. osnovne pogoje za kandidiranje na razpisu z morebitnimi dodatnimi merili, 5. okvirna višina sredstev, 6. rok in naslov vložitve vlog, 7. rok v katerem bodo potencialni upravicenci obvešceni o izidu, 8. kraj, cas in osebo, pri kateri lahko upravicenci pridobijo informacije in razpisno dokumentacijo. Javni razpis se objavi na obcinski spletni strani ter v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Komisija 9. clen Postopek za dodelitev proracunskih sredstev v skladu z razpisnimi pogoji vodi triclanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisija je imenovana za obdobje mandata župana. Naloge komisije: 1. odpiranje in pregled vlog, 2. ocena upravicenosti vlog, 3. priprava porocila s predlogom prejemnikov in višine sredstev, ki so jim bila odobrena, 4. druge naloge povezane z uspešno izvedbo razpisa. Vloga 10. clen Za dodelitev sredstev prosilec zaprosi s pisno vlogo, ki jo posreduje na naslov: Obcina Prevalje, Trg 2a, 2391 Prevalje v skladu z javnim razpisom. Izpolnjevanje pogojev iz 6. clena pravilnika se dokazuje z dokumenti, kakor bodo opredeljeni v javnem razpisu. Odpiranje vlog 11. clen Odpiranje vlog ni javno. Odpiranje vlog poteka enkrat mesecno za vloge, ki so prispele v prejšnjem koledarskem mesecu. Ce vloga ob vložitvi ni popolna, se prosilca pozove, da vlogo v roku 8 dni dopolni. Ce tega ne stori, oziroma je vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, se vloga s sklepom zavrže. Obravnava vlog 12. clen Komisija obravnava vse popolne in pravocasno prispele vloge (z vsemi zahtevanimi dokazili) po vrstnem redu prispetja. Prednostno pa se obravnavajo vloge za objekte, ki se nahajajo znotraj aglomeracij zaradi javnega interesa. Komisija pripravi seznam upravicencev najkasneje v roku 30 dni od obravnave vlog in pripravi predlog o dodelitvi proracunskih sredstev. Sredstva se odobravajo popolnim vlogam, v skladu s prvim odstavkom tega clena, do porabe proracunskih sredstev za ta namen. Na podlagi predloga komisije o dodelitvi proracunskih sredstev obcinska uprava izda odlocbo. Zoper odlocbo je mogoca pritožba pri županu obcine. Odlocitev župana je dokoncna. O izidu javnega razpisa se vse vlagatelje obvesti v roku 15 dni od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proracunskih sredstev oziroma najkasneje do konca proracunskega leta. Pogodba in nakazilo odobrenih sredstev 13. clen Z upravicencem se sklene pogodba o dodelitvi subvencije in ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah. Prejemnik po pogodbi se zaveže, da: ..bo hranil dokumentacijo še najmanj 5 let po izplacilu sredstev s strani obcine; ..bo omogocil obcini vpogled v dokumentacijo in kontrolo korišcenja namenskih sredstev; ..se strinja, da se podatki o odobrenih in izplacanih denarnih sredstvih, ki so javnega znacaja, lahko objavijo. Vlagatelj mora podpisati pogodbo v roku 15. dni od pisnega poziva. V primeru, da v tem roku ne podpiše pogodbe, se šteje, da je vlogo za dodelitev sredstev umaknil. Nakazilo sredstev se izvrši na osebni racun upravicenca v roku 30 dni od podpisa pogodbe. Namenska poraba sredstev 14. clen Proracunska sredstva se lahko porabijo samo za namen, za katerega so dodeljena. Kontrolo nad izvajanjem namenske porabe proracunskih sredstev, skladno z javnim razpisom, izvaja komisija, ki je imenovana za postopek o dodelitvi proracunskih sredstev. Upravicenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obracunavajo od dneva izplacila upravicencu, do dneva vracila sredstev v primerih, ko se ugotovi: ..da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, ..da je upravicenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnicne podatke, ..druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. Koncna dolocba 15. clen Ta pravilnik zacne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 354-0026/2021 Datum: 13.05.2021 Obcina Prevalje dr. Matija Tasic, župan 509. Sklep o lokacijski preveritvi za dolocitev obsega stavbnega zemljišca pri posamicni poselitvi za enoto urejanja prostora z oznako LO17 A – id 2264 Na podlagi 131. clena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Ur. list RS, št. 61/17) in 17. clena statuta Obcine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 70/2015) je Obcinski svet Obcine Prevalje na 19. redni seji dne 13.05.2021 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOCITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠCA PRI POSAMICNI POSELITVI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA Z OZNAKO LO17 A – ID 2264 1. clen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 2264 , ki se nanaša na dolocitev obsega stavbnega zemljišca pri posamicni poselitvi za enoto urejanja prostora, ki je v Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Prevalje (Uradni list RS, št. 36/2015, 71/2015, 4/2021 - OPN), dolocena z oznako LO17 A, na delu zemljišca parc. št. 101 k.o. 886 Lokovica. 2. clen Obseg in oblika stavbnega zemljišca se za namen gradnje enostanovanjskega objekta preoblikuje tako, kot izhaja iz Elaborata lokacijske preveritve, ki ga je izdelal Plot inženiring, Natalija Kotnik Haber, s.p., Ob Suhi 40a, Ravne na Koroškem, pod številko projekta št. 38/2020-LP, december 2020. 3. clen Na zemljišcu iz 1. clena tega sklepa se preoblikuje in poveca površina stavbnega zemljišca posamicne poselitve z oznako LO17 A za 308,03 m2 oz. za 19,23 % izvorne oblike, nova površina posamicne poselitve pa bo znašala 1909,83 m2. Natancna oblika ter velikost obmocja stavbnega zemljišca je dolocena v elaboratu lokacijske preveritve iz 2. clena tega sklepa. 4. clen Skladnost nameravanega posega na obmocju lokacijske preveritve se preverja na podlagi tega sklepa in graficnega prikaza elaborata lokacijske preveritve iz 2. clena tega sklepa ter na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora k elaboratu lokacijske preveritve. 5. clen Ta sklep se vpiše v evidenco lokacijskih preveritev, ki jo Obcina Prevalje vodi v skladu s šestim odstavkom 133. clena ZUreP-2. Obcina Prevalje podatek o spremenjeni obliki in velikosti stavbnega zemljišca vnese v evidenco stavbnih zemljišc, ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN pa jo ustrezno prikaže v graficnem prikazu namenske rabe prostora. Sklep se posreduje Upravni enoti Ravne na Koroškem in Ministrstvu za okolje in prostor. 6. clen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in na spletni strani Obcine Prevalje ter zacne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3500-002/2021 Datum: 13.05.2021 Obcina Prevalje dr. Matija Tasic, župan OBCINA RAVNE NA KOROŠKEM 510. Pravilnik o dodeljevanju financnih sredstev iz obcinskega proracuna za blaženje posledic epidemije COVID-19 v Obcini Ravne na Koroškem Na podlagi 7. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno precišceno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), 21. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A) in 19. clena Statuta Obcine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih oblin, št. 16/2016) je Obcinski svet Obcine Ravne na Koroškem na 17. redni seji dne, 12. 5. 2021 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU FINANCNIH SREDSTEV IZ OBCINSKEGA PRORACUNA ZA BLAŽENJE POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 V OBCINI RAVNE NA KOROŠKEM I. Splošne dolocbe 1. clen (1) S tem pravilnikom se dolocijo nameni, ukrepi, pogoji in upravicenci ter postopki dodeljevanja financnih sredstev z namenom blaženja posledic epidemije COVID-19 na podrocju gospodarstva in kmetijstva v Obcini Ravne na Koroškem. (2) Namen ukrepov po tem pravilniku je dodelitev izredne financne pomoci samostojnim podjetnikom posameznikom ter poslovnim subjektom zaradi posledic epidemije COVID-19. 2. clen (1) Sredstva za subvencioniranje po tem pravilniku se zagotovijo v proracunu Obcine Ravne na Koroškem. Sredstva se dodeljujejo skladno z veljavnimi predpisi s podrocja javnih financ in skladno z veljavnimi predpisi davcne zakonodaje. (2) Financne pomoci za blaženje posledic epidemije COVID-19 se na podlagi tega pravilnika dodeljujejo v obliki dotacij oziroma subvencij, skladno z Uredbo Komisije EU št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi clenov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoci de minimis (Uradni list EU L 352/1, z dne 24. 12. 2013). (3) Sredstva po tem pravilniku se dodeljujejo skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi clenov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoci de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013) in Zakona o spremljanju državnih pomoci (Uradni list RS, št. 37/04). 3. clen Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen: 1. »Podjetje« je gospodarski subjekt, organiziran kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik. 2. »Mikro podjetje« je podjetje, ki izpolnjuje dve od treh meril, in sicer: povprecno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10, cisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov in vrednost aktive ne presega 2.000.000 evrov. II. Upravicenci 4. clen Upravicenci do pomoci po tem pravilniku so: ..samostojni podjetniki posamezniki in mikro podjetja, ki so registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 uradno precišceno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 ZPosS), ki imajo sedež, podružnico ali poslovno enoto v Obcini Ravne na Koroškem in izkazujejo upad prometa v višini 30 %. Pomoc po tem pravilniku se upravicencem za isti namen in iste upravicene stroške dodeljuje le enkrat. 5. clen (1) Do spodbud po tem pravilniku niso upravicena podjetja: ..iz sektorjev ribištva in akvakulture, kakor ju zajema Uredba Sveta (ES) št. 104/2000, ..iz sektorjev primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ..iz sektorjev predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti v naslednjih primerih: ..ce je znesek pomoci dolocen na podlagi cene ali kolicine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg ali ..ce je pomoc pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce, ..ki nimajo poravnanih financnih obveznosti do Obcine Ravne na Koroškem ter do drugih pravnih oseb katerih ustanoviteljica je Obcina Ravne na Koroškem, ..ki nimajo placanih vseh davkov in prispevkov ter poravnanih obveznosti do delavcev, ..ki so v težavah v skladu s Smernicami Skupnosti o državnih pomoceh za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (Uradni list C 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2) in z Zakonom o pomoci za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 UPB2, 51/11, 39/13 in 56/13). Podjetja, ki delujejo manj kot tri leta od registracije, se ne štejejo kot podjetja v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoci za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, razen ce izpolnjujejo merila za stecajni postopek po predpisih, ki urejajo financno poslovanje podjetij. ..Podjetje je v težavah: ..v primeru osebnih družb, kadar tekoca izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico kapitala, ki je prikazan v racunovodski evidenci in je tekoca izguba v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino cetrtine kapitala, ki je prikazan v racunovodskih izkazih, ..ce je v postopku prisilne poravnave, stecaja ali likvidacije. (2) Prav tako do spodbud po tem pravilniku niso upraviceni: ..subjekti, ki so že prejeli sredstva po tem pravilniku, vendar sredstev niso porabili namensko, ..subjekti, ki so že koristili pomoc za posamezne namene do višine, ki jo omogocajo posamezna pravila državnih pomoci, ..so bili izbrisani iz Poslovnega registra Republike Slovenije v obdobju od 1. januarja 2020 do dneva, ko je v veljavo stopil ta pravilnik. 6. clen (1) Pomoc po tem pravilniku ne sme biti: ..namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države clanice, kot je pomoc neposredno povezana z izvoženimi kolicinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže, ali drugimi tekocimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo; ..pogojena s prednostno rabo domacih proizvodov pred uvoženimi; ..namenjeni nabavi vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz. (2) Ce podjetje opravlja dejavnost v sektorjih, ki so po tem pravilniku izkljuceni od pomoci de minimis, se v sektorjih, ki niso izkljuceni pomoc de minimis lahko dodeli, ce je zagotovljeno loceno racunovodstvo med stroški. III. Zgornja meja in akumulacija pomoci 7. clen (1) Skupni znesek pomoci, dodeljen enotnemu podjetju, na podlagi pravil de minimis ne sme presegati 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proracunskih let, ne glede na obliko in namen pomoci ter ne glede na to, ali se pomoc dodeli iz sredstev države, obcine ali EU. V primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoci 100.000,00 EUR. (2) Pojem »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: (a) podjetje ima vecino glasovalnih pravic delnicarjev ali družbenikov drugega podjetja; (b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati vecino clanov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja; (c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoc vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali dolocbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; (d) podjetje, ki je delnicar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delnicarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje vecino glasovalnih pravic delnicarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz tock (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali vec drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. 8. clen (1) Pomoc de minimis ne sme kumulirati z državno pomocjo v zvezi z istimi upravicenimi stroški ali državno pomocjo za isti ukrep za financiranje tveganja, ce bi se s takšno kumulacijo presegla najvecja intenzivnost pomoci ali znesek pomoci. (2) Pomoc de minimis dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, lahko kumulira s pomocjo de minimis dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, dolocene v uredbi 360/2012. (3) Pomoc de minimis dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 lahko kumulira s pomocjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR oziroma 100.000 EUR). (4) Prejemnika pomoci se pisno obvesti o predvidenem znesku pomoci ter da je pomoc dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi clenov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoci de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013). (5) Obcina Ravne na Koroškem bo evidence o individualni pomoci de minimis hranila 10 let od datuma dodelitve pomoci. 9. clen Upravicenci morajo pred dodelitvijo sredstev podati izjavo: ..o že prejetih de minimis pomoceh, vkljucno z navedbo pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku ter o kandidaturi za de minimis pomoc in o že odobreni in še ne izplacani de minimis pomoci, ..drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomoceh za iste upravicene stroške, ..da za iste namene niso pridobili sredstev iz državnega proracuna ali iz mednarodnih virov, ..o povezanih družbah ter o združitvi oziroma razdelitvi podjetij. IV. Ukrepi pomoci 10. clen Ukrepi pomoci po tem pravilniku so: 1. Subvencioniranje najemnin poslovnih prostorov na obmocju Obcine Ravne na Koroškem, in sicer do višine 5,11 €/m2 mesecno; 2. Subvencioniranje fiksnih stroškov podjetij, ki so zaradi epidemije bila prisiljena zapreti ali omejiti dejavnost (elektrika, ogrevanje, komunalne storitve); 11. clen Namen ukrepov je blaženje poslovne škode, ki je nastala poslovnim subjektom v casu trajanja razglašene epidemije COVID-19. 12. clen 1. Višina razpisanih sredstev, najvišji znesek pomoci in ostali pogoji se opredelijo v javnem razpisu. 2. Višina sofinanciranja se doloci z javnim razpisom in ne sme presegati 100 % upravicenih stroškov, vendar ne vec kot 1.000,00 €. 3. Instrument dodeljevanja sredstev so subvencije. V. Postopek dodeljevanja sredstev 13. clen (1) Proracunska sredstva za izvedbo ukrepov po tem pravilniku se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, objavljenega na spletni strani Obcine Ravne na Koroškem ter v Uradnem listu RS, skladno s pogoji in po postopkih, dolocenih v veljavnih predpisih. Podrobnejša merila in kriteriji za pomoci de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezen ukrep po tem pravilniku se podrobneje dolocijo v javnem razpisu. 14. clen (1) Postopek za dodelitev financnih sredstev vodi strokovna komisija v sestavi treh svetnikov obcinskega sveta Obcine Ravne na Koroškem ter dveh zaposlenih na obcinski upravi Obcine Ravne na Koroškem. Komisijo imenuje župan. (2) Naloge strokovne komisije so: ..priprava vsebine javnega razpisa in razpisne dokumentacije, ..pregled in obravnava prispelih vlog, ..priprava predloga razdelitve sredstev. 15. clen (1) Medsebojne obveznosti med Obcino Ravne na Koroškem in prejemnikom sredstev se uredijo s pogodbo, na podlagi predhodno izdanega akta o odobritvi sredstev. (2) Obcinska uprava preverja namensko porabo dodeljenih sredstev. V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena ali da so bila dodeljena na podlagi neresnicnih podatkov, ali da prejemnik krši druga dolocila pravilnika, je Obcina Ravne na Koroškem upravicena zahtevati vracilo dodeljenih sredstev v enkratnem znesku. Prejemnik mora vrniti sredstva od dneva nakazila dalje s pripadajocimi zakonsko dolocenimi zamudnimi obrestmi. VI. Koncne dolocbe 16. clen Ta pravilnik zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 309-0001/2021-201 Datum: 17. 3. 2021 Obcina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan OBCINA ŠALOVCI 511. Pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih cistilnih naprav na obmocju Obcine Šalovci Na podlagi 21. in 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), dolocb Odloka o odvajanju in cišcenju komunalnih odpadnih in padavinski voda na obmocju Obcine Šalovci (Uradni list RS, št. 80/02) ter 18. clena Statuta Obcine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 34/18) je Obcinski svet Obcine Šalovci na 17. redni seji dne 5. maja 2021 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU MALIH KOMUNALNIH CISTILNIH NAPRAV NA OBMOCJU OBCINE ŠALOVCI I. Namen 1. clen S tem pravilnikom se dolocajo namen, upravicenci, pogoji in merila za dodelitev proracunskih sredstev, namenjenih za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih cistilnih naprav (v nadaljevanju: MKCN) za stanovanjske objekte na obmocju Obcine Šalovci (v nadaljevanju: obcina). Namen dodeljevanja proracunskih sredstev za nakup in vgradnjo MKCN je pospešiti izvedbo sistemov odvajanja in cišcenja komunalnih odpadnih voda, ki zagotavljajo zašcito okolja skladno z Operativnim programom odvajanja in cišcenja komunalne odpadne vode v Republiki Sloveniji v skladu z veljavnimi okoljskimi standardi, na obmocjih, ki niso opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in kjer ni predvidena gradnja javnih kanalizacijskih sistemov. II. Upravicenci 2. clen Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v doloceni višini kot nepovratna sredstva upravicencem v obliki subvencij. Upravicenci dodelitve proracunskih sredstev po tem pravilniku so fizicne osebe - lastniki stanovanjskih objektov na obmocju obcine Šalovci. V primeru izgradnje skupne male cistilne naprave za vec stanovanjskih objektov, je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na katerem zemljišcu bo cistilna naprava zgrajena. Investitorji pa medsebojna razmerja uredijo s posebno medsebojno pogodbo, katero priložijo k razpisni dokumentaciji. Sredstva se ne morejo pridobiti za stavbe na obmocju aglomeracij, kjer je že zgrajena ali se planira izgradnja javne kanalizacije. Upravicenec, ki je vkljucen v pogodbeno razmerje izgradnje skupne MKCN za vec stanovanjskih objektov ne more samostojno kandidirati za pridobitev proracunskih sredstev na javnem razpisu. Upravicenec lahko kandidira na proracunska sredstva za en objekt le enkrat. III. Javni razpis 3. clen Sredstva za izgradnjo MKCN v obcini se zagotavljajo iz obcinskega proracuna, njihovo višino za posamezno leto doloci obcinski svet z odlokom o proracunu. Na podlagi dolocene višine sredstev se objavi javni razpis, ki natancno doloca pogoje za dodelitev proracunskih sredstev v skladu s tem pravilnikom. Prijavitelji lahko oddajo vloge po objavi javnega razpisa. Razpis je odprt do porabe predvidenih sredstev v tekocem proracunskem letu. 4. clen Javni razpis se objavi na obcinski spletni strani. V javnem razpisu se doloci: 1. Naziv in sedež obcine 2. Pravna podlaga za izvedbo razpisa 3. Predmet javnega razpisa 4. Osnovne pogoje za kandidiranje na razpisu z morebitnimi dodatnimi merili 5. Okvirna višina sredstev 6. Dolocitev obdobja do katerega morajo biti sredstva porabljena 7. Rok in naslov vložitve vlog 8. Rok v katerem bodo potencialni upravicenci obvešceni o izidu 9. Kraj, cas in osebo pri kateri lahko upravicenci pridobijo informacije in razpisno dokumentacijo. IV. Postopek 5. clen Postopek za dodelitev proracunskih sredstev v skladu z razpisnimi pogoji vodi triclanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisija je imenovana za obdobje mandata župana. Naloge komisije: 1. Odpiranje in pregled vlog 2. Ocena upravicenosti vlog 3. Priprava porocila s predlogom prejemnikov in višine sredstev, ki so jim odobrena 4. Druge naloge povezane z uspešno izvedbo razpisa Komisija obravnava vse do roka prispele vloge. Ce vloga ob vložitvi ni popolna, se prosilca pozove, naj vlogo v roku 8 dni dopolni. Ce tega ne stori, oziroma je vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, se vloga s sklepom zavrže. Komisija vse popolne vloge obravnava po vrstnem redu prispetja in pripravi seznam upravicencev najkasneje v roku 15 dni od obravnave vlog in pripravi predlog o dodelitvi proracunskih sredstev. Sredstva se dodeljujejo enkrat letno do porabe financnih sredstev sprejetega proracuna. Upravicenci, ki so podali popolno vlogo in zaradi porabe sredstev niso upraviceni do nepovratnih financnih sredstev v tekocem letu, imajo ob ponovni prijavi na javni razpis naslednjega leta prednost v vrstnem redu. Na podlagi predloga komisije o dodelitvi proracunskih sredstev odloci javni uslužbenec obcinske uprave s sklepom. Zoper sklep je mogoca pritožba pri županu obcine. Odlocitev župana je dokoncna. O izidu javnega razpisa se vse vlagatelje obvesti v roku 15 dni od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proracunskih sredstev. V. Višina sofinanciranja in upraviceni stroški 6. clen Višina pomoci: Višina sofinanciranja znaša do 50 % upravicenih stroškov: ..za nakup in vgradnjo MKCN oziroma najvec 1.300,00 EUR/stanovanjsko stavbo. Sofinancira se postavitev ene male komunalne cistilne naprave za eno stanovanjsko stavbo kot tudi ..nakup in vgradnja ene komunalne cistilne naprave za vec stanovanjskih stavb. VI. Upraviceni stroški 7. clen Upraviceni so stroški nakupa male komunalne cistilne naprave velikosti do 50 PE z vkljucenimi stroški vgradnje in montaže MKCN in njenega prvega zagona z nastavitvijo parametrov. Upraviceni strošek je tudi izgradnja kanalizacijskih prikljuckov do stanovanjskega objekta. Javni poziv se izvede enkrat letno. V javnem razpisu se doloci podrobnejše pogoje in postopke pridobitve nepovratnih sredstev. Javni poziv se izvede enkrat letno, sredstva pa se odobravajo popolnim vlogam po vrstnem redu do porabe proracunskih sredstev za ta namen. DDV ni upravicen strošek. VII. Pogoji in omejitve 8. clen Vloga mora zadostovati naslednjim pogojem: ..da objekt enostanovanjske ali vecstanovanjske stavbe leži izven obmocja aglomeracij, ..da ima objekt veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt zgrajen po letu 1967 ali potrdilo za stanovanjski objekt zgrajen pred letom 1967, ..MKCN mora biti izven predvidenih obmocij aglomeracij na katerih se predvideva izgradnje kanalizacije v obcini, ..MKCN mora imeti certifikat oziroma izjavo o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednosti parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) ..cišcenje komunalne odpadne vode v mali komunalni cistilni napravi mora biti skladno z ostalimi dolocili Uredbe o odvajanju in cišcenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) glede ustreznosti cišcenja v mali komunalni cistilni napravi, ..ce gre za odvajanje v vodotok, mora upravicenec pridobiti vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ..porocilo o opravljenih prvih meritvah in obratovanju MKCN, ki jo upravicenec kot dokazilo posreduje na obcino, mora biti v skladu s predpisi, ..lokacija postavitve MKCN mora omogociti dostop in neovirano praznjenje, ..upravicenci morajo razpolagati z zemljišcem na podlagi lastninske ali katere druge stvarnopravne pravice na katerem nacrtujejo postavitev MKCN, ..cistilna naprava mora biti vgrajena in v funkciji obratovanja, ..upravicenci, ki bodo za vec objektov postavili skupno cistilno napravo ali gradili prikljucni kanal, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov male cistilne naprave, ki ni casovno omejen in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje MKCN ter sklenjeno pogodbo med lastniki in investitorjem, ..ob zagonu MKCN mora biti ukinjena obstojeca greznica za namen zbiranja gošc iz stanovanjskega objekta in iztok iz obstojece greznice, katero pa lahko uporabnik oziroma lastnik preuredi za druge namene, ..do sofinanciranja je upravicena le nabava in montaža nove opreme, ..vlogi morajo biti priloženi racuni, iz katerih mora biti razviden nakup in vgradnja cistilne naprave, ter dokazilo o placilu racunov, ..upravicenci lahko pridobijo sredstva za isto naložbo le enkrat, ..MKCN mora imeti izjavo o skladnosti, da ustreza standardom in je izdelana v skladu s predpisi, ..investitor oziroma upravicenec mora zagotoviti prve meritve parametrov onesnaženosti in iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje MKCN v skladu z predpisi, ..po opravljenih prvih meritvah mora upravicenec podati vlogo za vpis MKCN pri izvajalcu gospodarske javne službe v evidenco MKCN. VIII. Vloga 9. clen Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega clena pravilnika se dokazuje z naslednjimi dokumenti: ..izpolnjena in podpisana vloga z zahtevanimi prilogami po priloženih navodilih. Ce vloga ob vložitvi ni popolna, se prosilca pozove, naj vlogo v roku 8 dni dopolni. Ce tega ne stori, oziroma je vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, se vloga s sklepom zavrže. IX. Nakazilo odobrenih sredstev 10. clen Upravicenci na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev na obcino pošljejo zahtevek za izplacilo z vsemi zahtevanimi prilogami. Pred vložitvijo zahtevka mora biti naložba zakljucena in placani vsi racuni, ki morajo glasiti na upravicenca, razen potrdila o pozitivno opravljeni prvi meritvi, ki se dostavi v roku 6 mesecev po vgradnji MKCN. Po predložitvi vse dokumentacije skladno s priloženimi navodili se z upravicencem sklene pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev in ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah. Nakazilo sredstev se izvrši na osebni racun upravicenca v roku 30 dni od podpisa pogodbe. 11. clen Proracunska sredstva se lahko porabijo samo za namen, za katerega so dodeljena. Kontrolo nad izvajanjem namenske porabe proracunskih sredstev, skladno z javnim razpisom, izvaja komisija in obcinska uprava. 12. clen Pogodba o sofinanciranju mora vsebovati: pogodbene stranke, višino sofinanciranja in opredelitev pravic in obveznosti pogodbenih strank ter druge dolocbe. Prejemnik po pogodbi se zaveže, da: ..bo hranil dokumentacijo še najmanj 5 let po izplacilu sredstev s strani obcine; ..bo omogocil obcini vpogled v dokumentacijo in kontrolo korišcenja namenskih sredstev ..se strinja, da se podatki o odobrenih in višini izplacanih denarnih sredstvih, ki so javnega znacaja, lahko javno objavijo. 13. clen Upravicenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obracunavajo od dneva izplacila upravicencu, do dneva vracila sredstev v primerih, ko se ugotovi: ..da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, ..da je upravicenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnicne podatke, ..druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. X. Koncna dolocba 14. clen Ta pravilnik zacne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin, uporablja pa se od 01.01.2021. Številka: 007-4/2021-1 Datum: 5. 5. 2021 Obcina Šalovci Iztok Fartek, župan Helyi Önkormányzati Törvény (SzK Hivatalos Közlönye, 94/07. sz. – ESZFSZ, 76/08., 79/09., 51/10., 40/12. – ZUJF, 14/15. – ZUUJFO, 11/18. – ZSPDSLS-1 és 30/18. szám) 21. és 29. cikke, a kommunális szennyvíz és a csapadékvíz Šalovci község területén történo elvezetésérol és tisztításáról szóló rendelet (SzK HK80/02. sz.), valamint Šalovci Község Alapszabályának (Szlovén községek hivatalos közlönye 34/18. sz.) a 18. cikke alapján Šalovci Község Tanácsa a 2021. május 5-én megtartott 17. rendes ülésén a következo szabályzatot fogadta el: SZABÁLYZAT A KIS KOMMUNÁLIS TISZTÍTÓBERENDEZÉSEK TÁRSFINANSZÍROZÁSÁRÓL ŠALOVCI KÖZSÉG TERÜLETÉN I. CÉL 1. cikk Jelen szabályzat a kis kommunális tisztítóberendezések (a továbbiakban: KKTB) megvásárlása és beépítése községi költségvetési eszközökbol történo társfinanszírozásának a célját, jogosultjait, feltételeit és kritériumait határozza meg a Šalovci Község (a továbbiakban: község) területén lévo lakóházak vonatkozásában. A KKTB-k megvásárlása és beépítése községi költségvetési eszközökbol történo támogatásának a célja, hogy felgyorsítsa a kommunális szennyvíz elvezetésére és tisztítására szolgáló rendszerek kiépítését, amelyek a Kommunális szennyvíz elvezetésének és tisztításának a Szlovén Köztársaság területén megvalósuló operatív programjával és az érvényes környezetvédelmi szabványokkal összhangban biztosítják a környezet védelmét azokon a területeken, amelyek nem rendelkeznek közcsatorna-hálózattal, és ahol nem tervezik közcsatorna-hálózat kiépítését. II. JOGOSULTAK 2. cikk A jelen szabályzat szerinti intézkedési eszközök a meghatározott mértékig vissza nem térítendo támogatásként ítélendok oda. A jelen szabályzat szerinti községi költségvetési támogatás jogosultjai természetes személyek – lakóingatlanok tulajdonosai Šalovci község területén. Közös, több lakóépületet kiszolgáló kis tisztítóberendezés beépítése esetén a beruházás hordozója (a beruházó) az a személy, akinek a telkén a tisztítóberendezést létesítik. A beruházók az egymásközti viszonyokat külön szerzodésben határozzák meg, amelyet csatolni kell a pályázati dokumentációhoz. A támogatás nem ítélheto oda olyan épületre az agglomeráció területén, ahol már kiépítették a közcsatorna-hálózatot, vagy tervezik annak kiépítését. Az a jogosult, aki bekapcsolódik a több lakóingatlant kiszolgáló KKTB beépítésének szerzodéses viszonyába, önállóan nem pályázhat a költségvetési támogatásra kiírt nyilvános pályázaton. A jogosult a községi költségvetési eszközökre egy ingatlanra vonatkozóan csak egyszer pályázhat. III. NYILVÁNOS PÁLYÁZAT 3. cikk A KKTB-knek a község területén történo létesítésére a községi költségvetésbol kell biztosítani az eszközöket, ezek éves mértékét a községi tanács a költségvetésrol szóló rendeletben határozza meg. A támogatás meghatározott mértéke alapján a község nyilvános pályázatot tesz közzé, amely pontosan szabályozza a költségvetési eszközök jelen szabályzattal összhangban történo odaítélésének a feltételeit. A kérelmezok a nyilvános pályázat közzététele után nyújthatják be pályázatukat. A pályázati kiírás a folyó költségvetési évben elorelátott eszközök kimerüléséig áll nyitva. 4. cikk A nyilvános pályázatot a község weboldalán kell közzétenni. A nyilvános pályázatban meg kell határozni: 1. a község nevét és székhelyét, 2. a pályázati kivitelezésének jogi alapját, 3. a pályázat tárgyát, 4. a pályázás alapfeltételeit az esetleges további kritériumokkal, 5. az eszközök indikatív mértékét, 6. az idoszakot, melyben a támogatást fel kell használni, 7. a pályázatok beadásának a határidejét, és címét, 8. a határidot, ameddig a potenciális jogosultak értesítést kapnak az eredményekrol, 9. azt a helyet, idot és személyt, ahol, amikor és akitol a jogosultak információkhoz juthatnak, és megkaphatják a pályázati dokumentációt. IV. FOLYAMAT 5. cikk A támogatás pályázati feltételekkel összhangban történo odaítélésének a folyamatát a polgármester által határozatban kinevezett háromtagú bizottság vezeti. A bizottság kinevezése a polgármester mandátumának az idotartamára szól. A bizottság feladatai: 1. a pályázatok felbontása és áttekintése, 2. a pályázatok támogathatóságának az értékelése, 3. jelentés készítése a javasolt támogatottakról és az azoknak odaítélendo támogatás mértékérol, 4. egyéb, a pályázat sikeres kivitelezéséhez szükséges feladatok ellátása. A bizottság minden határidon belül beérkezett pályázatot megvizsgál Ha a pályázat a benyújtáskor hiányos, a pályázó értesítést kap, hogy 8 napon belül pótolja a hiányosságokat. Ha a pályázó nem pótolja a hiányosságokat, vagy a pályázat a hiánypótlás ellenére még mindig hiányos, a pályázatot határozatban elutasítják. A bizottság az összes hiánytalan pályázatot azok beérkezési sorrendjében megvizsgálja, és legkésobb a pályázatok vizsgálatát követo 15 napon belül elkészíti a kedvezményezettek listáját, valamint elkészíti a községi költségvetési eszközök odaítélésének a javaslatát. A támogatást évente egyszer, az elfogadott költségvetésben szereplo pénzeszközök kimerüléséig ítélik oda. Azok a jogosultak, akik hiánytalan pályázatot nyújtottak be, és az eszközök kimerülése miatt nem jutottak vissza nem térítendo támogatáshoz a folyó évben, a következo évi nyilvános kiírásra való pályázatuk beadása esetén elonyt élveznek a sorrend tekintetében. A bizottság javaslata alapján a költségvetési eszközök odaítélésérol a községi igazgatóság közalkalmazottja dönt határozat formájában. A határozat ellen a község polgármesteréhez nyújtható be fellebbezés. A polgármester döntése végleges. A költségvetési eszközök odaítélésére vonatkozó javaslat bizottság általi elkészítésének a napjától számított 15 napon belül a nyilvános pályázat eredményeirol minden pályázót értesíteni kell. V. A TÁRSFINANSZÍROZÁS MÉRTÉKE ÉS AZ ELSZÁMOLHATÓ KÖLTSÉGEK 6. cikk A támogatás mértéke: ..A társfinanszírozás mértéke az elszámolható költségek legfeljebb 50%-át teszi ki:a KKTB megvásárlásával és beépítésével kapcsolatos költségek tekintetében, illetve legfeljebb 1.300,00 EUR-t/lakóépület. Egyaránt támogatható egy lakóépületet kiszolgáló kis kommunális tisztítóberendezés megvásárlása és beépítése, és ..több lakóépületet kiszolgáló kis kommunális tisztítóberendezés megvásárlása és beépítése. VI. TÁMOGATHATÓ KÖLTSÉGEK 7. cikk Támogatható költségek a max. 50-egységes kis kommunális tisztítóberendezés megvásárlásának a költségei, beleértve a KKTB beépítési és beszerelési költségeit, valamint az elso üzembe helyezés és a paraméterek beállításának a költségeit. Támogatható költség a lakóépületekig vezeto csatornacsatlakozás kiépítése is. A nyilvános felhívást évente egyszer kell lebonyolítani. A nyilvános pályázatban meg kell határozni a vissza nem térítendo támogatás odaítélésének a részletes feltételeit és folyamatát. A nyilvános felhívást évente egyszer kell lebonyolítani, a támogatásban a hiánytalan pályázatokat beérkezési sorrendben, az erre a célra meglévo költségvetési eszközök kimerüléséig kell részesíteni. Az ÁFA nem támogatható költség. VII. FELTÉTELEK ÉS KORLÁTOZÁSOK 8. cikk A pályázati beadványnak a következok feltételeknek kell megfelelnie: ..az egy- vagy többlakásos lakóépületnek az agglomeráció területén kívül kell állnia, ..az épületnek érvényes, lakóépületre vonatkozó építési engedéllyel kell rendelkeznie, ha 1967 után épült, vagy lakóépületre vonatkozó igazolvánnyal kell rendelkeznie, ha 1967 elott épült, ..a KKTB-nek a község azon agglomerációs területein kívül kell lennie, ahol tervezik a szennyvízhálózat kiépítését, ..a KKTB-nek tanúsítvánnyal vagy megfeleloségi nyilatkozattal kell rendelkeznie, hogy a termék megfelel a szennyvíz paramétereinek azon határértékeinek, amelyeket a vizekbe és a közcsatorna-hálózatba elvezetett anyag- és hokibocsátásról szóló rendelet (SzK Hivatalos Közlönye 64/12., 64/14. és 98/15. sz.) eloír, ..a kis kommunális tisztítóberendezésekben történo kommunális szennyvíz tisztításának meg kell felelnie a kommunális és szennyvíz elvezetésérol és tisztításáról szóló rendeletnek (SzK Hivatalos Közlönye 98/15., 76/17. és 81/19. sz.) a szennyvíz kis kommunális tisztítóberendezésekben történo tisztítására vonatkozó rendelkezéseivel, ..ha az elvezetés folyóvízbe történik, a jogosultnak be kell szereznie a vizeket szabályozó eloírások szerinti vízügyi hozzájárulást, ..a KKTB elso méréseirol és a muködésérol szóló jelentésnek, amelyet a támogatott bizonylatként nyújt be a községre, összhangban kell lennie az eloírásokkal, ..a KKTB felállítási helyének megközelíthetonek kell lennie, lehetové kell tennie az akadálymentes ürítést, ..a jogosultaknak tulajdon- vagy más dologi joggal kell rendelkezniük azon terület felett, amelyen a KKTB létesítését tervezik, ..a tisztítóberendezésnek be kell lennie építve, és muködnie kell, ..azoknak a jogosultaknak, akik több épület kiszolgálására közös tisztítóberendezést létesítenek vagy csatlakozási csatornát építenek, a pályázathoz csatolniuk kell a kis tisztítóberendezés összes felhasználójának aláírt, idoben nem korlátozott megállapodását, és a KKTB üzemeltetéséért felelos személy adatait, valamint a megkötött szerzodést a tulajdonosok és a beruházó között, ..a KKTB üzembe helyezésekor meg kell szüntetni az épület üledékeinek az addigi szennyvízülepítoben történo gyujtését és a meglévo szennyvízülepítobol való vízelvezetést; a szennyvízülepítot a felhasználó, illetve a tulajdonos más célokra átalakíthatja, ..csak az új felszerelés beszerzése és beépítése támogatható, ..a pályázathoz csatolni kell a számlákat, amelyekbol ki kell derülnie, hogy a tisztítóberendezést megvásárolták és beépítették, valamint a tanúsítványt, amely a számlák kifizetését igazolja, ..a jogosultak ugyanazon beruházásra csak egyszer jogosultak támogatásra, ..A KKTB-nek megfeleloségi nyilatkozattal kell rendelkeznie, amely igazolja, hogy a berendezés megfelel a szabványoknak és az eloírásoknak megfeleloen lett kialakítva, ..a beruházónak, illetve a jogosultnak kell biztosítania a szennyezettség paramétereinek az elso méréseit, amelyekbol ki kel derülnie, hogy a KKTB az eloírásoknak megfeleloen muködik, ..az elso mérések elvégzése után a jogosultnak kérvényeznie kell a gazdasági közszolgáltatások kivitelezojénél a KKTB bejegyzését a KKTB-k nyilvántartásába. VIII. PÁLYÁZATI BEADVÁNY 9. cikk Az elozo bekezdésben szereplo feltételeknek való megfelelést a következo dokumentumokkal kell igazolni: ..kitöltött és aláírt pályázati beadvány a mellékelt utasítások szerinti csatolmányokkal. Ha a pályázat a benyújtáskor hiányos, a pályázó értesítést kap, hogy 8 napon belül pótolja a hiányosságokat. Ha a pályázó nem pótolja a hiányosságokat, vagy a pályázat a hiánypótlás ellenére még mindig hiányos, a pályázatot határozatban elutasítják. IX. A JÓVÁHAGYOTT TÁMOGATÁSOK FOLYÓSÍTÁSA 10. cikk A támogatottaknak a támogatás odaítélésérol szóló határozat alapján be kell nyújtaniuk a községre a kifizetési kérelmet az összes kért melléklettel. A kérelem benyújtása elott a beruházásnak be kell fejezodnie, minden számlának ki kell lennie fizetve, és ezeknek a számláknak mind a jogosult nevére kell szólniuk, kivételt képez az elso mérések megfeleloségérol szóló igazolás, amelyet a KKTB beépítése utáni 6 hónapon belül kell benyújtani. A teljes dokumentációnak a mellékelt utasításokkal összhangban történo benyújtását követoen a község a vissza nem térítendo támogatás odaítélésérol és az egyéb egymásközti kötelezettségekrol és jogokról a jogosulttal szerzodést köt. A támogatás folyósítása a szerzodés aláírásától számított 30 napon belül történik meg a jogosult személyi számlájára. 11. cikk A költségvetési eszközök csak a megítélésük céljára használhatók fel. A költségvetési eszközök célszeru felhasználását a nyilvános pályázattal összhangban a bizottság és a községi igazgatóság végzi. 12. cikk A társfinanszírozási szerzodésnek tartalmaznia kell: a szerzodo feleket, a társfinanszírozás mértékét és a szerzodo felek közti kötelezettségeket és jogokat, valamint az egyéb rendelkezéseket. A szerzodés szerinti támogatott kötelezettséget vállal: ..hogy a támogatás község általi folyósítását követoen még legalább 5 évig megorzi a dokumentációt; ..hogy lehetoséget biztosít a dokumentációba való betekintésre és a céleszközök felhasználásának az ellenorzésére; ..egyetért azzal, hogy a jóváhagyott pénzeszközök és az azok mértékérol szóló közérdeku adatok nyilvánosan közzétehetok. 13. cikk A kedvezményezett a nem a célnak megfeleloen felhasznált eszközöket köteles a törvényes késedelmi kamatokkal együtt visszafizetni. A késedelmi kamatokat a támogatottnak történt folyósítás napjától a visszafizetés napjáig kell felszámítani, mégpedig a következo esetekben: ..ha megállapítást nyer, hogy az odaítélt támogatást részben vagy teljes egészében nem a célnak megfeleloen használták fel, ..ha megállapítást nyer, hogy a jogosult a támogatás megszerzésének bármely céljából valótlan adatokat tüntetett fel, ..egyéb szabálytalanságok esetében a támogatás felhasználásában. X. ZÁRÓ HATÁROZAT 14. cikk Jelen szabályzat a Szlovén községek hivatalos közlönyében történo megjelentetését követo nyolcadik napon lép életbe, és 2021. január 1-jétol alkalmazandó. Szám: 007-4/2021-1 Šalovci, 2021. május 5-én Šalovci Község polgármestere Iztok Fartek 512. Pravilnik o nagradah dijakom in študentom v Obcini Šalovci Na podlagi 21. in 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl. US, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20-ZIUOOPE) ter 18. clena Statuta Obcine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 34/18) je Obcinski svet Obcine Šalovci na 17. redni seji dne 5. maja 2021 sprejel PRAVILNIK O NAGRADAH DIJAKOM IN ŠTUDENTOM V OBCINI ŠALOVCI I. Splošne dolocbe 1. clen Ta pravilnik ureja merila, višino in postopek dodeljevanja nagrad dijakom in študentom iz Obcine Šalovci. 2. clen V pravilniku uporabljeni izrazi v slovnicni obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. clen Sredstva za nagrade se zagotavljajo v proracunu Obcine Šalovci. II. Upravicenci 4. clen Nagrade se dodeljujejo dijakom in študentom, ki so državljani Republike Slovenije in imajo v casu izobraževanja stalno prebivališce na obmocju Obcine Šalovci. Nagrade se dodeljujejo rednim in izrednim dijakom in študentom. 5. clen Pogoj za pridobitev denarne nagrade je zakljucno spricevalo o uspešno opravljenem šolanju na poklicni ali srednji šoli, opravljena diploma, opravljen specialisticni študij, opravljen magistrski študij ali opravljen doktorat v Republiki Sloveniji in Evropski uniji. V primeru neposrednega prehoda na doktorski študij se šteje le opravljen doktorat. V kolikor je bil študijski program opravljen v tujini se upošteva le s strani pristojnih organov nostrificirana diploma. III. Višina nagrade 6. clen Višina nagrade dijakom: 1. Višina nagrade za uspešno koncano srednje poklicno izobraževanje znaša 350,00 EUR 2. Višina nagrade za uspešno koncano srednje strokovno izobraževanje znaša 500,00 EUR Posebna nagrada v višini 50 % nagrade se dodeli dijakom: ..ki so zakljucili izobraževanje v programu, ki je bil ob vpisu v izobraževanje, opredeljen kot deficitarni poklic, razviden iz seznama, ki ga opredeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski Sklad RS; ..ki so ob koncu šolanja pridobili naziv zlati maturant. 7. clen Višina nagrad študentom: 1. Za raven izobrazbe 6/1: višješolski programi in višješolski strokovni programi (dosedanji programi) znaša 800,00 EUR 2. Za 1. bolonjsko stopnjo – raven izobrazbe 6/2: specializacija po višješolskih programih, visokošolski strokovni program (dosedanji programi) oziroma visokošolski strokovni in univerzitetni program (bolonjski program) znaša 1000,00 EUR 3. Za 2. bolonjsko stopnjo – raven izobrazbe 7: univerzitetni program in specializacija po visokošolskih strokovnih programih (dosedanji programi) oziroma magisterij stroke (bolonjski program) znaša 1200,00 EUR 4. Raven izobrazbe 8/1: specializacija po univerzitetnih programih, magisterij znanosti pred imenom (dosedanji program) znaša 1400,00 EUR 5. 3. Bolonjska stopnja – raven izobrazbe 8/2: doktor znanosti znaša 2000,00 EUR Študentom iz 1., 2. In 3. tocke tega clena, ki so dosegli povprecno oceno študija 8 ali vec, pripada poseben dodatek k nagradi, in sicer v višini: ..100,00 EUR v primeru doseženega povprecja ocen študija najmanj 8 oziroma ..200,00 EUR v primeru doseženega povprecja ocen študija najmanj 9 Posebna nagrada se lahko podeli študentom, katerih zakljucna študijska dela obravnavajo tematiko vezano na obmocje Obcine Šalovci. Višina posebne stimulacije se poveca za 50 % nagrade. V tem primeru se en izvod diplomske, magistrske ali doktorske disertacije izroci v arhiv Obcine Šalovci. Nagrada ob zakljucku študija se študentu lahko za doseženo stopnjo izobrazbe dodeli le enkrat. Ravni izobrazbe navedene v tem pravilniku se usklajujejo z veljavno tabelo ujemanja ravni SOK in ravnmi EOK. IV. Postopek podeljevanja nagrad 8. clen Denarne nagrade dijakom in študentom se podeljujejo na podlagi javnega poziva, ki se objavi na spletni strani Obcine Šalovci. Vsebina javnega poziva vsebuje: ..Predmet poziva ..Višino razpisanih sredstev za denarne nagrade ..Pogoje za pridobitev denarne nagrade ..Zahtevano dokumentacijo ..Nacin in rok za oddajo vlog Za izplacilo nagrade je potrebno vlogi priložiti osebne podatke, davcno številko, številko osebnega racuna, potrdilo o uspešno zakljucenem izobraževanju oziroma študiju ter potrdilo o stalnem prebivališcu. Ce obcinska uprava ugotovi, da je vloga nepopolna, obvesti kandidata, da vlogo dopolni v 8 dneh. Ce kandidat v tem roku vloge ne dopolni ali pa kljub dopolnitvi ta še vedno ni popolna, se vloga s sklepom zavrže. Zoper sklep je možna pritožba. V kolikor kandidat dokaže, da iz objektivnih razlogov, v dolocenem roku ni mogel dopolniti vloge, lahko zahteva vrnitev le-te v prejšnje stanje. 9. clen Nagrade po tem pravilniku dodeljuje obcinska uprava s sklepom. Na sklep o dodelitvi nagrade je možna pritožba županu v roku 8 dni od vrocitve sklepa. Zoper županovo odlocitev ni pritožbe. Vlagatelj mora imeti pred izplacilom nagrade poravnane vse obveznosti do Obcine Šalovci. V primeru, da je prijavitelj v vlogi navajal neresnicne podatke ali predložil lažna potrdila oziroma dokazila in je na podlagi teh dobil nagrado, mora nagrado vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. 10. clen Nagrade po tem pravilniku se zacnejo izplacevati v letu 2021. 11. clen Ta pravilnik zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin, uporablja pa se od 1. 1. 2021. Številka: 007-3/2021-1 Datum: 5. 5. 2021 Obcina Šalovci Iztok Fartek, župan A Helyi Önkormányzati Törvény (SzK Hivatalos Közlönye, 94/07. sz. – egységes szerkezetbe foglalt szöveg, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16 AB határozat, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20-ZIUOOPE) valamint Šalovci Község Alapszabályának (Szlovén községek hivatalos közlönye, 34/18. sz.) a 18. cikke alapján Šalovci Község Tanácsa a 2021. május 5-én megtartott 17. rendes ülésén a következo szabályzatot fogadta el: SZABÁLYZAT A ŠALOVCI KÖZSÉGI DIÁKOK ÉS HALLGATÓK DÍJAZÁSÁRÓL I. ÁLTALÁNOS RENDELKEZÉSEK 1. cikk Jelen szabályzat a Šalovci községi diákoknak és hallgatóknak odaítélheto díjak kritériumait, mértékét és odaítésélésének a folyamatát szabályozza. 2. cikk A szabályzat szlovén nyelvu változatában a nyelvtanilag hímnemu kifejezések semleges kifejezésekként egyaránt vonatkoznak a noi és a hímnemre. 3. cikk A díjakhoz szükséges eszközöket Šalovci Község költségvetésében kell biztosítani. II. JOGOSULTAK 4. cikk A díj olyan diákoknak és hallgatóknak ítélheto oda, akik a Szlovén Köztársaság állampolgárai, és a tanulmányaik alatt állandó lakhellyel rendelkeznek Šalovci község területén. A díj nappali és levelezo tagozatos diákoknak és hallgatóknak ítélheto oda. 5. cikk A pénzdíj odaítélésének a feltétele a szakiskolának vagy középiskolának a Szlovén Köztársaságban és az Európai Unióban való sikeres befejezését tanúsító záróbizonyítvány, a Szlovén Köztársaságban és az Európai Unióban megszerzett diploma, befejezett felsooktatási szakképzés, megszerzett mesterdiploma vagy doktorátus. Közvetlenül a doktori tanulmányokra való áttérés esetén csak az elvégzett doktorátus veheto számításba. Külföldön elvégzett felsooktatási program esetében csak az illetékes szervek által nosztrifikált diploma veheto számításba. III. A DÍJ MÉRTÉKE 6. cikk A diákoknak odaítélheto díj mértéke: 1. A középfokú szakmai képzés sikeres befejezéséért járó díj 350,00 EUR. 2. A középfokú szakközépiskolai képzés sikeres befejezéséért járó díj 500,00 EUR. A díj 50%-ának megfelelo különdíj a következo diákoknak ítélheto oda: ..azoknak a diákoknak, akik olyan programot végeztek el, amely a beiratkozásukkor a Szlovén Köztársaság Állami Ösztöndíj-, Fejlesztési, Rokkantsági és Gyermektartási Alapjának a listája alapján hiányszakmának minosült; ..azoknak a diákoknak, akik elnyerték az arany érettségizo címet. 7. cikk A hallgatóknak odaítélheto díj mértéke: 1. 6/1. képzettségi szint: foiskolai programok és foiskolai szakprogramok (eddigi programok) – 800,00 EUR, 2. 1. bolognai – 6/2. képzettségi szint: foiskolai programok utáni szakképzés, felsofokú szakképzés (eddigi programok), illetve felsofokú szakképzés és egyetemi programok (bolognai programok) – 1000,00 EUR, 3. 2. bolognai – 7. képzettségi szint: egyetemi program és specializáció a felsofokú szakképzési programok után (eddigi programok), illetve mesterdiploma (bolognai program) – 1200,00 EUR, 4. 8/1. képzettségi szint: szakirányú továbbképzés az egyetemi program után, a név elott szerepeltetett tudományok mestere cím (eddigi programok) – 1400,00 EUR, 5. 3. bolognai szint – 8/2. képzettségi szint: a tudományok doktora – 2000,00 EUR. A jelen cikk 1., 2. és 3. pontjában szereplo hallgatóknak, akik 8-as vagy magasabb tanulmányi átlagot értek el, további pótlék jár a díjhoz, mégpedig a következo mértékben: ..100,00 EUR, ha a tanulmányi átlag eléri a 8-as osztályzatot, ..200,00 EUR, ha a tanulmányi átlag eléri a 9-es osztályzatot. Különdíj ítélheto oda azoknak a hallgatóknak, akiknek az egyetemi diploma-, mesterdiplomamunkájuk vagy doktori disszertációjuk témája kapcsolódik Šalovci községhez. A különdíj/ösztönzés mértéke a díj 50%-a. Ebben az esetben a diplomamunka vagy doktori disszertáció egy példányát le kell adni Šalovci Község Archívumába. A felsooktatási program bizonyos szintjeinek a befejezéséért járó díj egy-egy hallgatónak csak egyszer ítélheto oda. A jelen szabályzatban feltüntetett végzettségi szintek az érvényes szlovén képesítési keretrendszerrel (SOK) és az európai képesítési keretrendszerrel (EKKR) kell összeegyeztetni. IV. A DÍJ ODAÍTÉLÉSÉNEK A FOLYAMATA 8. cikk A diákok és a hallgatók díjainak az odaítélése a Šalovci Község honlapján közzétett nyilvános felhívás alapján történik. A nyilvános felhívásnak a következoket kell tartalmaznia: ..a felhívás tárgyát, ..a pénzdíjak pályázati keretösszegének a mértékét, ..a pénzdíj odaítélésének a feltételeit, ..a kért dokumentációt, ..a pályázatok beadásának a módját és határidejét. A pénzdíj kifizetése érdekében a pályázathoz csatolni kell a személyes adatokat, az adószámot, a személyi számlaszámot, a képzés, illetve egyetem sikeres befejezését tanúsító igazolást, valamint az állandó lakcímrol szóló igazolást. Ha a községi igazgatóság megállapítja, hogy a pályázat hiányos, értesíti a pályázót, hogy 8 napon belül pótolja a hiányosságokat. Ha a pályázó ezen határido alatt nem pótolja a hiányosságokat, vagy a pályázat a hiánypótlás ellenére még mindig hiányos, a pályázatot határozatban elutasítják. A határozat ellen fellebbezésnek van helye. Amennyiben a pályázó bizonyítja, hogy objektív okokból kifolyólag nem tudta a megadott határidon belül benyújtani a pályázat hiánypótlását, kérelmezheti a pályázat elozo állapotba történo visszaállítását. 9. cikk A jelen szabályzat szerinti díjakat a községi igazgatóság ítéli oda határozatban. A határozat ellen a határozat kézbesítését követo 8 napon belül a polgármesternek nyújtható be fellebbezés. A polgármester határozata ellen fellebbezésnek nincs helye. A díj kifizetése elott a pályázónak rendeznie kell minden Šalovci Község iránti kötelezettségét. Abban az esetben, ha a pályázó hamis adatokat adott meg a pályázatában, vagy hamis igazolásokat, illetve tanúsítványokat nyújtott be, és ezek alapján nyerte el a díjat, azt köteles a törvényes késedelmi kamatokkal együtt visszafizetni. 10. cikk A jelen szabályzat szerinti díjak kifizetése 2021-ben kezdodik meg. 11. cikk Jelen szabályzat a Szlovén községek hivatalos közlönyében történo megjelentetését követo napon lép életbe, és 2021. január 1-jétol alkalmazandó. Szám: 007-3/2021-1 Šalovci, 2021. május 5-én Šalovci Község polgármestere Iztok Fartek 513. Sklep o novih cenah zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov Na podlagi 18. clena Statuta Obcine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 34/2018) je Obcinski svet obcine Šalovci na svoji 17. redni seji, dne 5. maja 2021 sprejel SKLEP O NOVIH CENAH ZBIRANJA DOLOCENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV I. Nove cene zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov, ki ga opravlja podjetje Saubermacher – Komunala Muska Sobota d.o.o. so naslednje: Zbiranje dolocenih vrst komunalnih odpadkov Cena v EUR/kg Zbiranje komunalnih odpadkov 0,18241 EUR Zbiranje bioloških odpadkov 0,19171 EUR v cene ni vkljucen 9,5 % DDV. II. Obcinski svet potrjuje predloženi elaborat o oblikovanju cene izvajanja obvezne obcinske gospodarske javne službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov v Obcini Šalovci za leto 2021. III. Obcinski svet potrjuje cene zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov. IV. Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin, uporablja pa se od 01.06.2021. Številka: 354-11/2021-2 Datum: 5. 5. 2021 Obcina Šalovci Iztok Fartek, župan 514. Sklep o mnenju obcine k osnutkom pokrajinske zakonodaje Na podlagi drugega odstavka 143. clena Ustave Republike Slovenije (33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a), 29. clena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 18. clena Statuta Obcine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 34/2018), 13. clena Poslovnika Obcinskega sveta Obcine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 37/2020) je Obcinski svet Obcine Šalovci na svoji 16. redni seji, dne 17. marca 2021 sprejel SKLEP O MNENJU OBCINE K OSNUTKOM POKRAJINSKE ZAKONODAJE 1. clen (vsebina sklepa) S tem sklepom podaja Obcina Šalovci (v nadaljnjem besedilu: obcina) v postopku sprejema Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/, Zakona o pokrajinah /ZPok/ in Zakona o financiranju pokrajin /ZFPok/ mnenje o vsebini osnutkov pokrajinske zakonodaje. 2. clen (ustanovitev pokrajin) Obcina soglaša z ustanovitvijo pokrajin in teritorialno umestitvijo obcine v Pomursko pokrajino. 3. clen (ime pokrajine) Obcina soglaša s predlaganim imenom Pomurska pokrajina. 4. clen (sedež pokrajine) Obcina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine v Murski Soboti. 5. clen (objava in zacetek veljavnosti) Ta sklep zacne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 031-2/2020-3 Datum: 17. 3. 2021 Obcina Šalovci Iztok Fartek, župan OBCINA ZRECE 515. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proracunu Obcine Zrece za leto 2021 Na podlagi 40. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno precišceno besedilo, 110/11 – ZDIU12, 14/13 – popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS 1617 in 13/18), 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US in 30/18), 84. clena Poslovnika Obcinskega sveta Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 37/12 in 28/18) in 19. clena Statuta Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 1/16 in 26/18), je Obcinski svet Obcine Zrece na 11. redni seji dne, 12.5.2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORACUNU OBCINE ZRECE ZA LETO 2021 1. clen V Odloku o proracunu Obcine Zrece za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 56/19, 31/20 in 67/20) se drugi odstavek 3. clena odloka spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proracuna se na ravni podskupin kontov doloca v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto Proracun leta 2021 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 8.313.097,77 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 7.020.460,42 70 DAVCNI PRIHODK 5.521.892,00 700 Davki na dohodek in dobicek 4.310.092,00 703 Davki na premoženje 686.000,00 704 Domaci davki na blago in storitve 505.800,00 706 Drugi davki 20.000,00 71 NEDAVCNI PRIHODKI 1.498.568,42 710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 288.283,40 711 Takse in pristojbine 3.500,00 712 Denarne kazni 7.100,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 907.013,51 714 Drugi nedavcni prihodki 292.671,51 72 KAPITALSKI PRIHODKI 100.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišc in neopredmetenih dolgorocnih sredstev 100.000,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domacih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.192.637,35 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 752.210,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proracuna iz sredstev proracuna EU 440.427,35 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 8.759.438,83 40 TEKOCI ODHODKI 2.870.806,19 400 Place in drugi izdatki zaposlenim 593.896,15 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 105.163,30 402 Izdatki za blago in storitve 1.975.368,24 403 Placila domacih obresti 41.378,50 409 Rezerve 155.000,00 41 TEKOCI TRANSFERI 2.736.113,51 410 Subvencije 169.300,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.736.800,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 348.335,00 413 Drugi tekoci domaci transferi 481.678,51 414 Tekoci transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.088.560,65 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.088.560,65 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 63.958,48 431 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam, ki niso proracunski uporabniki 38.958,48 432 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 25.000,00 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -446.341,06 (PRORACUNSKI PRIMANJKLJAJ) B .RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proracun leta 2021 IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vracila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povecanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povecanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RACUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proracun leta 2021 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 Domace zadolževanje 0,00 VIII. ODPLACILA DOLGA (550) 55 ODPLACILA DOLGA 276.857,30 550 Odplacila domacega dolga 276.857,30 IX. POVECANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RACUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -723.198,36 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -276.857,30 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 446.341,06 STANJE SREDSTEV NA RACUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 723.198,36 2. clen Spremeni se drugi odstavek 10. clena tako, da se glasi: »Proracunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 143.000,00 EUR.« 3. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 410-0015/2019-13 Datum: 12. 5. 2021 Obcina Zrece mag. Boris Podvršnik, župan 516. Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo Na podlagi šestega odstavka 29. clena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZION-C, 31/18, 65/20 in 97/20 – popr.) in 19. clena Statuta Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 1/16 in 26/18) je Obcinski svet Obcine Zrece na 11. seji, dne 12. maja 2021 sprejel ODLOK O PORABI KONCESIJSKE DAJATVE ZA TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z DIVJADJO I. Splošna dolocba 1. clen Ta odlok doloca porabo denarnih sredstev, ki jih obcina prejme na podlagi petega odstavka 29. clena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZION-C, 31/18, 65/20 in 97/20 – popr.). II. Namenska poraba sredstev 2. clen Sredstva se namensko porabijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire v Obcini Zrece. Ti ukrepi so: ..vzdrževanje obmocij, pomembnih za ohranitev prostoživecih živali oziroma rastlin (vzdrževanje grmišc, gozdnih jas, mokrišc in remiz za malo divjad, vzdrževanje gozdnega roba, izdelava in vzdrževanje kaluž, sadja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic in prež), ..cišcenje divjih odlagališc in izvajanje cistilnih akcij, ..urejanje gozdnih in podobnih ucnih poti ter ..nacrtovanje in vzdrževanje gozdne infrastrukture. 3. clen Sredstva iz 1. clena tega odloka se lahko porabijo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo podrocje javnega narocanja, ali pa se namenska sredstva upravicencem izplacajo na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo. 4. clen Upravicenci do sredstev so lovske družine oziroma koncesionarji, ki imajo sklenjeno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v Republiki Sloveniji za lovišca, ki ležijo v obcini Zrece. III. Prehodna in koncna dolocba 5. clen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (Uradni list RS, št. 79/10). 6. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 007-0006/2021-3 Datum: 13. 5. 2021 Obcina Zrece mag. Boris Podvršnik, župan 517. Odlok o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (OPN Obcine Zrece-UPB1) Na podlagi 87. clena Poslovnika Obcinskega sveta Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 37/12 in 28/18) je Obcinski svet Obcine Zrece na 11. redni seji, dne 12.5.2021, potrdil uradno precišceno besedilo Odloka o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece, ki obsega: . Odlok o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 64/15 z dne 23.11.2015), . Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 24/16 z dne 20.5.2016), . Popravek Odloka o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 28/16 z dne 10.6.2016), . Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 25/18 z dne 25.5.2018), . Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 48/19 z dne 25.10.2019) in . Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 16/21 z dne 26.3.2021). ODLOK O OBCINSKEM PROSTORSKEM NACRTU OBCINE ZRECE (OPN OBCINE ZRECE-UPB1) 1 Uvodne dolocbe 1. clen (predmet Obcinskega prostorskega nacrta) (1) S tem odlokom se sprejme Obcinski prostorski nacrt Obcine Zrece (v nadaljevanju OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del in ga je izdelalo podjetje URBANA urbanizem, projektiranje, Kocar in Kocar, d.o.o., pod št. projekta 615/12. (2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Obcine Zrece (v nadaljevanju besedila tudi obcina) in varstvenih zahtev doloca: (1) izhodišca in cilje prostorskega razvoja obcine; (2) zasnovo prostorskega razvoja obcine; (3) zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena; (4) okvirna obmocja naselij, vkljucno z obmocji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana; (5) okvirna obmocja razpršene poselitve; (6) usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo; (7) usmeritve za razvoj v krajini; (8) usmeritve za dolocitev namenske rabe zemljišc; (9) usmeritve za dolocitev prostorskih izvedbenih pogojev. (3) Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora (EUP) doloca: (10) obmocja namenske rabe prostora; (11) prostorske izvedbene pogoje; (12) obmocja, za katera se pripravi obcinski podrobni prostorski nacrt. 2. clen (vsebina in oblika OPN) (1) OPN vsebuje tekstualni del in graficne prikaze ter je izdelan v digitalni in analogni obliki. (2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz poglavij: 1 Uvodne dolocbe 2 Strateški del 2.1 Splošne dolocbe 2.2 Izhodišca in cilji prostorskega razvoja obcine 2.3 Zasnova prostorskega razvoja obcine 2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra 2.4.1 Splošne dolocbe za GJI 2.4.2 Prometna infrastruktura 2.4.3 Elektronska komunikacijska infrastruktura 2.4.4 Energetika, skladno z lokalnim energetskim konceptom 2.4.5 Infrastruktura komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja 2.4.6 Druga podrocja GJI 2.5 Okvirna obmocja naselij, vkljucno z obmocji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 2.6 Okvirna obmocja razpršene poselitve 2.7 Usmeritve za prostorski razvoj obcine 2.7.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo 2.7.1.1 Razvoj naselij in dejavnosti po naseljih 2.7.1.2 Sanacija in prenova razpršene gradnje 2.7.1.3 Ohranjanje poselitve na obmocjih razpršene poselitve 2.7.1.4 Urbanisticno oblikovanje naselij 2.7.1.5 Koncepti prostorskega razvoja urbanega središca, za katerega je izdelan urbanisticni nacrt 2.7.2 Usmeritve za razvoj v krajini 2.7.2.1 Razvojna obmocja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 2.7.2.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih obmocjih 2.7.2.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, obmocja zašcite in reševanja 2.7.2.4 Usmeritve za obrambne potrebe 2.7.3 Usmeritve za dolocitev namenske rabe zemljišc 2.7.4 Usmeritve za dolocitev prostorskih izvedbenih pogojev 3 Izvedbeni del 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora 3.1.1 Enote urejanja prostora 3.1.2 Namenska raba prostora 3.1.3 Dopustna izraba prostora 3.1.4 Namembnost in vrste posegov v prostor 3.1.5 Lega objektov 3.1.5.1 Lega objektov na parceli namenjeni gradnji 3.1.5.2 Odmiki objektov 3.1.6 Velikost in oblikovanje objektov in posegov v prostor 3.1.7 Pogoji in merila za parcelacijo 3.1.8 Prikljucevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 3.1.9 Varstvo kulturne dedišcine 3.1.10 Ohranjanje narave 3.1.11 Varstvo okolja in naravnih dobrin 3.1.12 Varstvo pred naravnim in drugimi nesrecami 3.1.13 Varovanje zdravja 3.1.14 Zacasni PIP za obmocja, kjer so predvideni OPPN 3.2 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora 3.2.1 Enota urejanja prostora UN1 3.2.2 Enota urejanja prostora RO2 3.2.3 Enote urejanja prostora VP3, VP4 in VP11 3.2.4 Enoti urejanja prostora AP5 in AP6 3.2.5 Enote urejanja prostora OP7, OP8 in OP9 3.2.6 Enota urejanja prostora PP10 4 Prehodne, posebne in koncne dolocbe 5 Priloge 5.1 Priloga 1: Pregled strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve v OPN 5.2 Priloga 2: Pregled okvirnih obmocij naselij v OPN 5.3 Priloga 3: Pregled MOEUP glede na PNRP, nacine urejanja in okvirna obmocja naselij 5.4 Priloga 4: Bilance površin v OPN (3) Graficni prikazi OPN vsebujejo: A Strateški del vsebuje graficne prikaze v merilu 1:50000: 1 Zasnova prostorskega razvoja obcine Zrece 2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture v obcini Zrece 3 Zasnova poselitve: prikazi okvirnih obmocij naselij, vkljucno z obmocji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih obmocij razpršene poselitve 4.1 Usmeritve za prostorski razvoj obcine: za poselitev in celovito prenovo 4.2 Usmeritve za prostorski razvoj obcine: za razvoj v krajini: 4.2.1 razvojna obmocja za dejavnosti vezane na naravne vire 4.2.2 prostorski razvoj na posebnih obmocjih 4.2.3 obmocja za potrebe obrambe in obmocja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami ter obmocja za zašcito in reševanje 4.3 Usmeritve za prostorski razvoj obcine: za dolocitev namenske rabe zemljišc 4.4 Usmeritve za prostorski razvoj obcine: za dolocitev prostorskih izvedbenih pogojev B Izvedbeni del vsebuje graficne prikaze: 1 Pregledni prikaz obcine z razdelitvijo na liste v merilu 1:50000 2 Pregledni prikaz obcine s prikazom osnovne namenske rabe in kljucnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:5000 3 Prikaz osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, obmocij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5000 na 23 kartah DKN z oznako od 3.1 do 3.23: 3.01 - H2731 (Ruše 31) 3.13 - H2615 (Sl. Bistrica 15) 3.02 - H2732 (Ruše 32) 3.14 - H2622 (Sl. Bistrica 22) 3.03 - H2741 (Ruše 41) 3.15 - H2623 (Sl. Bistrica 23) 3.04 - H2742 (Ruše 42) 3.16 - H2624 (Sl. Bistrica 24) 3.05 - H2743 (Ruše 43) 3.17 - H2625 (Sl. Bistrica 25) 3.06 - H2602 (Sl. Bistrica 2) 3.18 - H2632 (Sl. Bistrica 32) 3.07 - H2603 (Sl. Bistrica 3) 3.19 - H2633 (Sl. Bistrica 33) 3.08 - H2604 (Sl. Bistrica 4) 3.20 - H2634 (Sl. Bistrica 34) 3.09 - H2605 (Sl. Bistrica 5) 3.21 - H2635 (Sl. Bistrica 35) 3.10 - H2612 (Sl. Bistrica 12) 3.22 - H2642 (Sl. Bistrica 42) 3.11 - H2613 (Sl. Bistrica 13) 3.23 - H2643 (Sl. Bistrica 43) 3.12 - H2614 (Sl. Bistrica 14) 4 Prikaz obmocij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:5000 na 23 kartah DKN z oznako od 4.01 do 4.23 5 Legenda 3. clen (priloge k OPN) Priloge k OPN vsebujejo: 1 Izvlecek iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS; Uradni list RS, št. 76/04). 2 Prikaz stanja prostora, s št. proj. PSP 96/2009, z datumom oktober 2009, dopolnjeno marec 2011 in junij 2014; ki ga je izdelalo podjetje GEOFOTO d.o.o. - podjetje za geodetske in racunalniška storitve, Slovenske Bistrica, Prikaz stanja prostora, št. naloge 18062, september 2019, ki ga je izdelalo podjetje ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.; Prikaz stanja prostora, št. naloge 19005, julij 2020, januar 2021-dopol., ki ga je izdelalo podjetje ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.; 3 Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN in so navedene v Prilogi 1 in Urbanisticni nacrt za urbano središce Zrece. 4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. 5 Obrazložitev in utemeljitev OPN. 6 Povzetek za javnost. 7 Okoljsko porocilo za obcinski prostorski nacrt obcine Zrece (dopolnjeno gradivo), s št. proj. OP_02_12, z datumom december 2011 – april 2012, dopolnitev oktober / november 2013, dopolnitev št. 2 december 2013, ki ga je izdelalo podjetje Matrika ZVO, Zdravje, Varnost, Okolje, d.o.o., Ljubljana. 4. clen (uporaba kratic in izrazov) (1) Kratice, ki so najveckrat uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: . DPN je državni prostorski nacrt; . EUP je enota urejanja prostora; . FI je faktor izrabe (dolocen je kot najvecja vrednost); . FZP je faktor zelenih površin (dolocen je kot najnižja vrednost); . GJI so gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture; . MOEUP je manjše obmocje znotraj EUP, v graficnem sloju namenske rabe in enot urejanja prostora zapisana v atributu PEUP_OZN; . ONRP je osnovna namenska raba prostora; . OPPN je obcinski podrobni prostorski nacrt; . PIA je veljavni prostorski izvedbeni akt – odlok; . PIP so prostorski izvedbeni pogoji; . PNRP je podrobnejša namenska raba prostora; . RPE je register prostorskih enot; . SP so strokovne podlage; . UN je urbanisticni nacrt; (2) Druge uporabljene kratice so obrazložene ob njihovi prvi uporabi v tem odloku. (3) Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je vsota vseh etažnih površin (vkljucno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino nad 2,20 m. 2. Dejavnosti družbene infrastrukture so v skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti – SKD naslednje dejavnosti iz podrocij: O – dejavnost javne uprave, obrambe, socialne varnosti, P – izobraževanje, Q – zdravstvo in socialno varstvo, R – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter od S – dejavnost verskih organizacij. Te se izvajajo v s tem odlokom poimenovanih »stavbah družbene infrastrukture«, ki jih pretežno predstavljajo stavbe, ki so v veljavnem predpisu o razvršcanju objektov (CC-SI) razvršcene v oddelek 12. To so stavbe splošnega družbenega pomena, poslovne in upravne stavbe, stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, obredne stavbe, kulturna dedišcina, ki se ne uporablja za druge namene in druge stavbe, ki niso uvršcene drugje. Lahko pa se izvajajo tudi v skladu z odlokom v dopustnih stanovanjskih stavbah in v objektih za šport, rekreacijo in prosti cas. 3. Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) so v okviru parcele namenjene gradnji zelene ali tlakovane površine, ki so namenjene zunanjemu bivanju in ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (dovoz, dostop, parkirišce, prostor za ekološki otok). Dolocen je kot najmanjši delež – vrednost. 4. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so vse, ki so tako dolocene v veljavnih predpisih o kmetijstvu in dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Izvajajo se lahko v razlicnih nestanovanjskih stavbah razvršcenih v oddelek 12 po CC-SI. 5. Druge oblike dela na domu predstavljajo razlicne dejavnosti iz standardne klasifikacije dejavnosti, ki s skupnimi PIP niso dolocene kot dopustne na posamezni PNRP, kljub temu pa se lahko izvajajo, vendar samo v obstojecih stanovanjskih stavbah ter imajo vplive v dopustnih mejah za stanovanjsko obmocje. 6. Enostanovanjska stavba je objekt, od katerega se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje v obsegu enega ali dveh stanovanj oziroma ene ali dveh bivalnih enot. 7. Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov na parceli in celotno površino parcele namenjene gradnji. Dolocen je kot najvecji delež – vrednost. 8. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo objektov (tako stavb kakor GIO), ki obsega novogradnjo (to je novo zgrajen objekt ali prizidava, ki je gradnja, pri kateri se gabariti obstojecega objekta povecajo v horizontalni ali vertikalni smeri - v primeru GIO dograditev, nadgraditev, širitev ipd.), rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti; 9. Malo gospodarstvo predstavljajo s tem odlokom dolocene storitvene, poslovne in proizvodne dejavnosti, ki se izvajajo kot obrtne dejavnosti (kot so opredeljene v veljavnih predpisih, ki urejajo obrtno dejavnost) in v razlicnih nestanovanjskih stavbah, razvršcenih v oddelek 12 po CC-SI ali v delih stanovanjskih stavb, v kolikor nimajo nedopustnih vplivov na okolje. V okviru malega gospodarstva se lahko izvajajo tudi dejavnosti vzdrževanja in popravila motornih in drugih vozil ter strojev in trgovina na debelo ali na drobno, vendar le za prodajo lastnih izdelkov. 10. Nezahtevni in enostavni objekti poimenovani v tem odloku predstavljajo v skladu z veljavno zakonodajo o urejanju prostora tudi pomožne objekte. 11. Nižinska lega objekta je lega na zemljišcih, kjer je nadmorska višina pod 800 m; višinska lega objekta je lega na zemljišcih, kjer je nadmorska višina nad 800 m. 12. Poslovne dejavnosti so v skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti – SKD dejavnosti iz podrocij: H – le poštna in kurirska dejavnost (53), J-informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – financne in zavarovalniške dejavnosti, L – poslovanje z nepremicninami, M – strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti, N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti, S – druge dejavnosti ter tudi dejavnosti iz drugih podrocij, ki so poimenovane z izrazom poslovanje. Izvajajo se v nestanovanjskih stavbah razvršcenih po CC-SI v oddelek 12 ali v skladu z odlokom v stanovanjskih stavbah. 13. Pretežno v odloku pomeni, da je dolocene strukture, dejavnosti ipd. vec kot 50%. 14. Proizvodne dejavnosti so v skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti – SKD dejavnosti iz podrocij: B – rudarstvo, C – predelovalne dejavnosti, D – oskrba z elektricno energijo, plinom, paro, E – oskrba z vodo, ravnanje z odpadki in odplakami, saniranje okolja, F – gradbeništvo, H – promet in skladišcenje. 15. Prostostojeci objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom. 16. Razlicne stavbe in objekti ali kot so v odloku razlicno poimenovane ali navajane predstavljajo potrebne stavbe za izvajanje dopustnih dejavnosti na posamezni PNRP iz oddelka 12 CC-SI in razlicnih skupin. 17. Spremljajoce dejavnosti predstavljajo dejavnosti, ki so tako poimenovane v razlicnih pravnih podlagah – veljavnem predpisu o klasifikaciji dejavnosti in predpisu, ki doloca nacin izdelave OPN in so dopustne na posamezni PNRP poleg dejavnosti, ki opredeljuje posamezno PNRP, vendar niso prevladujoce – pretežne (obsegajo manj kot 50% posamezne PNRP v enoti urejanja prostora). 18. Storitvene dejavnosti so v skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti – SKD dejavnosti iz podrocij: S – druge dejavnosti (razen azila), T – dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno potrebo ter od N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti le 82 – pisarniške in spremljajoce poslovne storitvene dejavnosti, vzdrževanje in popravilo motornih vozil ter tudi dejavnosti iz drugih podrocij, ki so poimenovane z izrazom storitve. Izvajajo se v nestanovanjskih stavbah razvršcenih po CC-SI v oddelek 12 ali v skladu z odlokom v stanovanjskih stavbah. 19. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov v nizu ali vrsti, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom ali pomožnim oz. nezahtevnim in enostavnim objektom. 20. Turisticne dejavnosti predstavljajo oz. so skupni imenovalec za razlicno turisticno ponudbo, ki obsega najmanj: gostinsko dejavnost, dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti, dejavnost zdraviliškega in zdravstvenega turizma, dejavnost za nego telesa, organiziranje razstav, sejmov in srecanj za dejavnosti iz razlicnih podrocij po SKD, razvedrilne, športne, rekreacijske dejavnosti ter druge dejavnosti za prosti cas ipd.. Izvajajo se v ustreznih razlicnih nestanovanjskih stavbah razvršcenih v CC-SI v oddelek 12 ali v delu stanovanjskih stavb v skladu s tem odlokom. 21. Vecstanovanjska stavba je objekt, od katerega se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje v obsegu treh ali vec stanovanj, s skupnimi prostori. 2 Strateški del 2.1 Splošne dolocbe 5. clen (splošne dolocbe) Osnove za izdelavo strateškega dela OPN so: . Izhodišca iz do sedaj veljavnega prostorskega plana Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavinah dolgorocnega plana Obcine Slovenske Konjice za obdobje 1986 – 2000 - dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Obcine Slovenske Konjice za srednjerocno obdobje 1986 – 1990 za obmocje Obcine Zrece (Uradni list SRS, št. 23/87, Uradni list RS, št. 29/98, 64/99, 68/03, 53/08, 97/09, 14/10, 17/11 in 34/12); v nadaljevanju VPA 2009. . Izhodišca iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS; Uradni list RS št. 76/04, 33/07-ZPNacrt) ter iz Uredbe o prostorskem redu Slovenije (UoPRS; Uradni list RS št. 122/04, 33/08-ZPNacrt). . Zakon o prostorskem nacrtovanju (ZPNacrt; Uradni list RS št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) s podzakonskimi predpisi. . Pravilnik o vsebini, obliki in nacinu priprave obcinskega prostorskega nacrta ter pogojih za dolocitev obmocij sanacij razpršene gradnje in obmocij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), v nadaljevanju Pravilnik o OPN. . SP za OPN Zrece – analiza stanja in razvojnih možnosti (SP-602/08-ASRM) ter SP za posege v prostor, ki so navedene v Prilogi 1 (Pregled strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve v OPN) k temu odloku. . Upoštevanje razvojnih ciljev obcine. 2.2 Izhodišca in cilji prostorskega razvoja obcine 6. clen (ugotovitve iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja obcine) (1) Obcina Zrece je s površino 67,02 km2 in okoli 6.410 prebivalci ena od obcin širše Celjske regije. Obcina leži v severovzhodnem delu Slovenije, s širšim prostorom jo povezuje regionalna cesta Maribor-Celje, ki poteka preko južnega dela obcine. Prikljucek na avtocesto Maribor - Ljubljana je v oddaljenosti okrog 7,5 km (Tepanje). Obcina je od svojega nastanka v letu 1994 vlagala predvsem v razvoj stanovanjske gradnje, podjetništva, družbenih dejavnosti in v izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture ter skupaj z Uniorjem Zrece v razvoj turizma. (2) Obmocje obcine obsega gornji del južnega Pohorja, vse od vrha Rogle do podnožja Pohorja in se nadaljuje kot gricevnat svet v smeri Brinjeve gore in Gracica v dolino Dravinje, na drugi strani pa se vzpenja v gricevje do Male gore. Osrednji del obcine (Skomarje, Boharina, Padeški vrh) je mocno razclenjen, severnejši del nad 1000 m nadmorske višine pa preide v splošceno zaobljeno gorovje. Na južni strani zapira obmocje obcine zahodno pobocje Konjiške gore kot del zadnjih izrastkov Karavank. Severni del obcine je pretežno gozdnat, osrednji del gozdnat prepleten s pašniki, v gricevnatem obrobju ravnice pa se prepletajo gozdovi, pašniki in travniki, v ravninskih delih ob reki Dravinji pa so kmetijske površine. Obcinsko središce mesto Zrece leži na terasi med reko Dravinjo in potokom Koprivnica. Obmocje obcine se deli na dravinjsko in savinjsko povodje. Razgiban teren z obsežnimi gozdovi in z relativno ugodnimi geološkimi pogoji daje prostoru pomembno ekološko kakovost, zdravo mikroklimo, krajinsko pestrost ter soncno lego. (3) Poselitev se je razvijala zaradi specificnih potreb industrije ter razvoja termalnega zdravilišca Zrece predvsem v dolinskih predelih, v obcinskem središcu Zrece ter v manjšem obsegu na Stranicah. Obe naselji sta locirani na prometno sorazmerno ugodni legi ob regionalni cesti Ljubljana – Maribor. Glede na potrebe prebivalcev na podeželju so se širila tudi pohorska, vaška naselja predvsem za potrebe kmeckih gospodarstev, dopolnilne stanovanjske gradnje ter gradnje za turisticne dejavnosti. Obcina Zrece je skrbela za uravnotežen prostorski razvoj ter je zagotavljala ohranjanje števila prebivalcev predvsem v avtohtonih vaseh Gorenje, Resnik in Skomarje. Pri razvoju naselij so bili varovani in upoštevani obstojeci poselitveni vzorci, znacilnost arhitekturnih tipov pozidave in vkljucevanje novih objektov v kulturno krajino Pohorskega pogorja. (4) Razvojni trendi v Obcini Zrece so pozitivni, kar se izkazuje predvsem v ugodnem razvoju gospodarskih dejavnosti ter v razvoju turizma, katerega nosilca sta Terme Zrece in klimatsko turisticni center KTC Rogla. Gospodarska rast temelji na uspešnih podjetjih Unior Zrece, SwatyComet in GKN Driveline Slovenija, ki so svoje razvojne programe nadgradila in uspešno konkurirajo na svetovnem trgu. Razvoj gospodarstva in turizma je povecal potrebe po stanovanjski gradnji in spremljajocih dejavnostih, kar se odraža predvsem v mestu Zrece. (5) Obcina je precejšnjo pozornost namenila povezovanju v regiji predvsem s sosednjimi obcinami na podrocju turizma in razvoja podeželja. Obmocje KTC Rogla se razteza na obmocju vec obcin, ki s svojimi programi usklajujejo interese in razvojne projekte na celotnem obmocju. 7. clen (razvojne potrebe v obcini ter razvojne potrebe države in regije) (1) V obcini so povecane potrebe po stanovanjski gradnji in spremljajocih dejavnostih. To se odraža predvsem v mestu Zrece, kjer je potrebno zagotoviti površine za gradnjo predvsem vecstanovanjskih objektov. Potrebe po gradnji prosto stojecih enodružinskih hiš se pojavljajo v vseh naseljih v obcini enakomerno. (2) Obstojeca opredeljena obmocja za centralne dejavnosti v obcinskem središcu Zrece ter na Stranicah zadošcajo za razvoj centralnih dejavnosti ob ukrepih zgošcevanja ter aktiviranja nezadostno izkorišcenih površin. (3) Na podrocju gospodarskih dejavnosti je za nadaljnji razvoj kljucnih podjetij zagotovljen prostor v okviru proizvodne cone Unior II., od koder so tudi dolgorocne možnosti za širitev cone v smeri proti Radani vasi. Za omogocanje razvoja drobnega gospodarstva se kaže potreba po izgradnji manjših proizvodno obrtnih delavnic ter urejanje parkirnih površin za prevozniške dejavnosti posebej na predelu Stranic, ob regionalni cesti. (4) Na podrocju turizma in rekreacije v naravnem okolju je potrebno uskladiti namenske rabe zemljišc na obmocju KTC Rogla ter Zrec, da bo omogocen razvoj skladno s prostorskimi nacrti in programom razvoja. V Zrecah je potrebno zagotoviti prostor za širitev obstojecega termalnega zdravilišca Zrece na predel proti akumulaciji Koprivnice. 8. clen (medsebojni vplivi in povezave z obmocji sosednjih obcin) Prostorski razvoj obcine Zrece se usmerja v povezavi s prostorskim razvojem sosednjih mejnih obcin na podrocju izgradnje GJI. Poudarjeno sodelovanje s sosednjimi obcinami poteka na podrocju turizma in rekreacije v naravnem okolju, predvsem pri urejanja KTC Rogla. Razvoj se usmerja v dopolnjevanje programov, ki niso razviti v sosednjih obcinah. 9. clen (cilji prostorskega razvoja obcine) (1) V OPN bo obcina dolocila namensko rabo zemljišc za trajnostno naravnan prostorski razvoj, kar bo zagotovilo sožitje med interesi razlicnih uporabnikov prostora. Takšna vizija razvoja izhaja tudi iz Strategije prostorskega razvoja RS, katere eden od kljucnih ciljev je upoštevanje nacel varstva okolja, naravne in kulturne dedišcine kot osnove za skladen gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Ti cilji bodo osnovna izhodišca obcine Zrece pri nacrtovanju prostorskega razvoja obcine. (2) Uravnotežen prostorski razvoj obcine prispeva h krepitvi kvalitet in prepoznavnosti slovenskega prostora s preudarnim izkorišcanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter z upoštevanjem povezav v prostoru. (3) Ob upoštevanju izhodišc ter ciljev nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih dokumentov in dosedanjega razvoja, so razvojni cilji obcine Zrece sledeci: a) Racionalen in ucinkovit trajnostni prostorski razvoj: . usmerjanje dejavnosti v prostoru na nacin, da se ustvarja najvecje pozitivne ucinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko ucinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. b) Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalcev: . izboljšanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi (prenova in notranji razvoj naselij, širitev obstojecih naselij, sanacija razpršene in degradirane poselitve z upoštevanjem avtohtonega vzorca poselitve, sanacija in dograjevanje komunalne javne infrastrukture). c) Kvaliteten razvoj obcinskega središca Zrece in drugih naselij: . zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter uravnotežen razvoj podeželja; . zagotavljanje vodo oskrbe ter odvajanja in cišcenja odplak; . zagotavljanje varstva ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrecami. d) Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih obmocij: . izkorišcanje prostorskega potenciala Pohorja za razvoj raznolikih kmetijskih in turisticnih dejavnosti; . dopolnjevanje funkcij naselij in podeželja z razvojem dopolnjujocih dejavnosti. e) Upoštevanje prostorskih omejitev za prostorski razvoj: . usmerjanje prostorskega razvoja izven obmocij, ki jih ogrožajo naravne in druge nesrece; . spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne raznovrstnosti kot osnove za prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno varnost. f) Preudarna raba naravnih virov: . ohranjanje potenciala tal za kmetijsko in gozdarsko rabo; . uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami. g) Varstvo kulturne dedišcine: . ohranjanje obmocij in objektov kulturne dedišcine z vkljucevanjem v urejanje prostora. h) Ohranjanje narave: . ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov ter zagotavljanje vkljucevanja biotske raznovrstnosti v urejanje prostora. i) Varstvo okolja: . vkljucevanje posameznih sestavin varstva okolja v prostorski razvoj; . racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki. j) Skladen razvoj obmocij: . skladen razvoj obcine v regiji; . povezanost z mejnimi obcinami in drugimi urbanimi obmocji. k) Usklajen razvoj turizma v obcini v povezavi regijo in zavarovanimi obmocji ter drugimi prepoznavnimi vrednotami. 10. clen (okoljski cilji OPN) Z vkljucevanjem posameznih sestavin varstva okolja v nacrtovanje trajnostnega prostorskega razvoja bo obcina Zrece poleg ciljev prostorskega razvoja, ki so navedeni v prejšnjem clenu, upoštevala še naslednje okoljske cilje: a) ohranjanje kakovosti tal; b) ustrezno cišcenje komunalnih odpadnih voda; c) dobro stanje površinskih in podzemnih vod; d) zagotovljena poplavna varnost; e) umešcanje poselitvenih obmocij stran od virov emisij v zrak; f) zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; g) obremenjenost stanovanjskih obmocij s hrupom pod mejnimi vrednostmi; h) upoštevanje strateških usmeritev celostnega varstva kulturne dedišcine; i) izboljšanje krajinske podobe obmocja; j) ohranjanje stopnje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov na obmocju obcine; k) ohranitev oziroma doseganje ugodnega stanja habitatov vrst in habitatnih tipov, za katere so opredeljena obmocja, pomembna za ohranitev biotske raznovrstnosti (ekološko pomembnih obmocij, obmocij Natura) na obmocju obcine; l) ohranitev lastnosti, zaradi katerih so deli narave na obmocju obcine opredeljeni za naravno vrednoto dolocene zvrsti ter v najvecji možni meri tudi vseh drugih lastnosti naravne vrednote; m) racionalna raba naravnih virov; n) ucinkovito ravnanje z odpadki; o) umešcanje obmocij stanovanj izven varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja (visokofrekvencni viri sevanja); p) zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo za 45% in optimiziranje obratovanja, upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave. 2.3 Zasnova prostorskega razvoja obcine 11. clen (prednostna obmocja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) (1) Na osnovi analize razporeditve dejavnosti v prostoru in stanja rabe tal, identifikacije potreb in teženj v prostoru ter ob upoštevanju okvirnih strateških ciljev razvoja v prostoru, ki si jih je zastavila obcina Zrece, se razvojne možnosti obcine lahko uresnicujejo na opredeljenih prednostnih obmocjih za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v prostoru obcine Zrece. (2) Prostor obcine Zrece omogoca nadaljnji razvoj primarnih dejavnosti gozdarstva in kmetijstva, saj je skoraj 90% obcinskega prostora namenjeno tema osnovnima rabama prostora, predvsem gozdarstva in v manjšem obsegu kmetijstva. Prednostna obmocja za razvoj gozdarstva so v okviru sedanjih gozdnih površin s poudarjanjem in upoštevanjem funkcij gozdov (ekološke, socialne in lesno proizvodne). Glede na reliefne razmere je prostor obcine mogoce razdeliti v dva tipa kmetijskih zemljišc. Zakljucene ravninske površine, na katerih je zaradi reliefa omogocena intenzivna kmetijska pridelava (njivske površine) ležijo na ravninskih predelih obcine ob vodotoku Dravinja na obmocju Radane vasi in Gabrovelj in manjši del ob vodotoku Tesnica; po obsegu razlicne zakljucene površine vecjih naklonov, kjer se pojavljajo sadovnjaki, pašniki, njive in travniki; te površine se pojavljajo razpršeno, veckrat med gozdnimi površinami, na gricevnatih in hribovitih obmocjih obcine do nadmorske višine okrog 600 m, nad njo pa predvsem kot pašniške površine. (3) Bodoci razvoj poselitve sloni na ohranjanju koncepta obstojecih naselij glede na njihovo funkcijo v omrežju naselij in morfološke znacilnosti. Na obstojeca naselja, kjer že obstaja zgrajena GJI, je smiselno navezovati nove površine za potrebe stanovanjske in poslovne gradnje, z zagotavljanjem zelenih in rekreacijskih površin ter varovanjem in vkljucevanjem naravnih vrednot in kulturne dedišcine, ki zagotavljajo prepoznavnost prostora in kvaliteto bivanja v obcini. (4) Pred širjenjem naselij na nova obmocja bo obcina urejala poselitev z notranjim razvojem naselij in racionalno rabo zemljišc; to je mogoce realizirati z boljšo izkorišcenostjo in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkorišcenih zemljišc v naseljih, s spremembo rabe obstojecih objektov in zemljišc, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih obmocij. (5) Naselja se bodo širila v primerih, da v naseljih ni vec primernih zemljišc za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih dejavnosti, za vecjo socialno varnost, za vecjo konkurencnost naselja, za delovanje trga nepremicnin in za razvoj razlicnih proizvodnih in storitvenih dejavnosti. (6) Možnosti za organizirano stanovanjsko gradnjo so v okviru obmocja Ureditvenega nacrta Zrece (na Dobravi in pod Borkom) ter na Stranicah. Individualno stanovanjsko gradnjo bo obcina namenoma usmerjala tudi v pohorska naselja, ki se praznijo (Skomarje, Resnik, Gorenje). Za ohranjanje poseljenosti podeželskega prostora bo obcina zagotavljala možnosti za gradnjo stanovanjskih objektov v okviru avtohtonih kmetij, pri cemer bo spodbujala in omogocala tudi gradnjo objektov za dodatne dejavnosti na kmetijah. (7) Možnosti za razvoj centralnih dejavnosti so na sedanjih lokacijah v Zrecah, na Stranicah ter v Gorenju. (8) Dolgorocne možnosti za širitev in krepitev gospodarskih dejavnosti, ki potrebujejo vecje proizvodne površine, so na predelu med proizvodno cono Unior II. in naseljem Radana vas. Potencialne površine za razvoj drobnega gospodarstva so v okviru obstojece poselitve v vseh naseljih (Zgornje in Spodnje Zrece), kjer lokacije zagotavljajo sprejemljive vplive dejavnosti na okolje; za usmerjen razvoj pa so primerne lokacije ob regionalni cesti Slovenske Konjice – Celje, na predelu Stranic in na obmocju kamnoloma Stranice. (9) Na obmocju Zrec je kot sestavni del naselja mogoce oblikovati zeleni sistem naselja, v katerega se vkljuci zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor Koprivnice ob zajezitvah ter kmetijske in gozdne površine. (10) Potencialna obmocja za razvoj turizma so tisti deli obcine, ki jih odlikuje prisotnost objektov in obmocij kulturne dedišcine ter naravnih vrednot in kjer je mogoce brez prevelikih tveganj za naravno ravnovesje ter okrnitev kvalitet kulturne krajine razvijati sprejemljive oblike turisticne ponudbe: širši pohorski prostor z vkljucno KTC Rogla kot osrednjim generatorjem turisticnega razvoja ter mesto Zrece s svojo posebno funkcijo zdraviliško turisticnega centra. 12. clen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) (1) Spodbuja se policentricni razvoj poselitve. (2) Skladno z ZPNacrt-om ter na osnovi Strategije RS so bila obcinskemu središcu Zrece ter naseljem z razvojnimi možnostmi v obcini Zrece dolocene funkcije in sicer: a) Na osnovi fiziognomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev: . manjše mesto: Zrece; . drugo urbano naselje: Stranice; . vas z jedrom: Bezovje nad Zrecami, Bukovlje pri Stranicah, Crešnova, Dobrovlje, Gorenje pri Zrecah, Radana vas, Resnik, Skomarje, Zlakova; b) Na osnovi funkcij v omrežju naselij: . pomembnejše lokalno središce – obcinsko središce: Zrece; . lokalno središce: Stranice. (3) V policentricnem urbanem sistemu Slovenije se mesto Zrece razvija kot obcinsko središce v povezavi z njegovo posebno funkcijo zdraviliško turisticnega centra, ki presega obcinske okvire. Kot obcinsko središce zagotavlja enakomeren dostop do razlicnih gospodarskih, storitvenih ter centralnih dejavnosti vkljucno z dejavnostmi socialnega varstva ter nižjega in srednješolskega izobraževanja. Zaradi mocne industrije so Zrece tudi pomembno zaposlitveno središce. (4) Na obcinskem nivoju se v skladu z ucinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvija naselje Stranice kot lokalno središce. Preostala naselja so pretežno ruralnega znacaja, kjer sta prevladujoca kmetijska funkcija in bivanje. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoc razvojne pobude in omejitve. (5) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve ima obmocje KTC Rogla ter pohorska naselja Skomarje, Resnik in Gorenje, kjer se spodbuja razvoj turisticnih dejavnosti v povezavi z razvojem KTC Rogla. 13. clen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v obcini in regiji) (1) Obcina Zrece leži v severovzhodnem delu Republike Slovenije, v oddaljenosti 7,5 km od avtoceste Ljubljana – Maribor, precka pa jo tudi regionalna cesta Celje – Maribor, ki omogoca obcini povezave s sosednjimi obcinami in s celotnim slovenskim prostorom. (2) Obcina bo v najvecji možni meri v svojih razvojnih projektih izkoristila svojo lego v severovzhodnem slovenskem prostoru ter posodobila prometno infrastrukturo na celotnem obmocju obcine, uredila kolesarske povezave ter turisticne pešpoti v navezavi s sosednjimi obcinami in izvajala aktivnosti za preusmeritev tranzitnega tovornega prometa iz lokalnih cest in podeželja. (3) Pomembnejše regionalne ceste v obcini potekajo v smereh Maribor – Celje, Slovenske Konjice – Vitanje, Zece – Zrece – Pesek. (4) Dosedanji razvoj prometnega omrežja je pokazal, da je bila ukinitev železniške proge iz Poljcan do Zrec prehitra. Varuje se trasa proge, ki poteka od južnega roba mesta Zrece po stari trasi ozkotirne železnice do obcinske meje z obcino Slovenske Konjice. 14. clen (druga za obcino pomembna obmocja) (1) Glede na Strategijo RS leži višinski, pohorski del obcine v obmocju ugotovljene naravne krajine, kjer naj se pri razvoju upošteva cilj trajnega ohranjanja kakovosti, nižinski del obcine pa leži v obmocju ugotovljene kulturne krajine, kjer naj razvoj temelji na kulturni in krajinski raznolikosti ter na lokalnih virih. (2) Prostor obcine Zrece odlikuje bogata kulturna dedišcina in obmocje nacionalne prepoznavnosti Južno Pohorje. Že do sedaj je obcina prenavljala številne objekte in obmocja kulturne dedišcine (vas Skomarje, grobišce talcev na Stranicah, sakralni objekti). Obcina bo objekte kulturne dedišcine še naprej vkljucevala v svoje prostorske akte in jim dala novo vsebino in prepoznavnost ter s tem možnosti za prenovo. (3) Prostor obcine Zrece bogatijo obsežna obmocja z naravnimi kakovostmi. Na obmocjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vkljucevanjem v gospodarjenje s prostorom. (4) V celotnem nadaljnjem prostorskem razvoju (dejavnosti v krajini, poselitev, izgradnja infrastrukture) se ohranjajo vsi pomembni elementi prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora obcine Zrece, ker poleg bivanjskih kvalitet predstavljajo tudi osnovo in prednost za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju. Obmocja prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora obcine Zrece sovpadajo z obmocji kulturne dedišcine ter obmocji naravnih kakovosti. (5) Prostor obcine je bogat z mineralnimi surovinami. Za obmocji kamnolomov na Stranicah in v Gracicu je obcina Zrece opredelila obveznost zakljucka pridobivanja. V obcini Zrece so z geološkimi raziskavami odkrita na osmih lokacijah obmocja naravnega kamna v takšnem obsegu, da bodo gospodarsko pomembna in jih je mogoce prednostno opredeliti za tovrstno uporabo prostora. 15. clen (urbano središce z UN) Za mesto Zrece se prostorski razvoj nacrtuje na podlagi urbanisticnega nacrta. 2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra 2.4.1 Splošne dolocbe za GJI 16. clen (splošne dolocbe za razvoj GJI) (1) Za zagotavljanje enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske opremljenosti, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v obcini se vzpostavljajo nova ter rekonstruirajo in dopolnjujejo obstojeca infrastrukturna omrežja. Nacrtovanje in gradnja novih ter prenova obstojecih omrežij infrastrukture se izvajata socasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata kot sanacija stanja in opremljanje razvojnih obmocij. (2) Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstojece infrastrukture, se izvajajo prioritetno. Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za obmocje celotne obcine ali za posamezna manjša obmocja. (3) Z nacrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izkljucujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Na ta nacin se zagotavlja vecnamenbnost koridorjev gospodarske javne infrastrukture in povecuje možnosti za njihovo sprejemljivejše vkljucevanje v prostor. (4) Infrastrukturni vodi se na varovanih obmocjih narave in kulturne dedišcine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno pa le v primeru, ce bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dedišcine. (5) Za celotno obmocje obcine so z Lokalnim energetskim konceptom, ki je temeljni dokument o oskrbi z energijo (EK-1-2; 2009, Mitraka d.o.o. Maribor; v nadaljevanju LEK) opredeljene nadaljnje aktivnosti, povezane s povecevanjem ucinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vplivov na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih virov energije. Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove potrebujejo manj energije in ki vsaj del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov energije. 2.4.2 Prometna infrastruktura 17. clen (cestna infrastruktura, mirujoc promet ter javni potniški promet) (1) Cestna infrastruktura obcine sestoji iz obstojece cestne mreže, ki jo tvorijo državne in lokalne ceste ter javne poti. Pomembnejše so regionalne ceste R2 430 Maribor - Celje (Tepanje - Višnja vas), R2 431 Slovenske Konjice - Vitanje (Zgornji Dolic - Stranice), R3 701 Zrece - Lovrenc na Pohorju (Pesek - Rogla - Zrece). Omrežje javnih cest (cest, plocnikov in sprehajališc, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo prostora. Lokalne ceste tvorijo skupaj z javnimi potmi notranjo prometno omrežje v obcini. Vecinoma so v asfaltni izvedbi, kar omogoca krajanom dobre povezave z lokalnih središcem. (2) Omrežje državnih in obcinskih cest se prenavlja postopoma, skladno z ugotovljenimi potrebami. Na obmocjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste, uredijo križišca ter ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se izboljša prometno povezanost med obcinskim središcem in ostalimi naselji obcine. Zagotovi se dober dostop do obmocij centralnih in gospodarskih dejavnosti, stanovanjskih obmocij in obmocij s turisticnim potencialom ali pomenom. (3) Površine za mirujoc promet za potrebe tovornih vozil so urejene na obmocju Spodnjih Stranic. Ob vseh javnih objektih, turisticnih objektih ter pri vecstanovanjskih objektih (blokovna gradnja) v mestu Zrece ter v drugih naseljih se zgradi ustrezno število javnih parkirnih mest. Urejene parkovne površine in zelenice se naceloma ne namenjajo za urejanje parkiranja. Parkirišca za avtobuse se uredijo predvsem v bližini pomembnih turisticnih lokacij, kjer to dopušca prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih obmocij. (4) Javna parkirišca, lahko tudi kot parkirne hiše, se prednostno zagotavljajo ob postajališcih javnega potniškega prometa ter na vstopni delih na obmocje KTC Rogla ter v mesto Zrece. (5) Javni potniški promet se ureja na obmocjih obstojecih pozidav v vecjih naseljih, med vecjimi naselji ter razvija na obmocjih novih pozidav in širitev naselij, socasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja. (6) Med mestom Zrece, turisticnim centrom Rogla in sosednjimi obcinskimi središci vkljucno z njihovimi zaledji se vzpostavi ucinkovit javni potniški promet (prilagoditev in številcno povecanje avtobusnih prog s povezavami na železniški promet ter z uskladitev voznih redov vlakov in avtobusov). (7) Avtobusna postaja v Zrecah se ohranja na obstojeci lokaciji. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstojeca postajališca za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih obmocij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališca ter stojišca za potnike, kar se glede na potrebe predvidi socasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. 18. clen (omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti) (1) Za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa se v naseljih uredijo ustrezne površine. Na regionalnih in posameznih obcinskih cestah se na odsekih skozi naselja dogradijo hodniki za pešce. Obstojece in nove kolesarske steze in poti, pešpoti, tematske, konjeniške in podobne poti se urejajo in povezujejo v sistem pešpoti za rekreacijske in turisticne namene. (2) Vzpostavi se daljinska kolesarska povezava ob regionalni cesti Celje – Maribor. Na ravninskih predelih obcine se uredi kolesarska prometna pot v navezavi na kolesarsko pot iz smeri Slovenskih Konjic, kar lahko predstavlja zacetni del vecjega kolesarskega omrežja, za kar se v cim vecji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno. (3) Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti se bo na obmocjih ohranjanja narave nacrtovalo po že obstojecih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev, s cimer se bo zagotavljalo ohranjanje naravnih vrednot in biotska raznovrstnost. 19. clen (železniška infrastruktura) Ohranja se rezervat za vzpostavitev trase opušcene železniške proge Poljcane – Zrece (mestni in medmestni promet) od južnega roba naselja Zrece do obcinske meje proti Slovenskim Konjicam. 20. clen (letališce in helioporti) Obcina Zrece se pretežno nahaja pod zracnimi potmi, zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo vplivati na varnost zracne plovbe, upoštevati vse predpise s podrocja zracne plovbe. 21. clen (omrežje žicnic) Na obmocju rekreacijsko turisticnega centra Rogla je za potrebe zimskega turizma zgrajenih vec smucarskih žicnic in sedežnic. Nadaljnja gradnja smucarskih žicnic in sedežnic na obmocju rekreacijsko turisticnega centra Rogla se izvaja ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev, s cimer se bo zagotavljalo ohranjanje naravnih vrednot in biotska raznovrstnost. 2.4.3 Elektronska komunikacijska infrastruktura 22. clen (komunikacijsko omrežje) (1) V obstojecem (podzemnem in nadzemnem) telefonskem omrežju niso predvidene vecje spremembe; v prostoru obcine obstajajo telefonske centrale tipa LC (lokalni koncentratorji) v Zrecah, Boharini, Gorenju in na Rogli, telekomunikacijsko medkrajevno omrežje simetricnih in opticnih telekomunikacijskih kablov ter RR zvez. Na obmocju obcine se bodo izvajale rekonstrukcije obstojecega TK omrežja ter izgradnja novega skladno s potrebami. (2) Zagotovita se povecana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se vec internetnih prikljuckov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne opticne kabelske povezave, ki bodo tvorile osnovo za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na nacin in prostorsko prerazporeditev dela. (3) Vzpostavi se ucinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (opticnimi kabli) povežejo vsi vecji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost sistemov. (4) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžicnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se nadgradi s sistemom UMTS, omogoci pa se tudi vpeljava prihajajocih tehnologij. Ker se pricakuje povecanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje obmocja s signalom skrbno nacrtuje, predvsem na obmocjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot. Umestitev baznih postaj na objektih in obmocjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, ni dopustna. Na objektih in obmocjih, ki so varovani kot kulturna dedišcina ter v vplivnih obmocjih, je postavitev baznih postaj dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dedišcine. (1) V strnjenih naseljih se vzpodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžicnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajocimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na podrocju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstojecih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. 2.4.4 Energetika, skladno z lokalnim energetskim konceptom 23. clen (oskrba z energijo - splošno) (1) Na celotnem obmocju obcine se zagotavlja dolgorocna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri cemer se za vsa obmocja obcine spodbuja povecevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov ter ucinkovita in racionalna raba energije. (2) Zasnova oskrbe obcine z energijo temelji na izhodišcih prihodnjega razvoja obcine in LEK-u. Pri nacrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogocajo hkratno proizvodnjo vec vrst energije (zlasti toplotne in elektricne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije. (3) Pri nacrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost nameni rešitvam v obmocjih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora, pri preckanju reliefno izpostavljenih obmocij ter pri preckanju obmocij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna obmocja, obmocja Natura 2000) in objektov ter obmocij, ki so varovana kot kulturna dedišcina. Objekti in naprave (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno-regulacijskih postaj) se nacrtujejo tako, da se v najvecji možni meri zmanjšajo vplivi na relief, krajinsko podobo, naravne kakovosti, prepoznavnost prostora in bivalno okolje. (4) Spodbuja se izraba lesne biomase predvsem za manjše, individualne sisteme ogrevanja in za skupinske sisteme v naseljih, kjer ni zagotovljena oskrba z drugimi energenti. Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermicne energije. 24. clen (elektroenergetska oskrba, plin, naftni derivati) (1) Preko južnega dela obcine poteka trasa DV 2 x 110 kV Slovenske Konjice - Trnovlje – Selce. (2) Obcina se pretežno napaja iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV v Slovenskih Konjicah. Za razdeljevanje elektricne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV, transformatorske postaje 20/0,4 kV ter pripadajoce nizkonapetostno omrežje. Kabelsko omrežje se pojavlja v obmocju mesta Zrece in na predelu Rogle. (3) Zasnova elektroprenosnega omrežja temelji na razvojnih planih elektroenergetske infrastrukture v obcini Zrece, kjer se vkljucuje gradnja elektroenergetskih objektov na demografsko ogroženih obmocjih obcine Zrece. Realizacija elektroenergetskih objektov se bo casovno prilagajala predvsem letnim planom obcine. (4) Potencialni energetski vir predstavljajo Dravinja s hudourniškimi pritoki, kar je delno izkorišceno (tri male hidroelektrarne). Na osnovi strokovnega gradiva (Vodnogospodarski biro Maribor - januar 1997) je za gradnjo MHE opredeljenih še sedem možnih lokacij. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije dolociti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe. (5) Hidroenergetska raba vode se izvaja ob upoštevanju varstvenih usmeritev, s cimer se zagotavlja ohranjanje lastnosti zaradi katerih je Dravinja s pritoki opredeljena za naravo vrednoto in obmocje Natura 2000. Gradnja MHE na vodotokih, ki imajo naravovarstveni status, se izvaja le v primeru zagotavljanja ohranjanje lastnosti zaradi katerih imajo poseben status ter ob pogoju zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogocal naravo hidrodinamiko. (6) Preko obcine Zrece poteka prenosni plinovod P142, od R14 v km 16+605 do MRP Zrece, ki je v upravljanju sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Prenosni plinovod poteka iz smeri Slovenske Bistrice in preko MRP Zrece napaja obrate SwatyComet in Unior. Prav tako je na MRP Zrece prikljuceno distribucijsko omrežje, v upravljanju lokalnega distributerja, preko katerega se oskrbuje široka potrošnja. (7) Vzporedno z obstojecim prenosnim plinovodom P142 poteka trasa nacrtovanega prenosnega plinovoda R21AZ, za katerega je sprejeta Uredba o državnem prostorskem nacrtu za prenosne plinovodne zanke do Zrec (Uradni list RS, št. 15/14). (8) Na obmocju obcine Zrece ni predvidenih skladišc za rezerve nafte in njenih derivatov. 2.4.5 Infrastruktura komunalnega in vodnega gospodarstvo ter varstva okolja 25. clen (vodni viri in oskrba s pitno vodo) (1) Spodbuja se varcna in smotrna raba pitne vode. (2) Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstojeci in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstojecih delov vodovodnega sistema. Obseg aktivnosti za izboljšanje kvalitete vodooskrbe in zagotovitev nadomestnih vodnih virov, ki ne bodo izpostavljeni vplivom kaljenja in intenzivnega kmetijstva, se povecuje. Obstojeca vodovodna omrežja se povezuje v enotni sistem vodooskrbe za celotno obcino skladno z nacrtovano porabo vode. (3) Obstojece vodne vire (Loška gora I, II, Dobrava I, II, Fijavž, Zg. Zrece I, Jamnik) in nove vodne vire se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Na vodovarstvenih obmocjih ter na obmocjih potencialnih vodnih virov se zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov dejavnosti umešca na obmocja najmanjše ranljivosti, raba pa se tehnološko prilagodi tako, da se ohranjata tako kvaliteta kot tudi kolicina podzemnih voda. Dokoncna sanacija vodnih virov in okolja se zagotovi z izgradnjo cistilnih naprav za cišcenje odpadne vode z vodovarstvenih obmocij. Potencialne nove vodne vire se razišce in ustrezno zavaruje. (4) Varovanje vodnih virov z ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na obmocjih vodnih virov se usklajujejo s sosednjimi obcinami. (5) Za zmanjšanje porabe pitne vode se spodbuja izkorišcanje ciste padavinske vode za sanitarne namene, na glede na prikljucek na javno vodovodno omrežje. 26. clen (odvajanje, cišcenje odpadne vode in odvajanje cistih in odpadnih padavinskih voda ) (1) Obcina Zrece ima delno zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih vod v Zrece ter delno na obmocju KTC Rogla, v drugih naseljih prevladujejo greznice s ponikovalnicami in nekaj manjših cistilnih naprav. Urejeno cišcenje odplak je v skladu s sanacijskimi programi podjetij Unior Zrece, SwatyComet in GKN Driveline Slovenija na proizvodnih obmocjih (v Zrecah ter v industrijski coni Unior II.) (2) Izgradnja cistilnih naprav v obcini že poteka skladno z obcinskim Operativnim programom odvajanja in cišcenja odpadnih vod (oznaka 12/07, marec 2008, Limnos, d.o.o. Ljubljana), v katerem so glede na državna izhodišca dolocena obmocja naselij ali delov naselij na obmocju obcine Zrece, ki morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in za katera je treba nacrtovati in izvesti investicije ali investicijsko vzdrževanje objektov javne kanalizacije, kar je tudi opredeljeno z najkasnejšimi roki. (3) Na obmocjih brez kanalizacijskega omrežja je obvezna lokalna uporaba ustreznih, nepretocnih greznicnih sistemov ali drugih malih komunalnih cistilnih naprav, prioritetno zlasti na vodovarstvenih in obcutljivih obmocjih. (4) Vsi objekti morajo imeti zagotovljen odvod padavinskih vod tako, da odvodnjavanje ne povzroca škode na sosednjih zemljišcih in napravah. Padavinske vode iz obmocij poselitve je treba, ce ni možnosti prikljucitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri cemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Ce ponikanje na terenu ni možno, kar je potrebno racunsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, ce tega ni, pa razpršeno po terenu. Odvajanje padavinskih voda z okvirnih obmocij naselij mora biti nacrtovana in izvedena tako, da bo v cim vecji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred koncnim iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. (5) Ureditev odvodnje na hribovitih terenih mora biti nacrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitih in erozijsko ogroženih obmocij; v primeru, da to ni mogoce, mora biti odvodnja po erozijsko nestabilni, plazoviti ali ogroženi brežini nacrtovana in izvedena s kanaletami ali drugace utrjenimi muldami. 27. clen (ravnanje z odpadki) (1) Obcina Zrece ima izbranega koncesionarja za oddajo koncesije za izvajanje obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. (2) Spodbuja se zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter se vzpostavi tak sistem ravnanja z odpadki na vseh potrebnih ravneh, da bo odstranjevanju namenjena le minimalna kolicina že sortiranih odpadkov. (3) V obcini je potrebno zagotoviti varno ravnanje z odpadki vseh vrst z uvedbo 5-stopenjske hierarhije ravnanja z odpadki, ki se upošteva kot prednostni vrstni red pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi. Hkrati je potrebno prepreciti njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru, dosledno ohranjati in dograjevati sistem odlaganja pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov, regijsko urediti problematiko ravnanja z nevarnimi odpadki, prepreciti vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirati. (4) Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališca odpadkov, pripravijo se sanacijski nacrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi. (5) Lokacije za predelavo in ravnanje z drugimi odpadki (gradbeni, odpadne surovine, odslužena vozila, inertni odpadki) se lahko dolocijo na podlagi posebne prostorske in okoljske preveritve v postopku sprememb OPN ter priprave obcinskega podrobnega prostorskega nacrta (OPPN). Pri ureditvah se upoštevajo predpisi s podrocja varstva okolja ter se zagotavljajo rešitve, ki ne bodo razvrednotile kakovosti bivalnega ali naravnega okolja. 2.4.6 Druga podrocja GJI 28. clen (ogrevanje) Nekateri elementi toplovodnega ogrevanja obstajajo v mestu Zrece, kjer so iz centralne kotlovnice ogrevani deli mesta (blokovna gradnja). Omrežje cevovodov za toplovodno ogrevanje je omejeno na mestni prostor. 29. clen (pokopališca) (1) V obcini je pet pokopališc: v Zrecah staro opušceno ter novo na lokaciji proti Križevcu, v Skomarju, na Stranicah ter v Gorenju. Predvidene so širitve pokopališc v Zrecah, na Stranicah ter v Gorenju okviru obstojecih stavbnih zemljišc naselij. (2) Na obmocju obcine imajo Strokovne službe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v svojih evidencah lokacije enajstih vojnih grobišc, in sicer: tri lokacije v Zrecah, po dve lokaciji na Resniku in v Bukovljah ter po eno lokacijo v Lukanji, na Skomarju, v Gorenju pri Zrecah in na Stranicah. V prej navedenih evidencah so na obmocju obcine tudi tri lokacije prikritih vojnih grobišc: dve lokaciji na Polajni ter ena na Stranicah. Pri posegih na lokacijah grobišc, ki so opredeljena v izvedbenem delu tega odloka, je potrebno upoštevati zakonodajo s podrocja vojnih grobišc. 2.5 Okvirna obmocja naselij, vkljucno z obmocji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 30. clen (kontinuiteta prostorskega urejanja) (1) Pri usmerjanju prostorskega razvoja je obcina Zrece že v preteklih obdobjih upoštevala težnjo po zagotavljanju ohranjanja narave, ob dograjevanju prostorske prepoznavnosti in varovanju kulturne dedišcine. Pri tem je obcina upoštevala varstvo in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja. Prednostna naloga je bila predvsem zagotavljanje uravnoteženega razvoja za posamezne dejavnosti in zagotavljanje njihovih prostorskih potreb ter ustvarjanje pogojev za nove posege v prostor v smislu vzdržnega razvoja. Pri opredeljevanju razvojnih usmeritev je bilo upoštevano usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter dolgorocno naravnano prostorsko nacrtovanje v skladu z državnimi usmeritvami. (2) Obcina Zrece je do sprejetja tega odloka o OPN svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala z VPA 2009, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v obmocja, ki so bila opredeljena kot ureditvena obmocja naselij, ki se jih ohranja. Skladno z ZPNacrt-om se kot okvirna obmocja naselij v tem OPN upoštevajo vsa ureditvena obmocja naselij. (3) Po RPE pokriva celotno ozemlje obcine Zrece (šifra obcine 144) 27 naselij. Naselja po ZPNacrt-u v tem OPN niso identicna naseljem po RPE. V nadaljevanju odloka se pojem naselja nanaša na okvirno obmocje naselja kot ga definira ZPNacrt. V primeru, da se pojem nanaša na naselje po RPE je to posebej navedeno. 31. clen (obmocja naselij po RPE) (1) Obmocja naselij po RPE v obcini Zrece so prikazana v graficnih prikazih strateškega dela tega odloka. (2) Naselja po RPE so glede na tipologijo naselja, število prebivalcev in funkcijo v omrežju naselij obcine Zrece razporejena: . središce obcinskega pomena, ki ne presega 5000 prebivalcev: Zrece; . lokalno središce, ki ne presega 500 prebivalcev: Stranice; . skupina razloženih naselij z mešano kmetijskimi gospodarstvi, stanovanjskimi objekti ter nekaterimi objekti centralnih dejavnosti ter turizma in s prepoznavnim jedrom naselja, ki ne presegajo 300 prebivalcev (4): Bukovlje, razloženo naselje Križevec, Dobrovlje, Skomarje; . skupina razloženih naselij z mešano kmetijskimi gospodarstvi, stanovanjskimi objekti ter nekaterimi objekti centralnih dejavnosti ter turizma in s prepoznavnim jedrom naselja, ki ne presegajo 150 prebivalcev (6 naselij): Crešnova, Gorenje, Resnik (z Roglo), Radana vas, Zlakova; . skupina razloženih naselij s pretežno kmetijskimi gospodarstvi, ki ne presegajo 300 prebivalcev (4): Boharina, Spodnje Stranice, Loška gora pri Zrecah, Planina na Pohorju; . skupina razloženih naselij s pretežno kmetijskimi gospodarstvi, ki ne presegajo 150 prebivalcev (11): Bezovje nad Zrecami, Cretvež, Gracic, Gornja vas, Koroška vas na Pohorju, Lipa, Mala gora, Osredek, Padeški vrh, Polajna, Zabork. 32. clen (okvirna obmocja naselij) (1) V obcini Zrece je dolocenih 38 okvirnih obmocij naselij; od tega je 5 okvirnih obmocij naselij dolocenih kot posledica sanacije razpršene gradnje, na podlagi dolocil 29. clena Pravilnika o OPN (obmocje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje). (2) Okvirna obmocja naselij v obcini Zrece so prikazana v graficnih prikazih strateškega dela tega odloka, v graficnih prikazih izvedbenega dela pa so dolocena z manjšimi obmocji znotraj enot urejanja prostora. Pregled okvirnih obmocij naselij je razviden iz Priloge 2 (Pregled okvirnih obmocij naselij v OPN) k temu odloku. 2.6 Okvirna obmocja razpršene poselitve 33. clen (okvirna obmocja razpršene poselitve) Na obmocju obcine so kot obmocja z avtohtonim poselitvenim vzorcem razpoznavna naslednja obmocja: . Hribovito obmocje avtohtone poselitve, ki obsega predele obcine nad višinsko mejo okrog 500 m nadmorske višine do okrog 1000 m nadmorske višine, ki ga predstavljata dve prostorsko zakljuceni obmocji: po obsegu manjši predel pod Konjiško goro in vecji pohorski del vkljucno z vzhodnim delom Loške gore. . Razpršena poselitev izven naselij, ki jo predstavljajo površine razpršene poselitve (oznaka stavbnih zemljišc A). 2.7 Usmeritve za prostorski razvoj obcine 2.7.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo 2.7.1.1 Razvoj naselij in dejavnosti po naseljih 34. clen (splošne dolocbe za razvoj, prenovo in širitev naselij) (1) Razvoj naselij v obcini Zrece bo potekal v skladu z njihovo vlogo in pomenom v omrežju naselij obcine, ob upoštevanju obstojecih kvalitet pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru. (2) V obcini Zrece obstajata dve obmocji, naselje Zrece in obmocje KTC Rogla, kjer poteka razvoj poselitve hitreje in tako blagodejno vpliva na gospodarski razcvet obcine. (3) V naseljih ali primernih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, za gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turisticno zanimivih lokacijah. (4) Naselja se praviloma razvijajo znotraj okvira dolocenih stavbnih zemljišc, s pozidavo še nepozidanih površin, ki jih po urbanisticni in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih ali kot dele zelenih sistemov naselij. (5) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in drugi prostorsko ter programsko pomembnejši predeli naselij, ki so degradirani in moteci za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opušcene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokoncanosti prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi, ipd.), pasovi vegetacije, zelena obmocja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo. (6) Širitve naselij ali nova naselja se nacrtujejo praviloma kot obmocja za kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev. Naseljem se zapolnijo, povežejo in zaokrožijo obstojeca stavbna zemljišca, na podeželju pa se razvoj ohranja tudi kot posamicna stavbna zemljišca, katerim se zagotovi zaokrožanje obstojecih stavbnih zemljišc. (7) Gradnja pocitniških objektov se lahko izvaja kot prenova prostih površin v naseljih ali kot prenova obstojecih objektov izven naselij. Površine za izkljucno pocitniško gradnjo so opredeljene v naseljih Bukovlje – 3, Resnik – Nune, Padeški vrh – 1, Padeški vrh – 2, Planina – Ostruh, Skomarje – vikendi, Stranice – Rozman in Rogla. 35. clen (notranji razvoj naselij, zgostitve in prenova naselij) (1) Naselja se prednostno razvijajo v okviru sedanjih stavbnih zemljišc. Za pozidavo se izkoristijo degradirane, nezadostno izkorišcene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanisticnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo (obmocja stanovanjske pozidave na Dobravi v Zrecah ter na Stranicah; obmocje proizvodnih dejavnosti Unior II., obmocja centralnih dejavnosti v Zrecah). Obstojeci opušceni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi ob upoštevanju namembnosti in oblikovnih znacilnosti okoliškega prostora. (2) Pri nacrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja dopolnilnih dejavnosti turizma in podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Razpoložljiva stavbna zemljišca se prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmeckih in polkmeckih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti vkljucno s turisticno ponudbo. (3) Prenove in novogradnje na obmocjih z ohranjeno tradicionalno strukturo se urbanisticno in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke enotnosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških znacilnosti naselij in arhitekture objektov. (4) Prenova naselij lahko vkljucuje prenovo celega naselja ali le nekaterih delov naselja. Cilji prenove so v izkoristku notranje prostorske rezerve naselja ter v izboljšanju kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih (staro jedro naselja Zrece, šolsko obmocje v Zrecah). Pri nacrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. (5) Dolgorocno se zagotovi prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dedišcine opredeljena kot zavarovana naselbinska dedišcina (vas Skomarje). Prenova se nacrtuje na podlagi konservatorskih programov pristojnih institucij s ciljem zagotavljanja kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti. Prenova se zagotovi tudi na degradiranih obmocjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena obmocja in bolje izkoristijo neizkorišcene površine (staro obmocje industrije Unior v Zrecah). (6) V obcinskem središcu Zrece, kjer zaradi prostorskih omejitev ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoce zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanisticnega, krajinskega in okoljskega vidika dolocijo zemljišca za selitev kmetij na lokacije, ki bodo omogocale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije. (7) Pri nacrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se mora izboljševati raven opremljenosti z GJI. Povecevati se mora obseg grajenega javnega dobra (prometne površine, trgi, igrišca, parki, zelenice, prostori za druženje in pocitek, ipd.) z vkljucevanjem teh površin v strukture naselij. Prebivalcem naselij se omogoca cim vecja dostopnost do zelenih in drugih javnih odprtih površin, ki naj bodo raznolike glede na vlogo, uporabnost in pomen za prepoznavnost naselja. V središca naselij se prednostno umešcajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v povezavi s stanovanjskimi, zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami. (8) Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vkljucuje v zeleni sistem naselij kot sestavni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru nacrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave na predelih obstojecih naselij, kjer so predvidena zgošcevanja ter na nacrtovanih širitvah naselij. (9) Obmocja naselij, ki so razvrednotena, se sanirajo z umešcanjem ustreznejših rab in dejavnosti, cemur se prilagaja tudi opremljanje zemljišc. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkorišcenih ali opušcenih objektov. (10) Naselja brez sprememb obsega stavbnih zemljišc, v katerih poteka predvsem notranji razvoj kot zgošcevanje obstojece zazidane strukture, so navedena v Prilogi 2 (Pregled okvirnih obmocij naselij v OPN) k temu odloku. 36. clen (zmanjšanja, zaokrožitve in širitve naselij ter nova naselja) (1) Površine za stanovanja in razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami in zaokrožitvami okvirnih obmocij naselij. Pregled sprememb okvirnih obmocij naselij je razviden v Prilogi 2 (Pregled okvirnih obmocij naselij v OPN) k temu odloku. Nova obmocja za pozidavo se nacrtujejo tako, da bodo zagotovljeni dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja. (2) Naselja, v katerih so nacrtovane manjše širitve v smislu zaokrožitve zazidljivih površin so naslednja: Resnik – Nune, Crešnova, Zrece – Loška gora, Zlakova, Zrece, Stranice – Rozman in Dobrava – 2. (3) V naselju Rogla – KTC so nacrtovane širitve zaradi uskladitve namenske rabe zemljišc skladno s prostorskimi nacrti in programom razvoja. (4) Nova naselja se oblikujejo tam, kjer gre za sanacijo razpršene gradnje s povezavo obstojecih stavbnih zemljišc. Tako dolocena nova naselja so: Zlakova – 2, Zlakova – 3, Gracic, Dobrovlje – 1 in Sp. Stranice – 1. 37. clen (razvoj dejavnosti po naseljih) (1) Razlicne dejavnosti se umešcajo v naselja tako, da se dosega prepletanje funkcij bivanja in dela, kar zmanjšuje število in razdalje voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se dolocajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge. (2) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umešcajo na obmocja, ki so pretežno namenjena za stanovanja, spremljajoce in dopolnilne dejavnosti ter na obmocja centralnih dejavnosti. V mestu Zrece so stanovanjske površine prednostno namenjene razlicnim oblikam gradnje (vecstanovanjski bloki, vrstne hiše, atrijske, prosto stojece hiše, ipd.), v preostalih naseljih obcine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike bivanja v individualnih stanovanjskih objektih v okviru stavbnih zemljišc ter na domacijah kmetij. Med posebne oblike stanovanjske gradnje se uvršcajo domovi za starejše. Gradnja varovanih stanovanj se lahko umešca v naselja, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev ter imajo dober dostop do zdravstvene oskrbe. (3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo predvsem v obcinsko središce Zrece ter v lokalno središce Stranice, kjer se jim zagotovi možnost dolgorocnega razvoja in dobra dostopnost prednostno z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi. Po potrebi se lahko oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti umešcajo tudi v druga naselja. (4) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umešcajo v obstojece in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Nove gospodarske cone se oblikujejo predvsem v navezavi na dobro prometno dostopnost (ob regionalni cesti Slovenske Konjice – Celje) na površinah, ki so degradirane zaradi vplivov prometa na kmetijska zemljišca. Na obmocja gospodarskih con se lahko umešcajo razlicne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V manjše gospodarske cone (Spodnje Stranice) se lahko umešcajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoce trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja. (5) Poudarjen razvoj turisticnih dejavnosti poteka v okviru klimatsko turisticnega centra Rogla, kjer so razmešcene površine skladno z veljavnim prostorskim aktom. Na KTC Roglo se navezuje razvoj turisticnih dejavnosti širšega prostora s hribovskimi obmocji bližnjih vasi (Skomarje, Resnik, Gorenje). (6) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišca prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmeckih in polkmeckih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vkljucno s turisticno ponudbo. Dopustne so predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter s stanovanjskimi nameni. (7) V podeželska naselja se lahko umešcajo tudi druge dejavnosti, za katere se na osnovi prostorske in urbanisticne preveritve ugotovi, da niso motece za kmetijstvo in bivanje ter je zanje možno urediti dostop in komunalno opremo. Dopušcen je razvoj centralnih dejavnosti, ki se nacrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti, turisticnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo naselja in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne obremenjujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. (8) Dejavnosti, ki so sicer povezane s kmetijskimi ali dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja lesenih izdelkov, vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po prehodni prostorski in okoljski preveritvi nacrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju, da imajo zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnost za komunalno opremljanje. 2.7.1.2 Sanacija in prenova razpršene gradnje 38. clen (sanacija razpršene gradnje) (1) Razpršena gradnja je v OPN prikazana kot zemljišce pod stavbo izven obmocij stavbnih zemljišc. Razpršena gradnja se lahko oblikovno in komunalno sanira. Pogoji sanacije se dolocijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega nacrta. (2) Novo opredeljena naselja, ki predstavljajo obmocje sanacije razpršene gradnje, so naslednja: Zlakova – 2, Zlakova – 3, Gracic, Dobrovlje – 1 in Sp. Stranice – 1. (3) Sanacija razpršene gradnje se bo izvajala na nacin, da bo zagotovljeno ohranjanje zavarovanih obmocij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti ter znacilnih elementov krajine (travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in skupine, grmišca, živice in drugo) in ohranjanje zavarovanih objektov in obmocij kulturne dedišcine. 2.7.1.3 Ohranjanje poselitve na obmocjih razpršene poselitve 39. clen (razvoj na obmocjih razpršene poselitve) (1) Na obmocjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstojece gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske znacilnosti obmocja razpršene poselitve. Pri nacrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstojece razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino. (2) Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih obmocij, pridobivanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkorišcanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami obmocja, obstojeco grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na nacin, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umešcati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine. (3) Gradnja objektov zunaj poselitvenih obmocij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, pridobivanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dedišcine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzrociti vidnega razvrednotenja prostora. (4) Dopolnilna stanovanjska gradnja je na obmocjih razpršene poselitve dopustna na obmocjih zaokrožitve obstojece stanovanjske pozidave. (5) Izven naselij ali na robovih se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoce urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za celovito urejanje prostora. (6) Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišca za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, ce gre za preselitev vitalnih kmetij s tehnološkim razvojem, ki so v obstojecih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali motece za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišc in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgorocne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti tako, da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogoceno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišc, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo. (7) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost obmocja ter funkcionalne navezave na obstojeca naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanisticnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev ter se dolocijo omilitveni ukrepi. 2.7.1.4 Urbanisticno oblikovanje naselij 40. clen (oblikovna podoba naselij) (1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih obmocij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo nacrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z nacrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih nacel arhitekturnega, urbanisticnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo nacela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije. (2) Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove znacilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se vzpodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opušceni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turisticne ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti. (3) Zaradi varovanja kakovostnih znacilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dedišcine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dedišcine. (4) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstojece zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo tako, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi. 2.7.1.5 Koncepti prostorskega razvoja urbanega središca, za katerega je izdelan urbanisticni nacrt 41. clen (koncept razvoja mesta Zrece) (1) Vloga naselja v urbanem sistemu: Mesto Zrece se razvija kot središce obcinskega ob vzporedni krepitvi vloge naselja kot zdraviliško turisticno rekreacijskega in industrijskega obmocja s poudarjenim razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in turisticnih dejavnosti znotraj obstojecega ureditvenega obmocja in predvidenih širitev. (2) Obmocje UN: Obmocja urbanisticnega nacrta naselja Zrece zajema strnjeno obmocje sedanje pozidave mesta Zrece in predlagane širitve vkljucno s primestnim prostorom, ki se razteza ob mestnih površinah. V urbanisticni nacrt so vkljucene zelene, pretežno kmetijske in deloma gozdne površine, obvodni prostor Dravinje ter akumulacije potoka Koprivnica. Vse te površine predstavljajo mestu pripadajoce zelene površine, potrebne za kvalitetno in zdravo bivanje. Obmocje UN Zrece je doloceno tako, da so vanj vkljucena stavbna zemljišca, ki so že sedaj funkcionalno povezane z mestom in ki so opredeljena kot primestna avtohtona poselitev (A). Izven mestni prostor urbanisticnega nacrta predstavlja potencialne, prednostne površine za razvoj razlicnih dejavnosti naselja (predvsem turisticno rekreacijskih, stanovanjskih in gospodarskih), ki bodo aktivirane dolgorocno, na osnovi kasneje definiranih razvojnih programov. (3) V razvoju mesta Zrece se upošteva koncept in cilje razvoja: a Pozitivna rast števila prebivalcev: Ohranjati je potrebno pozitivno rast števila prebivalcev, ki se za mesto Zrece za obdobje od leta 1999 do leta 2007 izkazuje z indeksom 102 in oznacuje Zrece kot privlacno naselje tudi za doseljevanje. b Krepitev vloge mesta Zrece v omrežju naselij. c Racionalna, vendar razvojno usmerjena raba prostora: znotraj mestnega tkiva kot tudi v primestnem prostoru Zrec s prenovo posameznih obmocij, dopolnilno gradnjo znotraj še nezazidanih obmocij ter delno širitvijo površin za poselitev. Racionalna raba mestnega prostora z notranjim razvojem posameznih obmocij (prenova, sanacija in zgošcevanje ekstenzivno izrabljenih obmocij). (4) Razporeditev dejavnosti: a) Stanovanjska gradnja za potrebe enostanovanjske in vecstanovanjske gradnje se nacrtuje kot prenova in sanacija predvsem na obmocjih vecstanovanjske gradnje v naselju Zrece. Prav tako se v smislu aktiviranja ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišc enostanovanjska gradnja usmerja na obmocja Dobrave, vecstanovanjska gradnja pa na obmocje južno od osrednjega dela naselja. Širitev površin naselja za potrebe usmerjene stanovanjske gradnje se nacrtuje na vznožju Borka na S strani naselja. b) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se razvijajo v okviru obstojecih obmocij za centralne dejavnosti znotraj obmocja UN Zrece. c) Obmocja industrijskih in proizvodnih dejavnosti se nacrtujejo kot širitev obstojece gospodarske cone tovarne Unior II v smeri proti Radani vasi, ki leži ob spodnji povezovalni cesti, ki je namenjena predvsem za potrebe proizvodnih dejavnosti in tranzita tako, da se s prometom ne obremenjuje stanovanjski in zdraviliško turisticni del naselja. Za potrebe tovarne SwatyComet in drugih proizvodnih dejavnosti je predvidena širitev proti severu. d) Na podrocju turizma in rekreacije v naravnem okolju bo najpomembnejša lokacija zdraviliški kompleks v Zrecah. Nacrtuje se širitev obstojecega termalnega zdravilišca Zrece na predel proti akumulaciji Koprivnice ter z aktiviranjem še neizkorišcenih površin znotraj naselja ob zdraviliškem predelu. Dolgorocno je možna širitev v smeri proti jugozahodu (kmetija Jurak). e) Dolgorocno se nacrtuje širitev obmocij za šport ob obstojecem stadionu v smeri proti SV in JZ in širitev obmocij zelenih sistemov naselja od akumulacije Koprivnice proti jugu. f) Na obmocju obcinskega središca Zrece je že izoblikovan zeleni sistem naselja, v katerega so vkljucene zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor Dravinje in Koprivnice ter kmetijske in gozdne površine. Zelene površine z vegetacijskimi clenitvami, zlasti pa gozdnimi, kmetijskimi ali drugimi zelenimi površinami preprecujejo zlivanje posamicnih zaokroženih grajenih površin v monotona poselitvena obmocja. g) Prednostne funkcije gozdnih površin v obmocju UN (in širše v bližini Zrec) so predvsem ekološke (hidrološka in klimatska) in socialne (rekreacijska, turisticna, higiensko – zdravstvena, estetska in poucna). Ekološka funkcija je pomembna tam, kjer so prisotne posebne vrednote okolja ali tudi ekološko zahtevnejše razmere (obmocje stanovanjske gradnje na Dobravi, obmocje rekreacijskih površin ob zajezitvah in potoku Koprivnica), socialna funkcija pa povsod, kjer so prisotni ljudje, bodisi v okolici njihovih bivališc, kot tudi v predelih, ki so zanimivi za rekreacijo in turizem. h) Pri dolocanju meje obmocja UN Zrece so bile v obmocje vkljucene nekatere zakljucene ravninske površine z intenzivno kmetijsko pridelavo. Vecje ravninske površine na obeh straneh Dravinje v smeri proti Radani vasi predstavljajo dolgorocno edino možno smer razvoja proizvodnih dejavnosti za Unior in GKN Driveline. Slovenija in ostalih potencialnih investitorjev, še posebej ob upoštevanju cilja, da se proizvodne dejavnosti usmerjajo iz mesta Zrece proti jugu. Manjša obmocja kmetijskih zemljišc na obrobjih mesta so v obmocje UN vkljucena kot zaokrožitev funkcionalnih površin mesta; te površine so dolgorocno pomembne za razvoj turisticnih dejavnosti, stanovanjske in obrtno poslovne gradnje, saj že sedaj predstavljajo prehodni prostor med mestom in odprtim prostorom ter so funkcionalno povezane z zdraviliškim delom Zrec. Kmetijske površine znotraj obmocja UN ohranjajo svojo primarno funkcijo (najboljša in druga kmetijska zemljišca), ki pa se prepleta z zdraviliško in turisticno rekreacijskimi dejavnostmi. i) Kmetije se iz obmocja mesta Zrece postopno preselijo na ustreznejše površine ali pa svojo dejavnost prilagodijo drugim dejavnostim in omejitvam. (5) Prometna infrastruktura in javni potniški promet: a) Glavno cestno prometno žilo znotraj mesta Zrece predstavlja regionalna cesta R3 701 Zrece - Lovrenc na Pohorju (Pesek - Rogla - Zrece), ki razdeli mestni prostor, saj poteka v smeri jugovzhod - severozahod preko osrednjega dela naselja. Obstojece cestno omrežje, ki ga poleg regionalne ceste tvorijo še lokalne ceste, zadovoljivo povezuje najbližja naselja z mestom. b) Notranja mreža lokalnih cest in javnih poti je bila grajena na osnovi usmeritev iz zazidalnih in drugih prostorskih nacrtov. Sestavni del prometne zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje osebnih avtomobilov. c) Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišca, prikljucki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa. d) V urbanisticnem nacrtu mesta Zrece je evidentirana trasa za ponovno vzpostavitev železniške proge Poljcane - Zrece, katere koridor poteka po vzhodnem delu urbanisticnega nacrta in se konca ob tovarni Unior. V primeru aktiviranja železniške proge bo potrebno poiskati nadomestno traso. e) Javni potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri potovanj razporejena postajališca avtobusnega javnega potniškega prometa. V centru Zrec (ob veleblagovnici) je osrednja avtobusna postaja. f) Da bi v najvecji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet). g) Po skoraj celotni dolžini obmocja urbanisticnega nacrta Zrece je predvidena kolesarska steza, ki poteka od Radane vasi ob lokalnih in regionalni cesti do Loške gore. (6) Temeljne strukture naselja, izhodišca za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja: a) Razvoj mesta se prilagaja historicni in naravni prostorski zgradbi, tako da se smiselno prilagaja osnovni urbanisticni zasnovi mesta Zrece. Ohranja se obmocje ob cerkvi sv. Egidija in kakovostne mestne nepozidane prostore (zeleni robovi terase med Dravinjo in Koprivnico, pasovi gozdov kot locitev stanovanjskih obmocij, obmocje športno rekreacijskega centra ob Dravinji, prehodna ožina med Zrecami in Loško goro, obrobne kmetijske površine kot prehod v odprt, obvodni prostor ob Dravinji). Poselitev novejših delov naselja se oblikuje kot urbana struktura z vecjo gostoto in z ustreznimi dimenzijami objektov. b) Spoštuje se ugotovljene znacilnosti podobe mesta kot so: vredno grajeno okolje (osnovna urbanisticna zasnova), vredno manjše grajeno okolje (obmocje cerkve sv. Egidija, staro pokopališce), oblikovno pomembni obstojeci objekti (stanovanjski bloki v okviru osnovne urbanisticne zasnove, hotelski kompleks, obmocje osnovne šole), oblikovno pomembni vidni poudarki (cerkvi sv. Martine in sv. Neže), oblikovno pomembne zelene površine, vidne poti, vozlišca in vstopi v naselje. c) Zagotovi se postopna prenova in sanacija vidno mocno razvrednotenih površin in robov (gricevje pod Brinjevo goro / razpršena gradnja z ostanki vinogradov, obmocje Zg. Zrec in Loške gore, staro industrijsko obmocje / Unior, SwatyComet, obmocje novih turisticno poslovnih objektov na robu terase) ter oblikovno motecega vidnega poudarka (industrijski dimnik). (7) Kulturna dedišcine in naravne vrednote: Za vse posege v obmocjih naravnih vrednot in kulturne dedišcine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega ministrstva za ohranjanje narave ter za varstvo kulturne dedišcine. (8) Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja: Upoštevajo se dolocila vseh clenov tega odloka, ki se nanašajo na varstvo okolja. (9) Koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski koncept: Upoštevajo se dolocila vseh clenov tega odloka, ki se nanašajo GJI. 2.7.2 Usmeritve za razvoj v krajini 2.7.2.1 Razvojna obmocja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 42. clen (kmetijstvo) (1) Kmetijske površine predstavljajo okrog 29% oziroma 1.953,69 ha obcinskega prostora. V svojih prostorskih odlocitvah namerava Obcina Zrece na podrocju kmetijstva uresnicevati predvsem naslednje strateške cilje: . Najboljša kmetijska zemljišca se bodo ohranjala za kmetijsko obdelavo. . V skladu s programom o razvoju podeželja se bo vzpodbujal razvoj specializiranih kmetijskih dejavnosti in prepoznavnih kmetijskih proizvodov, zdrava pridelava kmetijskih pridelkov ter kmecki turizem v povezavi s kulturno krajino. . V razvoj podeželja aktivno vkljuciti turizem, rekreacijo, kmecki turizem. . Povezovanje kmetijskih dejavnosti v regiji. (2) Na obmocju obcine se spodbuja sonaraven nacin kmetovanja z upoštevanjem državnih kmetijsko okoljskih programov. Zarašcanje kmetijskih zemljišc se preprecuje s spodbujanjem razlicnih oblik sonaravnega kmetovanja, zlasti na pohorskih obmocjih kulturne krajine oziroma na obmocjih ugotovljene avtohtone poselitve. Za ohranjanje poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah ter na obmocjih ugotovljene avtohtone poselitve omogoca izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. (3) Ohranjajo se kmetijska zemljišca z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišc za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Spodbuja se ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Razvoj kmetijstva v obcini se prilagaja naravnim razmeram ob socasnem razvijanju novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane. V obcini se razvijajo razlicne kmetijske panoge (živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo), specializirane kmetijske dejavnosti (zelišcarstvo, cvetlicarstvo, prepoznavni kmetijski proizvodi, zdrava pridelava kmetijskih pridelkov) in cebelarstvo. (4) Na obmocjih za poljedelstvo, zlasti na obmocjih vecjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišc lahko pa tudi na vinogradniških obmocjih, se lahko hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišc izvajajo komasacije, pri cemer je potrebno ohranjati znacilnosti krajinske strukture. Agromelioracije se lahko izvajajo z upoštevanjem usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dedišcine in prepoznavnosti krajine ter nacrtovanih infrastrukturnih koridorjev. (5) Na vinogradniških obmocjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrcitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka razen tam, kjer ima gozd varovalno funkcijo. Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajocih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška obmocja. (6) Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na obmocjih, za katera bodo po izracunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoci vecnamenbnost novega vodnega in obvodnega prostora. Na drugih kmetijskih površinah se za potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo. (7) Na obmocjih varstva vodnih virov se kmetijska dejavnost omejuje ali tehnološko prilagaja pogojem varstva. (8) Za vitalne kmetije so dopustne preselitve kmetij izven strnjenih obmocij naselij, ce se zanje ugotovi prostorska utesnjenost ali oviran dostop. (9) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na kmetijsko pridelavo. Omogocijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogocile aktivnejše vkljucevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoci izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostocasne dejavnosti. Za izgradnjo ali povecanje turisticnih zmogljivosti se najprej izkoristijo obstojeci objekti na kmetiji. Kmetijam se zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turisticne ponudbe na osnovi presoje in utemeljitve z urbanisticnega vidika. (10) Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišci). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišc oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin. (11) Na površinah v zarašcanju in na degradiranih obmocjih se omogoca vzpostavljanje kmetijskih zemljišc. 43. clen (gozdarstvo) (1) Gozdovi v obcini predstavljajo okrog 62% zemljišc oziroma 4.149,03 ha in se pojavljajo kot tri oblike krajin, kmetijsko – primestna krajina, gozdnata krajina ter gozdna krajina. Geomorfološko so razlike med krajinami velike, najbolj je razgibana gozdnata krajina z globokimi dolinami, stisnjenimi naselji na dnu in posameznimi kmetijami po pobocju. V gozdnati in gozdni krajini se pojavljajo manjše površine v zarašcanju, neprimerne za kmetijsko rabo. Usmerjanja razvoja gozdov v skladu z njihovimi funkcijami je potrebno za vse gozdne površine. Upošteva se poudarjenost posameznih splošno koristnih funkcij gozdov. (2) Gozdove se kot naravni vir in naravno bogastvo ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Prostorski razvoj v obcini se usmerja ob upoštevanju ciljev razvoja gozdarske dejavnosti: . Zaradi težjega usklajenega gospodarjenja v primeru razdrobljene posesti je potrebno preprecevati nadaljnje drobljenje posesti na obmocju gozdov. . Zagotavljati je potrebno vsestransko (biološko in mehansko) stabilnost in odpornost gozdov v primeru naravnih ujm. Stabilnost se zagotavlja z izogibanjem posegom v gozd, zlasti na njegov rob. Omogocati je potrebno vecfunkcionalnost gozdov. . Pri umešcanju novih gozdnih in javnih cest ter infrastrukturnih objektov je potrebno upoštevati reliefne znacilnosti terena, zagotoviti sprotno sanacijo poškodovanih površin in možne vplive na okolje omejiti ne minimum. . Dosledno in v najvecji možni meri je potrebno uveljaviti varstvo gozda kot varstvo naravnega vira. V primeru umešcanja novih dejavnosti v prostor je potrebno izdelati študijo ranljivosti. (3) V obcini Zrece so opredeljene naslednje kategorije gozdov: kategorija 1: strogo varovana obmocja, kategorija 2: druga obmocja gozdov in gozdnega prostora s poudarjenimi ekološkimi in okolje ohranjajocimi socialnimi funkcijami, kategorija 3: sklenjena obmocja gozdov in kategorija 4: obmocja gozdov in gozdnega prostora s širšim vecnamenskim znacajem. V kategoriji 1: strogo varovana obmocja gozdov je potrebno: . Dosledno ohranjati in varovati obstojece naravne in ustvarjene sestavine krajine, ter tiste njihove lastnosti, ki jim dajejo posebno vrednost. . Skladno s predpisanimi režimi varovati zakonsko zavarovana obmocja. Režim in stopnja varovanja sta dolocena glede na vrsto funkcij. . Dopustni so le gozdnogospodarski ukrepi in posegi, ki so opredeljeni v aktih o zavarovanju oziroma veljavnimi gozdnogospodarskimi nacrti in zagotavljajo vecnamensko vlogo gozdov. Gozdnogospodarsko izkorišcanje je omejeno. 44. clen (upravljanje z vodami) (1) V obcini Zrece poteka razvodnica med dvema povodjema: vecji severovzhodni del obcine predstavlja povodje Dravinje, povodje Savinje pa predstavlja manjši jugozahodni del obcinskega prostora; obcina leži tako v dveh vodnogospodarskih obmocjih. Locnica med njima poteka med straniško planoto na JZ strani ter podoljem Dravinje na SV strani. Vode dravinjskega povodja so Dravinja, Srednja Dravinja (Locnica), Gradiški graben, Sopocnica (Boharinšcica), Locnica in Koprivnica; Vode savinjskega povodja so Prevalski potok in Tesnica. Akumulacije - zadrževalniki na Koprivnici so povzrocili povecanje obsega površin voda. (2) Vodno zemljišce tekocih voda obsega osnovno strugo tekocih voda, vkljucno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišce stojecih voda obsega dno stojecih voda, vkljucno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišce se štejejo tudi opušcene struge in prodišca, ki jih voda še obcasno poplavlja, mocvirja in zemljišce, ki ga je voda poplavila zaradi posega v prostor. Površinske vode se razvršcajo v 1. in 2. red. Voda Dravinja je opredeljena kot voda 1. reda; vode Srednja Dravinja (Locnica), Gradiški graben, Sopocnica (Boharinšcica), Locnica, Koprivnica, Prevalski potok in Tesnica so opredeljene kot vode 2. reda. (3) Zemljišce, ki neposredno meji na vodno zemljišce, je priobalno zemljišce celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišc sega na vodah 1. reda (reka Dravinja) 15 m od meje vodnega zemljišca, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišca. Zunanja meja priobalnega zemljišca na vodah 1. reda zunaj obmocij naselij sega najmanj 40 m od vodnega zemljišca. (4) Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami, pri tem pa se uveljavlja nacelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retencijske površine in mokrišca, vode se zadržuje v povirnem delu. (5) Na obmocjih ohranjanja narave v katera so vkljucene vode s priobalnim prostorom se upoštevajo ukrepi za zagotavljanje varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti: . Raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote ter ob zagotavljanju takega pretoka v strugi, ki bo ekološko sprejemljiv in bo omogocal hidrodinamiko vodotokov. . Omogoca se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne recne dinamike. . Izboljša se hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov. . Upošteva se ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstojecih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišc in vodnih površin v gozdu. 45. clen (vodni viri) Obstojece vodne vire (Loška gora I, II, Dobrava I, II, Fijavž, Zg. Zrece I, Jamnik) in nove vodne vire se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na obmocjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi, kjer se upoštevajo naslednje usmeritve: . Odpadne vode se cistijo v okviru sistemov za odvajanje in cišcenje odpadnih voda. . Odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoce zajeti v sisteme za odvajanje in cišcenje, se cistijo z individualnimi cistilnimi sistemi (vodotesne nepretocne greznice, rastlinske cistilne naprave, individualne biološke cistilne naprave). . Gnojnicne jame in gnojišca za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine. . Vsi lokalni vodni viri (opušceni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma ocistijo in ustrezno vzdržujejo. 46. clen (turizem in rekreacija v naravnem okolju) (1) Turisticne in rekreacijske dejavnosti v naravnem okolju se razvijajo kot eno temeljnih strateških usmeritev za uveljavitev vloge obcine Zrece kot prepoznavno turisticno obmocje v slovenskem prostoru. Razvoj turizma temelji na odlikah prostora obcine Zrece kot so krajinska raznolikost in kvaliteta ter bogatost naravne in kulturne dedišcine. Na tej osnovi ter ob nastavkih že obstojecih oblikovanih obmocij s programi za razvoj turizma in rekreacije se realizira ena najpomembnejših razvojnih usmeritev obcine Zrece. Spodbuja se povecanje raznolikosti turisticne ponudbe vsebinsko in po obsegu, vendar ob upoštevanju sprejemljivosti prostora. (2) Najpomembnejše obmocje za turizem v povezavi s športnimi in rekreacijskimi površinami predstavlja obmocje klimatsko turisticnega centra Unior Rogla (KTC Rogla), ki posega delno tudi v obmocja drugih obcin in predstavlja pomemben zimski smucarski in poletni rekreativni center v zaledju Pohorskih gozdov. V OPN se na osnovi veljavnega ZN doloca podrobna namenska raba za to obmocje, da bo omogocen razvoj skladno s prostorskimi nacrti in programom razvoja (stadion, golf igrišce, planinski tabor – šotorišce, dodatna smucišca, obmocje za sankanje, smucarska pot, dodatne žicnice, parkirišca, cistilna naprava). Potencialna obmocja za razvoj turizma in rekreacije so na širšem prostoru hribovskih obmocji bližnjih vasi (Skomarje, Resnik, Gorenje) in gozdov Pohorja. (3) Drugo najpomembnejše obmocje za zdraviliški turizem je v Zrecah - termalno zdravilišce Terme Zrece, ki ima možnosti širitve le izven mej naselja Zrece (v smeri proti Križevcu). (4) Zaradi ugodnega turisticnega razvoja obcine – predvsem klimatsko turisticnega centra Rogla, je obmocje obcine Zrece zanimivo tudi za gradnjo pocitniški objektov, ki jih je obcina omogocila na nekaj izbranih manj izpostavljenih lokacijah. (5) Pri urejanju prostora za razvoj turizma in rekreacije se upoštevajo naslednja izhodišca: ..Podeželje se vkljucuje v turizem v naravnem okolju ter kmecki turizem. Omogocajo se možnosti za širjenje športnih in rekreacijskih dejavnosti v odprtem prostoru. Kvalitetne zelene površine se zavarujejo pred interesi po pozidavi. ..Elemente odprtega prostora kot proste površine, zelena obrežna obmocja, površine za organizirano rekreacijo in fizicno kulturo ter hribovska obmocja se ureja za potrebe aktivne in pasivne rekreacije. Za rekreacijo in oblikovalsko funkcijo teh elementov se s posebno skrbjo urejajo mejna obmocja odprtega prostora, kot so gozdni robovi, obrežja vodnih površin, znacilnosti reliefa, objekti kulturno zgodovinskih in naravnih znacilnosti z znacilnim rastlinjem in živalstvom, geološke posebnosti in podobno. ..Nasprotja med turisticno - rekreacijsko in gozdno ter kmetijsko rabo je potrebno reševati selektivno glede na gospodarski ucinek, prvobitnosti krajine in ekološko zmogljivost okolja. Obmocja za rekreacijo se urejajo v predelih, kjer je potrebnih najmanj novih posegov v pokrajino, kjer obstajajo naravni in zgodovinski potenciali in je omogocena dostopnost z že obstojeco infrastrukturo. ..Obmocja pocitniških naselij se urejajo v zakljucenih prostorskih celotah, ki upoštevajo pokrajinske znacilnosti okolja. 47. clen (pridobivanje mineralnih surovin) (1) Zagotavlja se uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v obcini, pri cemer se upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva prepoznavnosti prostora. (2) V obcini Zrece sta dva pridobivalna prostora, za katera je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkorišcanje mineralne surovine (v Loški gori ter na Stranicah). Kamnolom na Stranicah je presegel meje pridobivalnega prostora ter skoraj tudi raziskovalnega prostora. Zanj je obcina Zrece opredelila obveznost zakljucka pridobivanja ter sanacijo na osnovi ureditvenega nacrta, bodoca namenska raba na platoju kamnoloma pa je opredeljena kot obmocje za obrtno proizvodne dejavnosti za dolgorocne potrebe razvoja Obcine Zrece. Nelegalni kopi v obcini Zrece, ki nimajo ustreznih dovoljenj, se sanirajo. (3) V obcini Zrece so s posebnimi geološkimi raziskavami odkrita obmocja rudnin (vrste naravnega kamna) v takšnem obsegu, ki bi lahko bila gospodarsko pomembna in sicer na lokacijah: Preskar ali Boharina- Francuz, Gorenje – Crešnova, Bork – Trunkl, Stranice – Kralj, Grace pri Bukovljah, Lipa in Polajna. V primeru, da se vzpostavi interes za njihovo izkorišcanje, se ta ob upoštevanju veljavnih predpisov, ki urejajo podrocje rudarstva, ustrezno opredelijo tudi v prostorskih aktih. 48. clen (degradirana obmocja v krajini) Neurejene in nelegalne deponije zemeljskega in gradbenega materiala ter drugih materialov se sanira bodisi z ustrezno nadomestno rabo, z rekultivacijo in vzpostavitvijo prejšnje rabe ali s prepušcanjem naravnim procesom. Nacin oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi razvojnih pobud in prostorskih, predvsem krajinskih preveritev. Urejanje degradiranih obmocij se nacrtuje s sanacijami, za katere se pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo. 2.7.2.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih obmocjih 49. clen (ohranjanje prepoznavnosti) (1) Pri usmerjanje razvoja ter urejanje prostora v obcini Zrece se spoštuje in ohranja vse elemente prepoznavnosti prostora. V obmocja pomembna za prepoznavnost prostora se ne vnaša novih dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko negativno vplivale na elemente prepoznavnosti. (2) Na obmocjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote. 50. clen (varstvo kulturne dedišcine) (1) Zagotavlja se celostno varstvo kulturne dedišcine, ustrezna uporaba dedišcine v skladu s sodobnimi potrebami in nacinom življenja ter ob tem obravnavanje dedišcine kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojnega dejavnika in prostorski potencial. (2) Dedišcina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana in sakralna, memorialna, naselbinska, dedišcinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dedišcina). (3) Varstvo na vecjih obmocjih dedišcine (naselbinska dedišcina, kulturna krajina, arheološka dedišcina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dedišcine skozi sistem podrobnejšega prostorskega nacrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in drugi). (4) Poleg objektov dedišcine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pricevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dedišcine varujejo tudi vplivna obmocja dedišcine, dolocena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem obmocju, kar predpostavlja poleg fizicne ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstojecih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem obmocju se varuje tudi druga kulturna dedišcina, ce je vidno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega obmocja. (5) Obmocja naselbinske dedišcine, stavbne sakralne dedišcine, vkljucno z njihovim okoljem, profane stavbne dedišcine, memorialne dedišcine (predvsem vezane na dogodke med 2. svetovno vojno) in arheološke dedišcine se praviloma varujejo in situ. (6) Ohranja se etnološka dedišcina (stare kmecke hiše, domacije ter posamicne kašce, sušilnice, zidanice itd.) ter se jo v vecji meri poveže s turisticnimi razvojnimi možnostmi, kar velja tudi za grajske stavbe. (7) Kulturna dedišcina se vkljucuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vkljucujejo tudi objekti in obmocja memorialne dedišcine. (8) Pri varovanju arheološke dedišcine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišc v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih obmocij (prezentacija in situ). Novi posegi v prostor se arheološkim najdišcem naceloma izogibajo. V robne dele najdišc in v najdišca znotraj poselitvenih obmocij se lahko posega le, ce ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov arheoloških raziskav. (9) Na obmocju stavne dedišcine ali v njihovi bližnji okolici se ne umešcajo in izvajajo dejavnosti s podrocja obrambe, prav tako se na ta obmocja ne umešcajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada. (10) Sestavni del OPN so objekti in obmocja kulturne dedišcine, varovani po predpisih s podrocja varstva kulturne dedišcine (v nadaljevanju objekti in obmocja kulturne dedišcine). To so kulturni spomeniki, vplivna obmocja kulturnih spomenikov, varstvena obmocja dedišcine, registrirana kulturna dedišcina, vplivna obmocja dedišcine. Objekti in obmocja kulturne dedišcine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o obcinskem prostorskem nacrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s podrocja varstva kulturne dedišcine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o dolocitvi varstvenih obmocij dedišcine). Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, ce je tako doloceno posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to obmocje urejanja. (11) Ce se upraviceno domneva, da je v nepremicnini, ki je predmet posegov, neodkrita dedišcina, in obstaja nevarnost, da bi z nacrtovanimi posegi bilo povzroceno njeno poškodovanja ali unicenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s podrocja varstva kulturne dedišcine. Obseg in cas predhodnih raziskav dedišcine doloci pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s podrocja varstva kulturne dedišcine. Za poseg v objekt ali obmocje kulturne dedišcine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dedišcine ali ki dedišcino unicujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s podrocja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. Na objektih in obmocjih kulturne dedišcine nista dovoljeni: . gradnja novega objekta, vkljucno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in . rekonstrukcija objekta, na nacin, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali obmocja kulturne dedišcine in prepoznavne znacilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. (12) Na objektih in obmocjih kulturne dedišcine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dedišcine. V primeru neskladja ostalih dolocb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dedišcine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dedišcine. Objekte in obmocja kulturne dedišcine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali unicenjem tudi med gradnjo – cez objekte in obmocja kulturne dedišcine ne smejo potekati gradbišcne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkorišcati za deponije viškov materialov ipd. 51. clen (ohranjanje narave) (1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem obmocju obcine, predvsem pa na obmocjih ohranjanja narave. (2) Kakršnihkoli posegov in dejavnosti na obmocjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih obmocjih in posebnih varstvenih obmocjih (obmocjih Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le – teh, naj se ne nacrtuje ali izvaja. (3) Na ekološko pomembnih obmocjih se posegi in dejavnosti nacrtujejo tako, da se v cim vecji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij, omogoca ponovna povezanost, ce bi bila le-ta z nacrtovanim posegom prekinjena. (4) Na posebnih varstvenih obmocjih (Natura 2000) se posegi in dejavnosti nacrtujejo tako, da se v cim vecji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, da se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specificne strukture, naravne procese ali ustrezno rabo ter da se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti bistvenih za najpomembnejše življenjske faze. (5) Na posebnih varstvenih obmocjih (Natura 2000) se pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so nacrtovani v skladu s varstvenimi usmeritvami za posebna varstvena obmocja, izvedejo vsi možni tehnicni in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate cim manjši. Cas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: . živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v cim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v casu razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladicev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja; . rastlinam prilagodi tako, da se omogoci semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. (6) Na obmocjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Posegov in dejavnosti naj se ne nacrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je doloceno obmocje Natura 2000 (npr. drstišca, gnezdišca, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega obmocja. (7) Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, ce ni drugih prostorskih ali tehnicnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. (8) Na obmocjih pricakovanih naravnih vrednot pristojne ustanove spremljajo (odkrivanje novih tovrstnih naravnih vrednot, zagotavljanje njihovega dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje) posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. (9) Habitatni tipi in znacilni elementi krajine so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obmocju obcine Zrece ni bilo izvedeno kartiranje habitatnih tipov, zato je pred odlocitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na obmocja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, treba ugotoviti prisotnost habitatnih tipov na teh obmocjih in njihovo stanje ohranjenosti. Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti nacrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv cim manjši. (10) Ohranjajo in ponovno se vzpostavljajo tiste znacilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obmocju obcine Zrece se kot taki znacilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah. 2.7.2.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, obmocja zašcite in reševanja 52. clen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, zašcita in reševanje) (1) V prostoru obcine Zrece so kot ogrožena obmocja evidentirana potresna, poplavna in erozijska obmocja. (2) Obmocje obcine leži v 7. stopnji (coni) potresne ogroženosti (vir: ARSO http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/), zato je potrebno predvideti potresno varen nacin gradnje objektov. (3) V planskih aktih obcine Zrece je nacrtovana protierozijska zašcita hudourniških potokov, preprecitev nastanka erozijskih žarišc, priprava strokovnih podlag za dolocitev varnostnih pasov vodnih virov, raba vode za druge namene – ribogojnice in male hidroelektrarne ter program izgradnje fekalnih kolektorjev in cistilnih naprav. Obcina Zrece pristopa k navedenim programom postopoma in v skladu z obcinskimi plani ter razpoložljivimi sredstvi. (4) Cilj urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje usmerjajo izven poplavno ogroženih obmocij. Ohranjanje poselitve ter v izjemnih primerih morebitna nova poselitev na teh poplavno ogroženih površinah sta mogoci na osnovi predhodno izvedenih protipoplavnih ukrepih. Pred podrobnejšim nacrtovanjem rabe prostora na teh obmocjih se zagotovi strokovno preveritev in dolocitev obmocij visokih voda, pri cemer se upošteva prepoved gradnje na poplavnih obmocjih ter na drugih površinah v 5 m širokem pasu ob vodotokih in obmocjih njihovih visokih voda. Izjema so rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in vecji ukrepi za preprecevanje poplav (ekstenzivni travniki, rekreacijske površine ipd.). (5) Na obmocjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladišcenja nevarnih snovi, predvsem na obmocjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je potrebno razvoj naselij nacrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri nacrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na obmocja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesrec z nevarnimi snovmi ali drugih nesrec. (6) Na potencialno ogroženih obmocjih se z uveljavljanjem prostorskih, urbanisticnih, gradbenih, arhitekturnih in drugih tehnicnih ukrepov preprecuje in zmanjšuje morebitne posledice ter omogocajo zašcita, reševanje in pomoc. Na obstojecih obmocjih strnjene poselitve, ki so obenem ogrožena obmocja, se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah. (7) Za primer naravnih in drugih nesrec se zagotavljajo površine za pokop vecjega števila ljudi na površinah obstojecih pokopališc. Gradbeni in drugi odpadki se odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi dolocijo dodatne površine, vendar le te ne smejo biti na poplavnih obmocjih. Ob množicnem poginu živali se doloci lokacija za odlaganje kadavrov. 2.7.2.4 Usmeritve za obrambne potrebe 53. clen (obramba) Na obmocju obcine se upošteva obmocje možne izkljucne rabe (Stolpnik). Obmocja možne izkljucne rabe prostora za potrebe obrambe so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske oziroma so za potrebe obrambe v souporabi. Ureditve za obrambne dejavnosti morajo na teh lokacijah upoštevati veljavno zakonodajo s podrocja vplivov na okolje. 2.7.3 Usmeritve za dolocitev namenske rabe zemljišc 54. clen (usmeritve za dolocitev namenske rabe zemljišc) (1) V strateškem delu OPN so dolocena obmocja osnovne namenske rabe prostora (ONRP): stavbna, kmetijska in gozdna zemljišca, vode ter druga zemljišca. Na osnovi ONRP iz strateškega dela so v izvedbenem delu OPN dolocena obmocja in površine podrobnejše namenske rabe prostora (PNRP). (2) Stavbna zemljišca so dolocena na podlagi prikaza stanja prostora iz 3. clena tega odloka ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišc, predviden obseg ter njihova lokacija. PNRP v okviru stavbnih zemljišc je dolocena na prej navedenih osnovah, ter na osnovi VPA 2009 iz 5. clena tega odloka in veljavnih prostorskih izvedbenih aktov obcine Zrece. (3) Kmetijska in gozdna zemljišca so dolocena na podlagi prikaza stanja prostora iz 3. clena tega odloka. Locitev kmetijskih zemljišc na najboljša in druga kmetijska zemljišca je dolocena na osnovi VPA 2009 iz 5. clena tega odloka ob upoštevanju širitev oziroma zmanjšanja obsega stavbnih zemljišc. (4) Vodna zemljišca se v OPN opredelijo kot obmocja voda oziroma z ustrezno podrobnejšo namensko rabo prostora upoštevajoc dejansko stanje. Kjer to ni možno ali smiselno se na obmocju opredeli pretežna namenska raba prostora, pri cemer se pri nacrtovanju posegov in ureditev upošteva dejansko stanje na terenu in takšna zemljišca obravnava kot vodna zemljišca s pripadajocimi priobalnimi zemljišci in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s podrocja voda. (5) Druga zemljišca in površine regionalnih cest so dolocena na podlagi prikaza stanja prostora iz 3. clena tega odloka. (6) Bilanca zemljišc glede na ONRP ter PNRP je razvidna iz Priloge 4 (Bilance površin v OPN) k temu odloku. 2.7.4 Usmeritve za dolocitev prostorskih izvedbenih pogojev 55. clen (oblikovanje enot urejanja kot prostorski okvir razvoja) (1) V strateškem delu OPN je glede na geografske znacilnosti, rabo zemljišc, prometne povezave ter dosedanji razvoj poselitve, ter na osnovi opredelitev razpršene poselitve kot avtohtonega vzorca poselitve v Analizi stanja in razvojnih možnosti, celoten prostor obcine Zrece deljen na pet obmocij s podobnimi skupnimi znacilnostmi: a) Obmocje obcinskega središca Zrece, ki predstavlja prostor intenzivne poselitve in razvoja centralnih dejavnosti, turisticno rekreacijskih v povezavi z zdraviliškimi dejavnostmi in gospodarskih dejavnosti v obcinskim središcu in se ureja na osnovi urbanisticnega nacrta Zrece (UN). b) Obmocje klimatsko turisticnega centra Rogla (KTC), ki posega delno tudi v obmocja drugih obcin in predstavlja pomemben zimski smucarski in poletni rekreativni center v zaledju Pohorskih gozdov (RO). c) Višinski predel nad poselitveno mejo, ki obsega prostor obcine nad višinsko mejo okrog 1000 m nadmorske višine, ki predstavlja tudi mejo poselitve (VP). d) Hribovito obmocje avtohtone poselitve, ki obsega predele obcine nad višinsko mejo okrog 500 m nadmorske višine do okrog 1000 m nadmorske višine (AP). e) Obmocje odprtega prostora, pod nadmorsko mejo okrog 500 m, kjer prevladujeta kmetijska in gozdarska raba prostora, vmes pa so praviloma tudi manjša naselja (OP). (2) Na osnovi zgoraj navedenih skupnih znacilnosti prostora, ob upoštevanju lege posameznih znacilnih obmocij ter ob upoštevanju trase prenosnega plinovoda R21AZ, ki razdeli severni del obmocja odprtega prostora, je za prostor obcine Zrece dolocenih enajst enot urejanja prostora. Znotraj EUP so zajeta glede na osnovno namensko rabo prostora (ONRP) zemljišca: stavbna zemljišca (okvirna obmocja naselij ter stavbna zemljišca izven naselij in regionalne ceste), kmetijska zemljišca, gozdovi in vodne površine. (3) Za stavbna zemljišca v vseh okvirnih obmocjih naselij, ki ležijo znotraj EUP, so dolocena manjša obmocja znotraj enote urejanja prostora (MOEUP) glede na podrobno namensko rabo prostora (PNRP) ter s skupnimi znacilnostmi glede namena stavb, površin, oblikovnih in drugih znacilnosti ter pogojev za urejanje. Okvirna obmocja naselij so lahko sestavljena iz vec ali samo ene MOEUP. Pregled naselij, njihovih MOEUP ter njihova lega v EUP je razviden iz Priloge 3 (Pregled MOEUP glede na PNRP, nacine urejanja in okvirna obmocja naselij) k temu odloku. (4) PIP dolocajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišcu, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za prikljucevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dedišcine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami. Dolocena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj obmocij stavbnih zemljišc ter za pripravo OPPN. 3. Izvedbeni del 56. clen (razmerje med skupnimi in podrobnimi PIP) (1) Skupni prostorski izvedbeni pogoji so doloceni in veljajo za ves prostor obcine Zrece oziroma za vse enote urejanja prostora (EUP), ki so navedene v 57. clenu tega odloka. (2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji so doloceni na osnovi posebnosti, ki so znacilne za posamezne EUP oziroma njihova manjša obmocja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). Kadar se dolocila v podrobnih PIP razlikujejo od dolocil v skupnih PIP, se upoštevajo dolocila v podrobnih PIP. 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora 3.1.1 Enote urejanja prostora 57. clen (enote urejanja prostora) Prostor obcine Zrece je v izvedbenem delu razdeljen na enajst enot urejanja prostora (EUP): UN1: za mesto Zrece; RO2: za obmocje klimatsko turisticnega centra Rogla (KTC); VP3: za višinski, južni predel obcine nad poselitveno mejo; VP4: za višinski vecji severovzhodni predel obcine nad poselitveno mejo; AP5: za obmocje avtohtone razpršene poselitve pod Konjiško goro; AP6: za obmocje avtohtone razpršene poselitve na Pohorju in na vzhodnem delom Loške gore; OP7: za obmocje jugozahodnega dela odprtega prostora obcine; OP8: za obmocje severovzhodnega dela odprtega prostora obcine; OP9: za obmocje severozahodnega dela odprtega prostora obcine; PP10: za obmocje trase prenosnega plinovoda R21AZ; VP11: za višinski manjši severozahodni predel obcine nad poselitveno mejo. 58. clen (manjša obmocja znotraj enot urejanja prostora) Znotraj obmocij EUP z oznakami UN1, RO2, VP3, AP6, OP7 in OP8 so na nekaterih obmocjih dolocena manjša obmocja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). EUP VP4, AP5, OP9, PP10 in VP11 nimajo dolocenih MOEUP. MOEUP so dolocena glede na osnovno namensko rabo na obmocjih stavbnih zemljišc in na obmocjih drugih zemljišc ter ob upoštevanju skupnih znacilnosti glede namenske rabe prostora in stavb, oblikovnih in drugih znacilnosti ter pogojev za urejanje. Pregled EUP in MOEUP glede na PNRP in lego v okvirnih obmocjih naselij ter izven njih v OPN je razviden iz Priloge 3 tega odloka. 3.1.2 Namenska raba prostora 59. clen (obmocja osnovne namenske rabe prostora) V prostoru obcine Zrece so zemljišca, glede na osnovno namensko rabo razdeljena na: . I. obmocja stavbnih zemljišc, . II. obmocja kmetijskih zemljišc, . III. obmocja gozdnih zemljišc, . IV. vode, . V. druga zemljišca. 60. clen (obmocja podrobne namenske rabe prostora) (1) Zemljišca osnovne namenske rabe iz prejšnjega clena so deljena na zakljucena obmocja podrobne namenske rabe, na katerih je dovoljena naslednja pretežna raba: oz. Ime pretežna raba Obmocja stavbnih zemljišc SS stanovanjske površine stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajocimi dejavnostmi SB stanovanjske površine za posebne namene stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene obcasnemu ali stalnemu bivanju razlicnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin) SK površine podeželskega namena površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju SP površine pocitniških hiš površine pocitniških hiš, ki so namenjene za pocitek CU osrednja obmocja centralnih dejavnosti osrednja obmocja centralnih dejavnosti, kot so obmocja historicnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje IP površine za industrijo površine za industrijo, ki so namenjene industrijskim dejavnostim, prometnim dejavnostim, gradbeništvu, skladišcenju ipd. IG gospodarske cone gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladišcnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, in proizvodnim dejavnostim IK površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali ter drugim dejavnostim povezanih s kmetijstvom BT površine za turizem površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turisticno ponudbo in nastanitev BC športni centri športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam ZS površine za oddih, šport in rekreacijo površine za oddih, šport in rekreacijo, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem ZP parki parki kot urejena obmocja odprtega prostora v naselju ZD druge urejene zelene površine druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zašcitno oziroma drugo funkcijo ZK pokopališca pokopališca, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle PC površine cest površine cest, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podrocja prometa PO ostale prometne površine površine namenjene objektoma transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (mejni prehodi, prometni terminali, vecja postajališca avtobusnega in železniškega prometa) E obmocja energetske infrastrukture obmocja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podrocja energetike O obmocja okoljske infrastrukture obmocja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podrocja oskrbe z vodo, cišcenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki A površine razpršene poselitve kmetijska dejavnost in njene dopolnilne dejavnosti, gozdarstvo, turisticna in športno rekreativna dejavnost, malo gospodarstvo in druge oblike dela na domu ter bivanje Obmocja kmetijskih zemljišc K1 najboljša kmetijska zemljišca kmetijska dejavnost in dopolnilne dejavnosti na kmetiji K2 druga kmetijska zemljišca kmetijska dejavnost in dopolnilne dejavnosti na kmetiji Obmocja gozdnih zemljišc G gozdna zemljišca zemljišca porasla z gozdnim drevjem, zemljišca namenjena gojenju in ekonomskemu izkorišcanju gozdov ter zemljišca v zarašcanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih dolocena kot gozd Obmocja voda VC celinske vode obmocja površinskih voda, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s podrocja rabe voda Obmocja drugih zemljišc LN površine nadzemnega pridobivalnega prostora obmocja mineralnih surovin, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s podrocja izkorišcanja mineralnih surovin (2) V nadaljevanju besedila tega odloka se za pretežno rabo posameznih obmocij lahko navajajo tudi kratice pretežne rabe. 3.1.3 Dopustna izraba prostora 61. clen (dopustna izraba prostora) (1) Dopustna izraba prostora se doloci na podlagi stavbne tipologije, kot faktor izrabe na obmocju posamezne MOEUP ali kot zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin le na obmocjih urejanja z OPPN. (2) Na pretežno pozidanih obmocjih, kjer so možne le dopolnilne gradnje, se vzpostavljena povprecna izraba ohranja s podrobneje dolocenimi PIP glede stopnje izkorišcenosti posameznega zemljišca, namenjenega gradnji oziroma drugimi PIP. 3.1.4 Namembnost in vrste posegov v prostor 62. clen (vrste posegov na vseh namenskih rabah) (1) Na celem obmocju obcine so v skladu z ostalimi dolocili tega odloka na površinah vseh namenskih rab dopustni: . zacasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami; . ureditve, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda ter na renaturacijo vodotokov, na kmetijskih zemljišcih le ob predhodnem soglasju pristojnega NUP, . dela, s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost, postavijo geodetska izmeritvena znamenja za oznacitev tock geodetskih mrež in geodetske oznake na geodetskih izmeritvenih znamenjih; . raziskave nahajališc mineralnih surovin, geotermicnega energetskega vira in podzemnih vod pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se zemljišca po raziskovanju vrnejo v prvotno stanje; . zacasne rabe opredeljene na osnovi lokacijskih preveritev, . nezahtevni in enostavni objekti v skladu z doloceno ONRP oziroma PNRP, na kmetijskih zemljišcih le v skladu s 70. clenom tega odloka, . od drugih gradbenih posegov: . nasipi, izkopi in odkopi, utrjene brežine, razen na kmetijskih zemljišcih, . nepokrita prezentirana arheološka najdišca in ruševine, . merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja, . vzdrževanje objektov ter vzdrževalna dela v javno korist, . gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture (komunalne, energetske, elektronsko komunikacijske), . rekonstrukcije in vzdrževanje objektov in naprav prometne infrastrukture (pri cemer se npr. šteje tudi izvedba hodnikov za pešce ob obstojecih trasah, avtobusnih postajališc, parkirnih prostorov ter drugih objektov prometne infrastrukture), na kmetijskih zemljišcih le v skladu s 70. clenom tega odloka, . rekonstrukcije obstojecih legalno zgrajenih objektov, . odstranitve – rušitve obstojecih objektov. (2) Vsi predhodno navedeni in v odloku doloceni drugi dopustni posegi in gradnje v primeru lege na obmocjih in objektih z varstvenimi režimi ter v varovalnih pasovih se izvajajo v skladu s pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora. Obmocja in pripadajoci objekti z varstvenimi režimi so prikazani v prikazu stanja prostora kot obvezni prilogi k OPN. 63. clen (vrste gradenj in posegov na stavbnih zemljišcih) (1) Na stavbnih zemljišcih na celem obmocju obcine so v skladu z dolocili tega odloka ali ce drugi predpisi ali veljavni podrobnejši prostorski akti ne dolocajo drugace, dopustne še naslednje gradnje in posegi: . gradnja novega objekta vkljucno s prizidavami, . rekonstrukcija legalno zgrajenega objekta, . sprememba namembnosti objekta, . drugi gradbeni posegi. (2) Dopustna je tudi gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta kot nadomestna gradnja legalno zgrajenih objektov tako, da ta glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa od obstojecega objekta. 64. clen (prizidave, rekonstrukcije in spremembe namembnosti) (1) Za prizidave in rekonstrukcije veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot so doloceni za novo zgrajen objekt, v kolikor ostala dolocila odloka ne dolocajo drugace. (2) Prizidave in rekonstrukcije obstojecih legalno zgrajenih objektov, v katerih se izvaja dejavnost, ki ni dopustna s tem odlokom na podrobnejši namenski rabi prostora, kjer takšen objekt leži, so ne glede na ostala dolocila odloka dopustne le v okviru obstojece gradbene parcele in pod pogojem, da vplivi na okolje ne presegajo dovoljenih vrednosti dolocenih za obmocje namenske rabe. Na obmocju mesta je pri predhodno navedenih objektih dovoljena le rekonstrukcija objektov. (3) Spremembe namembnosti obstojecih legalno zgrajenih objektov so možne na vseh stavbnih zemljišcih razlicnih PNRP v okviru dopustnih dejavnosti in objektov na njih ter v skladu z drugimi pogoji odloka. (4) Ne glede na prvi odstavek so dopustne spremembe namembnosti obstojecih stavb z bruto tlorisno površino nad 400 m2 na PNRP: SS, SK in CU tudi v vecstanovanjske stavbe ob upoštevanju FZ, DOBP in števila parkirnih mest dolocenih v tem odloku za vecstanovanjske stavbe. Pri izracunu površine se ustrezno upošteva tudi neizkorišceno podstrešje. (5) S spremembo namembnosti objektov se ne sme presegati dolocenih stopenj obremenjevanja okolja za posamezno obmocje. 65. clen (vzdrževanje objektov) (1) Objekte se vzdržuje v stanju, da ne ogrožajo življenja in zdravja ljudi in ne vplivajo negativno na rabo objekta, sosednjih objektov ter zunanjo podobo obmocja. (2) Tudi v primeru nelegalnega objekta, ki predstavlja nevarno gradnjo, so ne glede na dolocila odloka dopustna nujna vzdrževalna dela za zašcito objekta, s katerimi se prepreci negativne posledice nevarne gradnje na okolico. (3) Pri vzdrževanju objektov in energetskih sanacijah obstojecih vecstanovanjskih stavb ali skupine oz. niza, ki tvori zakljuceno celoto, ki se izvajajo na ovoju stavbe, se zagotavlja oblikovanje vseh fasadnih površin po enotnem nacrtu (enako stavbno pohištvo, enaki detajli izvedbe balkonov, logg, zasteklitev, ograj ipd.), v kolikor je še 70 % posameznih fasadnih površin v prvotni obliki oz. izvorno oblikovanih. V tem nacrtu se doloci tudi, katera dela morajo biti izvedena kot enoten gradbeni poseg za posamezno stavbo ali skupino oz. niz, ki tvori zakljuceno celoto, in katera dela je mogoce izvajati individualno in v skladu z enotno rešitvijo. Barve fasad obstojecih vecstanovanjskih stavb morajo biti izbrane v skladu s strokovno podlago: »Nova barvna shema blokovskih naselij v Zrecah, Avtor: Uroš Špile, mag.inž.arh., april 2017«. Signalne in fluorescentne barve fasadnih površin niso dopustne. (4) Naprave in instalacije se na vecstanovanjske stavbe namešca na strehe in skrite dele fasad (terase, zastrti deli balkona). Izjemoma so lahko vidne na fasadi na osnovi enotnega nacrta za celo stavbo. Nacrt pa ni potreben, v primeru, da so naprave in instalacije namešcene že na fasadah za vec kakor 30% stanovanj. Pri objektih centralnih dejavnosti morajo biti namešcene vizualno zakrito ali na stranskih fasadah in dvorišcno stran ali kot sestavina oblikovanja. Naprave in instalacije ne smejo imeti nedovoljenih vplivov (hrup, vroci zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje. (5) Namestitev fotovoltaike je dopustna na strehah in na fasadah objektov kot del oblikovanja fasad. Višina elementov fotovoltaike ne sme presegati dopustne višine objekta kot je dolocena s tem odlokom. Pri vecstanovanjskih stavbah je namestitev fotovoltaike na fasadah dopustna pod enakimi pogoji kot so doloceni v predhodnem odstavku za naprave in inštalacije. Na obmocjih s PNRP IP, IG in IK nacin postavitve elementov fotovoltaike ni dolocen. 66. clen (pogoji za dopustne nezahtevne in enostavne objekte) (1) Umešcanje nezahtevnih in enostavnih objektov iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost je dovoljeno ob upoštevanju naslednjih pogojev: a) Namembnost objekta mora biti skladna z osnovno oziroma podrobno namensko rabo (PNRP), ki je na osnovi 60. clena tega odloka dolocena za zemljišce na katerega se umešca objekt. PNRP je razvidna iz graficnih prikazov izvedbenega dela OPN. b) Namembnost objekta mora biti skladna z vrsto dodatno dovoljenih dejavnosti, v kolikor so te dolocena za zemljišce na katerega se umešca objekt. Dodatno dovoljene dejavnosti so navedene v poglavju 3.2. (Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja) tega odloka. c) Zaradi umestitve objekta ne sme biti presežen faktor dopustne zazidanosti parcele namenjene gradnji, v kolikor je ta dolocen za zemljišce na katerega se umešca objekt. d) Pri umešcanju objekta morajo biti upoštevani pogoji za izkorišcenost parcel namenjenih gradnji glede na PNRP, v kolikor so ti doloceni za zemljišce na katerega se umešca objekt. e) Pri umešcanju objekta v prostor morajo biti upoštevani pogoji za odmike objektov, ki so navedeni v poglavju 3.1.5 (Lega objektov) tega odloka, ki se nanašajo na nezahtevne in enostavne objekte ter še naslednji: . Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišc oddaljeni najmanj 1,5 m (napušc oziroma najbolj izpostavljeni del objekta). Izjema je rezervoar za utekocinjen naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišc odmaknjen najmanj toliko, kot to dolocajo predpisi, ki urejajo podrocje naprav za vnetljive tekocine in pline. Ce je odmik nezahtevnega in enostavnega objekta manjši od 1,5 m, je treba pred zacetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišc, v primeru rezervoarja za utekocinjeni naftni plin ali nafto pa tudi zgraditi ustrezen požarni zid. . Odmik ograje od meje s sosednjim zemljišcem je najmanj 0,30 m, ce je odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred zacetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišc. Ce je sosednje zemljišce javna cesta, zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. . Oporni zidovi so od meje s sosednjim zemljišcem oddaljeni najmanj 1,0 m. Za manjši odmik je treba pred zacetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišc. Ce je sosednje zemljišce javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje pridobiti pogoje geomehanika. f) Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo naslednji pogoji: . upoštevajo se pogoji iz veljavnega predpisa o vrstah objektov glede na zahtevnost, v kolikor niso v nasprotju z ostalimi dolocili tega odloka; . upoštevajo se enaka merila in pogoji oblikovanja kot za novogradnje, ne glede na to ali se gradijo kot prizidki k stanovanjskim oziroma gospodarskim objektom ali kot samostojni objekti; gradnja nezahtevnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstojecih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij, kot samostojnih objektov je dovoljena le v primerih, kadar v sklopu obstojecih objektov ni možno zadovoljiti manjkajocih prostorskih potreb. (2) Postavljanje premicnih oziroma zacasnih objektov (kontejnerjev, bivalnih prikolic, šotorov in podobno) je dovoljeno le na za to dolocenih in oznacenih mestih, ki jih doloci Obcina Zrece s svojim predpisom. (3) V primeru neskladja dolocb tega clena z varstvenimi režimi kulturne dedišcine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dedišcine in obvezna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe. (4) Za kmetijska zemljišca veljajo pogoji iz 70. clena tega odloka. 67. clen (vrste dopustnih dejavnosti) (1) Dopustne dejavnosti so na posameznem obmocju namenske rabe prostora dolocene in poimenovane pretežno v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti ali so poimenovane opisno v skladu s cetrtim clenom tega odloka z novim izrazom za posamezno dejavnost ali za skupino dejavnosti. V kolikor so dolocene v skladu s SKD in ce ni doloceno drugace v podrobnejših PIP velja, da so dopustne vse dejavnosti, ki so znotraj posamezne ravni in hierarhicno pod njo. (2) Na posameznem obmocju namenske rabe prostora se dopustne dejavnosti lahko locirajo v samostojnih stavbah na lastnem zemljišcu, na zemljišcu drugih stavb ob upoštevanju dolocil odloka ali v delu - prostorih drugih dopustnih stavb. (3) Obstojece dejavnosti v legalno zgrajenih objektih, ki niso dopustne na posamezni osnovni oz. podrobnejši namenski rabi, se lahko izvajajo in širijo v okviru pripadajoce gradbene parcele v skladu z dolocili tega odloka. (4) Dopustne dejavnosti in objekti na posameznem obmocju namenske rabe prostora ne smejo presegati stopenj vplivov na okolje, kot so zanje dolocene v razlicnih predpisih, ki se nanašajo na varstvo okolja. 68. clen (vrste dopustnih objektov) (1) Dopustni objekti so v OPN doloceni glede na dopustne dejavnosti na posamezni PNRP in ONRP. Pretežno so poimenovani v skladu z veljavnim predpisom, ki doloca klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov ali so poimenovani z novim izrazom za posamezni objekt ali za skupino objektov dolocenim v cetrtem clenu tega odloka. V kolikor so poimenovani glede na namen uporabe v skladu z veljavnim predpisom ali poimenovani z novim izrazom, ki predstavlja razlicne vrste objektov iz veljavnega predpisa in ce ni doloceno drugace s podrobnejšim PIP ali drugimi cleni odloka velja, da so dopustne vse vrste objektov, ki so po namenu doloceni znotraj posamezne klasifikacijske ravni in tudi hierarhicno pod njo. (2) Dopustne so vecnamenske stavbe, ki se opredelijo glede na pretežno dejavnost v njih. (3) Gradbeno inženirski objekti dopustni na vseh obmocjih osnovnih in podrobnejših namenskih rabah oziroma kot je v nadaljevanju doloceno in ne glede na dolocila podrobnejših PIP so: . ceste le na stavbnih zemljišcih, na kmetijskih zemljišcih le v skladu s 70. cl. tega odloka, na gozdnih, vodnih in drugih zemljišcih izjemoma le v soglasju s pristojnim NUP, . mostovi, viadukti, predori in podhodi, na kmetijskih zemljišcih le v skladu s 70. clenom tega odloka, . daljinski in lokalni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, s pripadajocimi objekti, prikljucki ter napravami oz. infrastrukturnimi elementi (npr. vkljucno tudi z baznimi postajami), . objekti za zadrževanje plazov, za zašcito pred skalnimi podori in snežnimi plazovi ter drugi stabilizacijski objekti, razen na kmetijskih zemljišcih, . objekti za zašcito recnih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zašcito oz. varstvo pred poplavami, razen na kmetijskih zemljišcih. 69. clen (dopustne dejavnosti in objekti na stavbnih zemljišcih glede na PNRP) V tabeli v nadaljevanju so za PNRP na stavbnih zemljišcih, poleg že v predhodnih clenih dopustnih posegov in gradenj za posamezne dejavnosti in objekte, v skladu z ostalimi PIP dopustne tudi še naslednje dejavnosti in objekti ne glede na njihovo razvrstitev glede zahtevnosti po predpisih, ki urejajo gradnjo: (1) SS - stanovanjske površine s spremljajocimi dejavnostmi DOPUSTNE DEJAVNOSTI - bivanje; - trgovina na drobno, vzdrževanje in popravila motornih vozil, posredništvo; - dejavnosti družbene infrastrukture; - gostinska dejavnost, na obmocju UN le: oddajanje zasebnih sob gostom, druge nastanitve za krajši cas, dejavnost okrepcevalnic in podobnih obratov, slašcicarn in kavarn, priložnostna priprava in dostava jedi ter druga oskrba z jedmi; - storitvena dejavnost; - poslovna dejavnost; - kmetijska dejavnost in njene dopolnilne le v okviru obstojecih kmetij, - druge dejavnosti malega gospodarstva: pod pogojem, da so v skladu z drugimi dolocili odloka, da ne potrebujejo stacionarnih parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje na predmetnih površinah, da imajo vplive omejene na dopustno raven za stanovanjsko obmocje DOPUSTNI OBJEKTI - stanovanjske stavbe, - stavbe družbene infrastrukture, - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, gostinske stavbe (za kratkotrajno nastanitev oz.: le penzion, gostišce, prenocišce, oddajanje zasebnih sob gostom in stavbe za dejavnost strežbe in pijac oz. gostilne, restavracije in tocilnice ter druge; od stavb za dejavnost strežbe in pijac na obmocju UN le: okrepcevalnice in podobni obrati, slašcicarne in kavarne, stavbe za priložnostno pripravo in dostavo jedi ter drugo oskrbo z jedmi), poslovne in upravne stavbe ter druge razlicne 12 nestanovanjske stavbe po CC-SI za potrebe malega gospodarstva, - garažne stavbe, - nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru obstojecih kmetij, - stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturni spomeniki - dedišcina, - objekti za šport, rekreacijo in prosti cas. Velikosti stavb in gradbene parcele - enostanovanjske ali dvostanovanjske prostostojece: FZ 0,4, DOBP 30%; enostanovanjske ali dvostanovanjske strnjene: FZ 0,5, DOBP 25%; - stavbe družbene infrastrukture: FZ 0,8 , FZP 20%, - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (razen oskrbnih postaj – bencinskega servisa), gostinske, poslovne in upravne, razlicne stavbe za malo gospodarstvo: BTP do 400 m2 , višino enako kot je doloceno za enostanovanjske stavbe, FZ 0,5 , FZP 25%, gradbena parcela najvec 1.500 m2, - garažne stavbe so pritlicne, za nestanovanjske stavbe so dopustne najvec P+1, - nestanovanjske kmetijske stavbe: veljajo velikosti kot so dolocene za stavbe na površinah SK. (2) SK - površine podeželskega naselja DOPUSTNE DEJAVNOSTI - bivanje, - trgovina; vzdrževanje in popravilo motornih vozil, - malo gospodarstvo, - gostinstvo, - dejavnosti družbene infrastrukture, - kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, lov, gozdarstvo, ribištvo. DOPUSTNI OBJEKTI - stanovanjske stavbe, - nestanovanjske kmetijske stavbe in drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, - garažne stavbe, - razlicne vrste nestanovanjskih stavb po CC-SI razvršcenih v oddelek 12 in objektov za potrebe izvajanja dopustnih dejavnosti in za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, Velikosti stavb in gradbene par cele - enostanovanjske ali dvostanovanjske prostostojece: FZ 0,4, DOBP 30%; enostanovanjske ali dvostanovanjske strnjene: FZ 0,5, DOBP 25%; - razlicne stavbe za kmetijsko dejavnost in razlicne stavbe za dopolnilne dejavnosti na kmetiji: etažnost P - pritlicna, FZ 0,8; FZP 20 %, - garažne stavbe: pritlicne, razen za dejavnosti družbene infrastrukture - razlicne vrste nestanovanjskih stavb potrebnih za druge dopustne dejavnosti razen za stavbe družbene infrastrukture in oskrbne postaje – bencinski servis: najvec BTP 400 m2, višino enako kot je doloceno za enostanovanjske stavbe, FZ 0,5; FZP 25%, gradbena parcela najvec 1.500 m2. (3) SB – stanovanjske površine za posebne namene DOPUSTNE DEJAVNOSTI - bivanje ostareli in drugih socialnih skupin, - spremljajoce dejavnosti: dejavnosti družbene infrastrukture, gostinstvo, trgovina, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti. DOPUSTNI OBJEKTI - stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, - stavbe za šport, za potrebe izvajanja dopustnih dejavnosti. DRUGI POGOJI Dopustne spremljajoce dejavnosti se umešcajo v dopustne objekte in obsegajo najvec 20 % bruto tlorisnih površin dopustnega objekta. (4) SP- površine pocitniških hiš DOPUSTNE DEJAVNOSTI - obcasno bivanje, - športne in druge dejavnosti za prosti cas. DOPUSTNI OBJEKTI - enostanovanjske stavbe: le pocitniške hišice, - objekti za šport, rekreacijo in prosti cas. Velikosti stavb in gradbene parcele - pocitniške hišice: tloris najvec 60 m2 , višina najvec P+M oz. 8 m, FZ 0,5, FZP 40%, gradbena parcela najvec 500 m2. (5) CU - osrednja obmocja centralnih dejavnosti DOPUSTNE DEJAVNOSTI - dejavnosti družbene infrastrukture, - poslovne dejavnosti, - trgovina; vzdrževanje in popravilo motornih vozil, - gostinska dejavnost, - storitvene dejavnosti, - bivanje, - kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi samo kot obstojece. DOPUSTNI OBJEKTI - stanovanjske stavbe razlicnih tipologij, - stavbe družbene infrastrukture, - gostinske stavbe, - poslovne in upravne stavbe, - trgovske stavbe, - stavbe za storitvene dejavnosti, - garažne stavbe, - nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru obstojecih kmetij, - stavbe za opravljanje verskih obredov, - objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti cas (samo nogomet, tenis, košarka, ipd., otroška in druga javna igrišca, javni vrtovi, parki ipd.); Velikosti stavb in gradbene parcele - eno in dvostanovanjske stavbe prostostojece ali strnjene kot so dopustne na SS, vecstanovanjske stavbe: FI 1,2, DOBP 30%, - stavbe družbene infrastrukture: višina najvec 16 m, FZ 0,8, FZP 10%, - gostinske stavbe: višina najvec 16 m, FZ 0,7, FZP 25%, - poslovne in upravne stavbe: višina najvec 16 m , FZ 0,7, FZP 20%, - trgovske stavbe: tloris najvec 2000 m2, višina najvec 14 m, FZ 0,7; FZP 20%, - stavbe za storitvene dejavnosti: višina najvec 14 m, FZ 0,7; FZP 20%, - bencinski servisi in parkirne površine: FZP 30%, - garažne stavbe na samostojni parceli: višina najvec P+1, FZ 0,8; FZP 10%, - nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru obstojecih kmetij: veljajo pogoji kot so doloceni na SK, stavbe za opravljanje verskih obredov: FZ 0,7; FZP 25%. (6) BT - površine za turizem DOPUSTNE DEJAVNOSTI - turisticne dejavnosti, - gostinske, poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti ter družbene infrastrukture v povezavi s turisticno dejavnostjo, - športne, rekreacijske in druge dejavnosti za prosti cas. DOPUSTNI OBJEKTI - gostinske stavbe, - stavbe za šport, - objekti za šport, rekreacijo in prosti cas, - razlicne stavbe in gradbeno inženirski objekti ter drugi gradbeni posegi za izvajanje dopustnih dejavnosti, - garažne stavbe, - parkirišce. Velikosti stavb in gradbene parcele - gostinske stavbe: FZ 0,6, FZP 30%, - stavbe za druge dopustne dejavnosti: tloris najvec 400 m2, FZ 0,4, FZP 40%, - parkirišce na samostojni gradbeni parceli FZP 30%, parkirišce na gradbeni parceli stavbe: zasajena morajo biti tri drevesa na 1 PM. (7) BC – športni centri DOPUSTNE DEJAVNOSTI - športne dejavnosti, - spremljajoce storitvene dejavnosti v kopenskem prometu (npr.: dejavnost parkiranja ipd.), - druge dopustne dejavnosti v okviru športne dejavnosti: gostinstvo, turizem, trgovska, storitvena, zdravstvena, poslovna dejavnost. DOPUSTNI OBJEKTI - stavbe in objekti za šport, - gostinske stavbe. DRUGI POGOJI - stavbe FI 1,2, FZ 0,6 - gostinske stavbe se kot samostojne lahko gradijo le socasno ali po izgradnji ali ureditvi športnih objektov in stavb za šport, - prostori za druge dopustne dejavnosti se uredijo le v dopustnih stavbah in objektih. (8) IP - površine za industrijo DOPUSTNE DEJAVNOSTI - proizvodne dejavnosti, - trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, - poslovne dejavnosti, - gostinska dejavnost – le dejavnost strežbe jedi in pijac, - storitvene dejavnosti. DOPUSTNI OBJEKTI - industrijske stavbe in skladišcne stavbe, - industrijski gradbeni kompleksi, - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, - poslovne in upravne stavbe, - stavbe za storitvene dejavnosti, - trgovske stavbe, - gostilne, restavracije in tocilnice (ki služijo temu obmocju), - garažne stavbe in parkirne površine za razlicna vozila, - drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas (samo za potrebe EUP), - odlagališca odpadkov (zbirni center za odpadke). Velikosti stavb in gradbene parcele - industrijske stavbe, skladišca, upravne in pisarniške stavbe, trgovske stavbe, gostilne, restavracije in tocilnice (ki služijo temu obmocju), garažne stavbe in parkirne površine za razlicna vozila ter druge dopustne stavbe: FZ 0,8, FZP 10%, - odlagališca odpadkov (zbirni center za odpadke): FZP 20%. (9) IG - gospodarske cone DOPUSTNE DEJAVNOSTI - proizvodne dejavnosti, - trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, - dejavnost strežbe jedi in pijac, - poslovne dejavnosti, - storitvene dejavnosti. DOPUSTNI OBJEKTI - industrijske in skladišcne stavbe, - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacijstavbe za storitvene dejavnosti, - poslovne in upravne stavbe, - trgovske stavbe, - gostilne, restavracije in tocilnice (ki služijo temu obmocju), - garažne stavbe, - drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas (samo za potrebe EUP), - odlagališca odpadkov (zbirni center za odpadke). Velikosti stavb in gradbene parcele - industrijske stavbe, skladišca, stavbe za storitvene dejavnosti, upravne in pisarniške stavbe, trgovske, gostilne, restavracije in tocilnice (ki služijo temu obmocju), garažne stavbe in parkirne površine za razlicna vozila ter druge dopustne stavbe : višina najvec 10 m, FZ 0,8, FZP 10%, - odlagališca odpadkov (zbirni center za odpadke): FZP 20%. Drugi pogoji Na obmocjih proizvodnih dejavnosti (gospodarske cone - IG), ki mejijo neposredno na stanovanjska obmocja je za vsako dejavnost, ki se na novo umešca v prostor ali za pomembno spremembo obstojecih dejavnosti oziroma naprav, potrebno pridobiti: - strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka; velja za posege, za katere presoja vplivov na okolje po zakonodaji ni potrebna; - strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje hrupa v okolju, pri cemer je potrebno smiselno upoštevati dolocila Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. (10) IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo DOPUSTNE DEJAVNOSTI - kmetijska proizvodnja, - druge dopustne dejavnosti v okviru kmetijske proizvodnje (npr.: predelovalne, trgovina, ipd.). DOPUSTNI OBJEKTI - razlicne nestanovanjske stavbe za potrebe kmetijske proizvodnje oz. v povezavi z njo (npr.: industrijske stavbe in skladišca, trgovske, garažne ipd.). (11) ZS - obmocja zelenih površin - površine za oddih, rekreacijo in šport DOPUSTNE DEJAVNOSTI - športne in druge dejavnosti za prosti cas. DOPUSTNI OBJEKTI - objekti za šport, rekreacijo in prosti cas, - stavbe za funkcionalne potrebe izvajanja športnih dejavnosti. Velikosti stavb in gradbene parcele - stavbe za funkcionalne potrebe izvajanja športnih dejavnosti (garderobe, sanitarije, za shranjevanje opreme ipd.): pritlicne. (12) ZK - pokopališca DOPUSTNE DEJAVNOSTI - dejavnost verskih organizacij in pogrebna dejavnost ter storitvene in trgovske, ki služijo tem obmocjem oz. kot sestavni del pokopališke dejavnosti. DOPUSTNI OBJEKTI - pokopališca, - stavbe za opravljanje verskih obredov, - pokopališke stavbe, - stavbe za storitvene dejavnosti, - trgovske stavbe. Velikosti stavb in gradbene parcele - stavbe storitvene in trgovske dejavnosti: BTP do 100 m2. (13) ZP - parki DOPUSTNE DEJAVNOSTI – dejavnosti za prosti cas in rekreacijo, – gostinstvo DOPUSTNI OBJEKTI – športna igrišca, – drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti cas, – druge stavbe, ki niso uvršcene drugje: sanitarni prostori ipd., ki služijo za potrebe parka, – gostinske. Velikosti stavb in – stavbe so pritlicne, BTP najvec 100m2, FZ 0,3, FZP 50%. gradbene parcele (14) ZD - druge urejene zelene površine DOPUSTNE DEJAVNOSTI – urejanje in vzdrževanje zelenih površin. DOPUSTNI OBJEKTI – kot so dopustno doloceni na vseh obmocjih osnovnih in podrobnejših namenskih rabah (15) PC - površine cest DOPUSTNE DEJAVNOSTI – cestni promet, – cevovodni transport DOPUSTNI OBJEKTI – stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, – ceste, – mostovi, viadukti in brvi, predori in podhodi, – oskrbne postaje - bencinski servisi, – prenosna komunikacijska omrežja, – parkirišce in garaže za vse vrste vozil. Velikosti stavb in gradbene parcele – parkirišce in garaže: FZP 20%. (16) PO – ostale prometne površine DOPUSTNE DEJAVNOSTI - dejavnosti s podrocja prometa, - druge dejavnosti: trgovske, gostinske in storitvene dejavnosti ter druge dejavnosti, vezane na blagovni promet in promet potnikov. DOPUSTNI OBJEKTI - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, - razlicni objekti namenjeni izvajanju dejavnosti s podrocja prometa (npr. P+R ipd.) DRUGI POGOJI Prostori za dopustne dejavnosti se lahko uredijo v dopustnih stavbah in objektih. (17) O - obmocja okoljske infrastrukture DOPUSTNE DEJAVNOSTI – oskrba z vodo, – ravnanje z odplakami in odpadki, – saniranje okolja ter druge dejavnosti s podrocja okoljske infrastrukture DOPUSTNI OBJEKTI – industrijske stavbe, rezervoarji, silosi in skladišca (za potrebe ravnanja z odpadki), – distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo, – vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, – cevovodi za odpadno vodo, cistilne naprave, – objekti za ravnanje z odpadki: odlagališca za nenevarne odpadke in inertne odpadke – energetski objekti (za potrebe ravnanja z odpadki ali lastno oskrbo z elektricno energijo). Velikosti stavb in gradbene parcele – objekti : FZ 0,5, FZP 20%. (18) E – obmocja energetske infrastrukture DOPUSTNE DEJAVNOSTI – dejavnosti gospodarskih služb s podrocja energetike DOPUSTNI OBJEKTI – objekti in naprave za izvajanje dopustnih dejavnosti (19) A - površine razpršene poselitve DOPUSTNE DEJAVNOSTI – bivanje, – kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, lov, gozdarstvo, ribištvo, – turizem, – malo gospodarstvo, – trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, – druge oblike dela na domu. DOPUSTNI OBJEKTI – eno in dvostanovanjske stavbe, vecstanovanjske stavbe, – nestanovanjske kmetijske stavbe in drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, – razlicne nestanovanjske stavbe (po CC-SI iz oddeleka 12) in objekti potrebni za opravljanje dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, za turizem, malo gospodarstvo in trgovino na drobno ter vzdrževanje in popravilo motornih vozil, – garažne stavbe za potrebe kmetijske dejavnosti, bivanja in drugih dopustnih dejavnosti, – otroška in druga igrišca, zelenice in druge urejene zelene površine, igrišca za športe na prostem razen površin za avtomobilske, motociklisticne, kolesarske ali konjske dirke, agility poligonov, adrenalinskih in plezalnih parkov. Velikosti stavb in gradbene parcele – eno in dvostanovanjske stavbe prostostojece: FZ 0,4; DOBP 30%; – vecstanovanjske stavbe: najvec 6 stanovanj, višina najvec K+P+1+M, FZ in DOBP kot je doloceno za eno in dvostanovanjske stavbe, – nestanovanjske kmetijske stavbe ter druge stavbe in objekti potrebni za opravljanje dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji: FZ je 0,7, FZP 20 %, – stavbe za turisticne dejavnosti in malo gospodarstvo: BTP do 400 m2, višino enako kot je doloceno za enostanovanjske stavbe, FZ 0,5, FZP 25%, gradbena parcela najvec 2.000 m2. – prostori za druge oblike dela na domu v stanovanjski stavbi: površina manj kot 50% površine stanovanjske stavbe, – garažne stavbe: pritlicne, najvec v dveh etažah le za turisticne dejavnosti. (20) T – obmocja komunikacijske infrastrukture DOPUSTNE DEJAVNOSTI – dejavnosti gospodarskih služb s podrocja komunikacijske infrastrukture DOPUSTNI OBJEKTI – objekti in naprave za izvajanje dopustnih dejavnosti 70. clen (namembnost in vrste posegov na kmetijskih zemljišcih – K1 in K2) (1) Na kmetijskih zemljišcih je dopustna dejavnost kmetijstva in lova. (2) Na obmocju namenske rabe kmetijskih zemljišc se lahko brez spremembe namenske rabe nacrtujejo naslednji objekti in posegi: a) cebelnjak, namenjen gojenju cebel, kot lesen enoetažni pritlicni objekt na tockovnih temeljih, tlorisne površine do vkljucno 40 m2. Cebelnjake kot nezahtevne objekte je dopustno postavljati: . v medsebojni oddaljenosti najmanj 2,8 km, . v oddaljenosti najmanj 20 m od sosednjih zemljišc in vsaj 50 m od javnih stavb, poti in igrišc, . lokacijsko tako, da obmocje preleta cebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno obmocje, . na podlagi pozitivnega mnenja cebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišce, na katerem bi stal takšen cebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo cebelarstvo, da je zemljišce vkljuceno v kataster cebelje paše in cebelarski pašni red in da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko cebelo. b) rastlinjaki, kot nezahtevni in enostavni objekti, razen na obmocju EUP UN1, kjer so dopustni le kot enostavni objekti; c) drugi objekti in posegi: . ureditve dostopov do objektov, skladnih s tem odlokom, ce gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljišcih ali je prepoznan kot razpršena gradnja ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; . agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišc; . rekonstrukcija obstojecih legalno zgrajenih objektov; . gradnja kmetijskih objektov ob predhodno sprejetem OPPN v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišca; . pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; . opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, pticja opazovalnica); . zacasni objekti in zacasni posegi, in sicer za cas dogodka oziroma v casu sezone: . oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, . cirkus, ce so šotor in drugi objekti montažni, . zacasna tribuna za gledalce na prostem, . premicni objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premicni cebelnjak, premicni kokošnjak, premicni zajcnik ipd.) ki se jih po prenehanju rabe odstrani in s pogojem, da se po odstranitvi objektov vzpostavi prvotno stanje na zemljišcu; . gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o dolocitvi objektov državnega pomena uvršceni v skupini: . daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenicna) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajocimi objekti in prikljucki nanje, in . lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajocimi objekti in prikljucki nanje; . rekonstrukcije obcinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje nacrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita cakalnica na postajališcu, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v obmocju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; . majhna stavba kot dopolnitev obstojece pozidave na zemljišcu, dolocenem kot pripadajoce funkcionalno zemljišce k objektu razpršene gradnje oziroma v oddaljenosti najvec 15 metrov od legalno zgrajenega stanovanjskega objekta razpršene gradnje. Oddaljenost se meri kot najmanjša razdalja skrajnih tock obeh objektov. (3) Na obmocju namenske rabe kmetijskih zemljišc se lahko brez spremembe namenske rabe nacrtujejo še: a) za potrebe kmetijskega gospodarstva: . enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko gozdarski objekti v skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti; . objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnicne zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se v skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti in vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov, razen na obmocju EUP UN1, kjer so dopustni le kot enostavni objekti; . staja kot lesen enoetažni pritlicni objekt na tockovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vkljucno 100 m2; . pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, kolicek, žicna opora, opora za mrežo proti toci, opora za mrežo proti pticem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zašcito kmetijskih pridelkov, premicni tunel in nadkritje, zašcitna mreža); b) za potrebe investitorjev, ki imajo v lasti oziroma zakupu najmanj 1 ha zemljišc (ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišc uvršcena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine) ali najmanj 5.000 m2 zemljišc (ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišc uvršcena med trajne nasade)se lahko, ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, gradijo staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po uredbi o razvršcanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Ur. L. RS, št. 18/13 in 26/13) nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toci ter ograje za zašcito kmetijskih pridelkov. (4) Ob nacrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno dolociti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišc po obstojecih poljskih in gozdnih poteh in cestah oziroma urediti prehodno nadomestne poljske poti. (5) Vse zemljiške operacije na obmocju celotne obcine se urejajo in izvajajo skladno z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oz. se nanašajo na kmetijska zemljišca. (6) Za potrebe legalno zgrajenih obstojecih objektov, ki ne izpolnjujejo pogojev pod tocko a) in b) tretjega odstavka tega clena odloka, se lahko enostavne pomožno kmetijsko – gozdarske objekte, razen rastlinjake, umešca le v oddaljenosti od njih 20 m. 71. clen (namembnost in vrste posegov na gozdnih zemljišcih - G) (1) Obmocja namenske rabe gozdnih zemljišc se urejajo z dolocili zakona o gozdovih, z gozdnogospodarskimi nacrti in skladno z dolocili tega odloka. Za vse posege v obmocju gozdov je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Obmocna enota Celje. (2) Na obmocjih namenske rabe gozdnih zemljišc je dovoljeno: . izvajanje gozdarsko - investicijskih del skladno z zakonom o gozdovih in gozdnogospodarskimi nacrti; . krcenje gozda v kmetijske namene, ce je osnovna namenska raba zemljišca kmetijsko zemljišce oziroma krcitve do najvec 0,5 ha, ce je osnovna raba zemljišca gozd in ce krcitev ne bo ogrozila evidentiranih funkcij gozda; . sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkorišcanja in širitve; . urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve. (3) Na obmocjih gozdnih zemljišc je dovoljena izvedba le nekaterih enostavnih objektov iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, in sicer: . ograje za pašo živine nižje od 1,5 m oziroma obore za živino v skladu s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije; . ograje za zašcito mladja pred divjadjo ali varstva gozdov oziroma ograje, potrebne zaradi zašcite vodnih zajetij, naravnih vrednot in obmocij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proucevanj; . pomožni objekti v javni rabi: le spominsko obeležje in pomožni cestni objekti; . mala komunalna cistilna naprava, nepretocna greznica in rezervoar, ce jih ni mogoce umestiti drugje; . prikljucki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja; . pomožni kmetijsko - gozdarski objekti: gozdne prometnice, cebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, krmišce za potrebe lovstva, opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, pticja opazovalnica ipd.); . pomožni komunalni objekti; . kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne; . vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje; . pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrecami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. (4) Pri gradnji se mora ohranjati gozdni rob, v primeru poškodb pa ga je potrebno ustrezno sanirati oziroma ponovno vzpostaviti. (5) Za transport lesa naj se na problematicnih obmocjih (erozija, pomembni habitati oziroma rastišca, ipd.) se uporabijo zacasne žicnice. (6) Ob nacrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno dolociti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišc po obstojecih poljskih in gozdnih poteh oziroma urediti prehodno ustrezne nadomestne poti. (7) Krcitve se smejo izvajati le v primeru spreminjanja terena v kmetijska zemljišca in v primeru tras koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih obmocjih ohranjanja narave in kulturne dedišcine krcitve niso dovoljene. Za vse predvidene krcitve gozdov, ki so namenjene povecavi kmetijskih zemljišc, je potrebno predhodno uskladiti kategorizacijo kmetijskih zemljišc. (8) Melioracije gozdnih zemljišc se naj na opredeljenih obmocjih izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi nacrti. Pogozdovanje naj praviloma upošteva vegetacijo, ki je primerna rastišcu glede na naravno sestavo drevesnih vrst oziroma ugotovljeno gozdno združbo na tem rastišcu. Še posebej to velja na opredeljenih obmocjih ohranjanja narave in kulturne dedišcine. (9) V okviru gozdnih zemljišc so posebej opredeljeni varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom, kjer je omejena možnost gospodarjenja z gozdovi. V teh gozdovih so prepovedane golosecnje in krcitve, dovoljena so le tista dela, ki so opredeljena z gozdnogospodarskimi nacrti. 72. clen (namembnost in vrste posegov na vodnih zemljišcih - VC) (1) Za vsak poseg na vodnem ali priobalnem zemljišcu oziroma ki bi lahko trajno ali zacasno vplival na vodni režim ali stanje voda je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda ter soglasje, ki ga z vidika pogojev za varnost plovbe izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. (2) Na obmocjih vodnih zemljišc, ki so opredeljena v 44. clenu tega odloka, se prostorske ureditve in dejavnosti nacrtujejo ob upoštevanju naslednjih pogojev: a) Ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešcajo izven obmocij voda z ustreznim odmikom, ki na priobalnem zemljišcu ohranja nepozidanost in javno dostopnost. b) Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišcu se nacrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodni režim oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi. c) Ohranjajo se retencijske sposobnosti obmocij in se zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima je možno le v javnem interesu ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. d) Zagotavlja se dostop do vodnega dobra in dopušca se splošna raba vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogoceno zaradi objektov, ki jih doloca zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišcu ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprecevale prost prehod ob vodnem dobru. e) Dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišc, zmanjšali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogocili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov niso dopustni. f) Odlaganje in pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoci ali plinasti obliki, odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov na vodnem in priobalnem zemljišcu ni dopustno. (3) Na poplavnih in erozijskih obmocjih je potrebno prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožili naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter clovekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev in obnovitev obrežij ter vodnih objektov (jezovi, pragovi in drugi objekti). V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uniceni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati. (4) Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Na Dravinji in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Dravinje ter pritokov, vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Sanacija jezov se prioritetno izvaja na vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov kriticen nizek vodostaj in je zato ogroženo življenje v vodi. Pri morebitnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov. Izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej. (5) Na vodnem in priobalnem zemljišcu ni dovoljeno posegati v prostor razen za izjeme: . gradnjo objektov GJI; . gradnjo objektov javnega dobra; . ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; . ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave; . gradnjo objektov potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišcu, za zagotovitev varnosti plovbe in za zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališcih; . gradnji objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem; . gradnji objektov, namenjenih obrambi države, zašciti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. (6) Za obstojece objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišcu velja, da je na teh objektih in napravah mogoca rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja ce se s tem ne povecuje poplavna ali erozijska nevarnost oziroma ogroženost; se ne poslabšuje stanje voda; je omogoceno izvajanje javnih služb; se s tem ne ovira obstojece posebne rabe voda; to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišca ne zmanjšuje. (7) Dopustne so obnove in prenovitve starih objektov, ki so vezani na vodo (žage, mlini, jezovne zgradbe). Objekti se lahko namenijo tudi novim rabam, ce to zagotavlja njihov dolgorocni obstoj in ni v nasprotju z režimi varstva. (8) Z vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je potrebno pridobiti vodno pravico. Pred vsakim posegom v vodno ali priobalno zemljišce je potrebno preveriti ali na obmocju posega obstaja že pridobljena pravica, ki bi ovirala izvedbo posega. (9) Na priobalnih zemljišcih v tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda in 5 m od meje brega voda 2. reda, je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. (10) Prepovedano je posegati oziramo vznemirjati ribe na drstišcih rib in v varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim se mora nacrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) in drugi posegi v drstišca so prepovedani. 73. clen (namembnost in vrste posegov na drugih zemljišcih / pridobivalni prostori – LN) (1) Za obmocja vseh delujocih kamnolomov morajo biti opredeljeni nacini ter trajanje pridobivanja mineralnih surovin z obveznostjo sprotne in rokom koncne sanacije prostora, ki je bil degradiran zaradi delovanja kamnoloma. (2) Do sprejetja OPPN so na obmocjih predvidenih za sanacijo ali za pridobivanje rudnin dovoljena prehodna raziskovalna dela ter ukrepi, ki služijo varovanju in zašciti pred negativnimi vplivi na okolje. (3) Na obmocjih LN, kjer ni bila izdana koncesija oziroma ustrezno dovoljenje za pridobivanje, je dovoljena le sanacija kopa, ki naj se prepusti naravni poti. V primeru, da bi se pristopilo k sanaciji kopa je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe: . prehodi bocnih brežin v okoliški teren naj bodo mehki in postopni, brez novo izdelanih ovir v prostoru, oziroma cim bolj prilagojeni reliefu sosednjega pobocja; . za preprecitev erozije na pobocjih je potrebno urediti ustrezno odvodnjavanje; . ohraniti se mora gozdna raba zemljišc. (4) V casu opušcanja izrabe kamnolomov ni možno pridobiti gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt ali postaviti enostavni objekt, ce le-ta ni skladen oziroma dopusten v projektu opustitve izkorišcanja. 74. clen (namembnost in vrste posegov na obstojecih objektih razpršene gradnje izven stavbnih zemljišc) (1) Obstojeci objekti razpršene gradnje izven stavbnih zemljišc, so v graficnih prikazih osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora prikazani z graficnim znakom kot zemljišce pod objektom izven obmocij stavbnih zemljišc. Ce zakonito zgrajen obstojeci objekt ni vrisan v graficnih prikazih osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, zanj veljajo enake dolocbe kot za vrisane objekte. (2) Za obstojece zakonito zgrajene objekte se kot parcela namenjena gradnji upošteva gradbena parcela, ce je bila dolocena z gradbenim dovoljenjem (gradbena parcela, funkcionalno zemljišce). Ce gradbena parcela k objektu ni bila dolocena, se za parcelo namenjeno gradnji šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji objekt (stavbišce), pomnožen s faktorjem 1,5. Kot sestavni del parcele namenjene gradnji se upoštevajo tudi zemljišca, ki so kot stavbišce ali dvorišce vpisana v zemljiško knjigo. (3) Na zakonito zgrajenih obstojecih objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem dolocena stanovanjska namembnost, so dovoljeni posegi le v primeru, ce gre za izboljšanje bivalnega standarda v objektih. Dodajanje novih bivalnih enot ni dovoljeno. (4) Ob zakonito zgrajenih obstojecih objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem dolocena stanovanjska namembnost, so v okviru parcele namenjene gradnji dovoljeni tudi nezahtevni in enostavni objekti iz 70. clena tega odloka, objekti za lastne potrebe le kot enostavni in nezahtevni objekti, ograje kot enostavni objekt, oporni zidovi in drugi gradbeni posegi, ki jih pogojuje izvedba dopustnih gradenj in posegov iz petega odstavka tega clena. (5) Na zakonito zgrajenih obstojecih objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem dolocena stanovanjska namembnost, so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov: . gradnja novega objekta kot dozidava k obstojecemu objektu, pri cemer ne sme biti presežen faktor izrabe parcele 0,4, ki velja za obstojeci in prizidani del skupaj; . gradnja novega objekta kot nadzidava obstojecega objekta, pri cemer ne sme biti presežena višina objekta, ki je dolocena za stanovanjske objekte v PIP za velikost in oblikovanje; . rekonstrukcija objekta; . odstranitev objekta; . vzdrževanje objekta.; . - nadomestna gradnja objekta kot gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta tako, da ta glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa od obstojecega objekta. (6) Na zakonito zgrajenih obstojecih objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem dolocena namembnost nestanovanjska stavba kmetijske narave so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov: . gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta; nov objekt ima lahko po velikosti lahko do 20% vecji tloris od obstojecega objekta, po namembnosti pa mora biti nestanovanjska stavba kmetijske narave; . gradnja novega objekta kot dozidava k obstojecemu objektu, pri cemer lahko tlorisna velikost prizidanega dela doseže do 30% tlorisne velikosti obstojecega dela objekta; . gradnja novega objekta kot nadzidava obstojecega objekta, pri cemer ne sme biti presežena višina objekta, ki je dolocena za nestanovanjske stavbe kmetijske narave v podrobnih PIP za EUP v kateri se nahaja obstojec objekt iz katastra; . rekonstrukcija objekta; . odstranitev objekta; . vzdrževanje objekta. (7) Na zakonito zgrajenih obstojecih objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem dolocena druga nestanovanjska namembnost so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov: . rekonstrukcija objekta; . odstranitev objekta; . vzdrževanje objekta.; . prizidave; . nadomestne gradnje kot so dolocene v petem odstavku tega clena. (8) Ob zakonito zgrajenih obstojecih objektih iz šestega in sedmega odstavka tega clena so v okviru parcele namenjene gradnji dovoljeni objekti za lastne potrebe le kot enostavni in nezahtevni objekti, ograje, oporni zidovi in drugi gradbeni posegi, ki jih pogojuje izvedba dopustnih gradenj in posegov navedenih v teh odstavkih. 3.1.5 Lega objektov 3.1.5.1 Lega objektov na parceli namenjeni gradnji 75. clen (pogoji glede lege objektov na parceli namenjeni gradnji) (1) Odmiki novih objektov, to so novogradnje objektov, prizidave in nadzidave obstojecih objektov, se dolocajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida objekta s pogojem, da napušc pri morebitno predvideni izvedbi strehe ne presega 80 cm. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in naprav ter, da so upoštevani varstveni pogoji. (2) Novogradnja mora biti oddaljena najmanj 4 m od najbližje tocke parcelne meje sosednje parcele. Oddaljenost je lahko izjemoma manjša, ce s tem soglaša lastnik sosednje meje, vendar ne manj kot 1,5 m. V tem primeru je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele za odmik. Objekti, ki nimajo kriterija višine (npr. GJI) in zunanje ureditve objektov (npr. robniki internega dovoza do objekta, zunanjih utrjenih manipulativnih površin, parkirnih površin, zunanjih utrjenih pohodnih površin, ipd.) morajo biti oddaljeni najmanj 1 m od najbližje tocke parcelne meje sosednje parcele. Odmik je lahko manjši, ce s tem soglaša lastnik ali upravljavec sosednje parcele. (3) Odmik novega objekta ali naprave od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dovoljeni v primerih, ko so zagotovljeni požarnovarstveni ter sanitarni pogoji in ce s takim odmikom soglaša lastnik sosednjega objekta. V primeru nacrtovanega objekta višjega od 10 m je odmik med objekti enaki višini od terena do kapi višjega objekta, razen ko je še nezgrajen objekt predviden južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstojecega objekta in mora biti odmik enak 1,5 višine kapi predvidenega objekta. (4) Ce gradbene linije v graficnih prikazih OPN niso dolocene, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena s potekom cest in komunalnih vodov oziroma z naslednjimi odmiki: . vsaj 6 m od roba cestišca lokalne ceste; . vsaj 4 m od roba javne poti; 3.1.5.2 Odmiki objektov 76. clen (splošni pogoji glede odmikov objektov od tras GJI) (1) Odmiki novih objektov od tras javne gospodarske infrastrukture morajo biti v skladu s predpisi in tehnicnimi normativi, ki veljajo za posamezno vrsto infrastrukture. Pogoje za odmike novih objektov in drugih posegov v prostor gospodarske javne infrastrukture in varovanih koridorjih GJI dolocijo upravljavci v okviru projektnih pogojev in mnenj k posegu. (2) Lokalne vodovode in cevovode za odpadno vodo je dovoljeno graditi do parcelne meje. 77. clen (pogoji glede odmikov objektov od tras prometne infrastrukture) (1) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri precne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišce ter znaša pri regionalnih cestah 15 m, pri državnih kolesarskih poteh 5 m. V varovalnih pasovih državnih cest je raba prostora omejena ob upoštevanju pogojev: a) Vsak poseg v varovalni pas državne ceste je pogojen s prehodno pridobitvijo soglasja upravljavca ceste. b) Posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene bodoce širitve zaradi razvoja prometa ter varovanje njenega videza. c) V varovalnem pasu državne ceste je dopustno nacrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto oziroma dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko motec (obremenitve s hrupom zaradi prometa). (2) Odmiki od nekategoriziranih cest in gozdnih prometnic praviloma ne smejo biti manjši od 4 m. V naseljih, kjer se je potrebno prilagajati obcestni zazidavi, so ti odmiki lahko manjši, za kar pa je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste. 78. clen (pogoji glede odmikov objektov od tras energetske infrastrukture) (1) Varovalni pas elektroenergetskega omrežja za 110kV napetostni nivo znaša 30 m, 15 m levo in 15 m desno od osi daljnovoda. Varovalni pas za daljnovode 20 kV in pripadajoce transformatorske postaje znaša 20 m, 10 levo in 10 desno od osi daljnovoda, oziroma pripadajoce transformatorske postaje. Vsi posegi v varovalni pas so možni le ob izdanih pogojih in soglasju ELES-a, za vsak poseg v elektroenergetski koridor je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj varovalnega pasu: obmocje brez stanovanjskih stavb, brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih, ipd. objektov, namenjena je le industrijski, transportni, skladišcni ali drugi podobni dejavnosti. Za vse objekte skladno s prilogo tabela 1 in 2 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmocju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij oznacene z »-« prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstojecih in predvidenih daljnovodov. (2) Varovalni pasovi za prenosni sistem zemeljskega plina znašajo za prenosni plinovod 130m, 65 m levo in 65 m desno od osi; za MRP (merilno regulacijske postaje) 65 m od ograje; za kompresorsko postajo 100 m od ograje. Vsi posegi v varovalni pas so možni le ob izdanih pogojih in soglasju, oziroma mnenju upravljavca prenosnega plinovoda. (3) Za dolocitev varnostnih odmikov objektov, naprav in napeljav in drugih ureditev od prenosnega omrežja zemeljskega plina je potrebno upoštevati zakonske in podzakonske akte (Energetski zakon, Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem zemeljskega plina, Pravilnik o tehnicnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrievanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v obmocjih njihovih varovalnih pasov), ki natancneje opredeljujejo postopke in dovoljene posege v varovalnem (2x65m) oziroma varnostnem pasu (2x5m) prenosnega plinovodnega omrežja. 79. clen (pogoji glede odmikov objektov od robov obmocij, ki po rabi niso stavbna zemljišca ) (1) Ob nacrtovanju in izvajanju posameznih gradenj in posegov v prostor je potrebno zagotoviti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišc po obstojecih poljskih in gozdnih poteh in cestah oziroma urediti predhodno nadomestne poljske poti. (2) Novi objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj za eno sestojno višino odraslega gozdnega drevja. Višino odraslega gozdnega drevja na lokaciji doloci Zavod za gozdove Slovenije v okviru izdaje projektnih pogojev k posegu. V primeru, da predpisanega odmika od gozdnega roba ni mogoce zagotoviti mora investitor skleniti z lastnikom mejne gozdne površine pisni dogovor o ukrepanju in odgovornostih v primeru ogrožanja novega objekta. Krcitev mejne gozdne površine zaradi izgradnje novega objekta naceloma ni dovoljena, ce se s krcitvijo zagotavlja doseganje zahtevanega odmika. (3) Pri nacrtovanju in izvajanju posameznih gradenj in posegov v prostor je potrebno upoštevati odmike od vodotokov, ki so doloceni od vrha neurejene brežine struge: . vodotoka 1. reda v naselju vsaj 15 m, zunaj naselja pa vsaj 40 m; . pri vseh ostalih vodotokih vsaj 5 m, v konkavah pa vsaj 10 m. V pasovih ob vodotokih, ki jih dolocajo navedeni odmiki, niso dovoljene gradnje in posegi v prostor ter postavljanje zacasnih objektov ali deponiranje materiala. Navedeni pasovi morajo biti stalno prehodni za vzdrževanje vodotoka. 3.1.6 Velikost in oblikovanje objektov in posegov v prostor 80. clen (kriteriji za velikost in oblikovanje) Kriteriji za velikost in oblikovanje objektov izhajajo tudi iz pomena nekaterih v nadaljevanju uporabljenih izrazov in kratic, ki so obrazloženi v 4. clenu odloka. 81. clen (splošni pogoji za velikost in oblikovanje) Novogradnje, dozidave in nadzidave vseh vrst objektov se morajo prilagajati okoliškim objektom po naslednjih elementih, kadar so le-ti v prostoru ugotovljeni kot znacilnost: . gradbenih linijah in gradbenih mejah; . zasnovi izrabe zemljišc; . višini; . obliki streh; . videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za strehe. Okoliške objekte iz predhodnega stavka predstavljajo le objekti, ki so oddaljeni najvec 50 m od parcelne meje nacrtovane novogradnje, elemente, ki predstavljajo znacilnost v prostoru pa mora imeti pretežni del le-teh. 82. clen (pogoji za izkorišcenost parcel namenjenih gradnji glede na PNRP) Pri nacrtovanju objektov in posegov v prostor je za dolocanje velikosti objektov in prostorskih ureditev na parceli namenjeni gradnji potrebno upoštevati faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin, ter faktor zelenih površin v dopustnem razponu in kompatibilno kot so za obmocja PNRP razlicno doloceni v 69. clenu za posamezno vrsto objektov, v podrobnejših PIP za posamezno EUP in v usmeritvah za izdelavo OPPN. 83. clen (pogoji za enostanovanjske stavbe) (1) Za velikost in oblikovanje novih samostojnih enostanovanjskih stavb, ki so namenjeni stalnemu bivanju, je potrebno upoštevati naslednje pogoje: . Tloris: podolgovat (razmerje stranic najmanj 1:1,2); na strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta, ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah. . Višinski gabarit: klet, pritlicje in izkorišceno podstrešje oziroma prilagojeno višinskim gabaritom na sosednjih objektih z enako namembnostjo; pri podkletenih objektih je klet lahko vkopana v celoti (okna opremljena s svetlobniki za zagotovitev prezracevanja in delne osvetlitve) ali le delno vkopana (okna nad terenom); na strmejših legah je obicajno ena daljša stranica kleti v celoti vkopana v strmino. . Fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih. . Streha: priporocena simetricna dvokapnica z naklonom strešin 30O do 45O oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; dovoljena je izvedba zakljuckov streh s copi in izvedba frcad tam, kjer je to znacilnost na strehah obstojecih sosednjih objektov; strehe nad izzidki morajo biti oblikovane enako kot nad osnovnim delom objekta, pri tem pa niso dovoljene stožcaste oblike streh; strešna kritina je v nižinskih legah opecna oziroma finalno opecne barve (v primeru drugega materiala), z barvo in materialom se mora prilagajati sosednjim obstojecim objektom, v višinskih legah pa temno rjave, rdece do temno sive barve pri tem pa ni dovoljena salonitna kritina v svetlo sivi barvi. (2) Za velikost in oblikovanje dozidav k samostojnim enostanovanjskim objektom, ki so namenjeni stalnemu bivanju, je potrebno upoštevati naslednje pogoje: . prizidani del mora biti funkcionalno povezan z obstojeco hišo, lahko tudi kot zakljucena stanovanjska enota s svojim vhodom; . tlorisna velikost dozidanega dela objekta se doloci ob upoštevanju razmerja med pozidano in nepozidano površino parcele namenjene gradnji tako, skupni tloris obstojecega in zazidanega dela objekta ne presega 40% površine parcele namenjene gradnji, istocasno pa mora biti s tlorisnim gabaritom prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost; . višinski gabarit je lahko le enak osnovnemu objektu ali nižji; . streha: naklon in kritina usklajena s streho osnovnega objekta. (3) Za velikost in oblikovanje nadzidav samostojnih enostanovanjskih objektov, ki so namenjeni stalnemu bivanju, je potrebno upoštevati naslednje pogoje: . nadzidava je mogoca, ce novi gabarit ne bo presegal višin sosednjih najvišjih stanovanjskih objektov; . v oblikovanju se mora podrejati obstojeci zazidavi. 83.a clen (pogoji glede oblikovanja vecstanovanjskih stavb in strnjene gradnje) (1) Za oblikovanje vecstanovanjskih objektov veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za samostojne enostanovanjske objekte s tem, da se upoštevajo posebni pogoji glede višinskega gabarita, ki obsega praviloma klet, pritlicje, dve do štiri etaže in izkorišceno podstrešje oziroma naj bo višinski gabarit prilagojen višinskim gabaritom na sosednjih objektih z enako namembnostjo. (2) Za velikost in oblikovanje stanovanjskih objektov, ki se gradijo kot strnjena gradnja, je potrebno upoštevati naslednje pogoje: . zazidalna zasnova: strnjena gradnja objektov je lahko zasnovana horizontalno (vrstne hiše) na ravnih terenih ali vertikalno (terasne hiše) na strmih terenih, pri cemer se hiša smatra kot en objekt oziroma stanovanjska enota. Strnjena gradnja ne sme presegati števila štirih hiš, oziroma skupne horizontalne dolžine vrstnih hiš do 30 m ali vertikalnega gabarita terasnih hiš do 15 m; . višinski gabarit: pri vrstnih hišah praviloma klet, pritlicje in izkorišceno podstrešje; pri terasnih hišah: stanovanjske enote zasedajo eno etažo; . projektna dokumentacija: strnjena gradnja objektov se po tem odloku šteje kot gradnja enega objekta, zato je potrebno projektno dokumentacijo izdelati za vse stanovanjske enote hkrati, prav tako je potrebno zgraditi vse stanovanjske enote hkrati. Za strnjeno gradnjo veljajo tudi možnosti in pogoji iz prejšnjega clena tega odloka. 84. clen (enostanovanjske stavbe na obmocjih PNRP z oznako SP) Za velikost in oblikovanje novih enostanovanjskih stavb ter njihovih dozidav in nadzidav na obmocjih, kjer je dolocena PNRP z oznako SP (površine pocitniških hiš), se upoštevajo dolocila iz prejšnjega clena s pogojem, da je lahko zazidana površina objekta najvec 60 m2. 85. clen (pogoji za nestanovanjske stavbe kmetijske narave) (1) Gospodarski objekti za potrebe kmetijstva so lahko samostojni ali prizidani k obstojecim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem. Lahko so grajeni objekti ali so proizvodi, dani kot celota na trg. (2) Gospodarski objekti (gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašce, strojne lope, in podobno) grajeni kot osnovni objekti so praviloma podolgovatega tlorisa, skupna dolžina objekta ne presega 30 m. Izjemoma lahko skupna dolžina objekta presega 30 m v kolikor se izkaže, da je vecja skupna dolžina objekta potrebna zaradi zagotavljanja tehnoloških potreb kmetovanja. V tem primeru je maksimalno dovoljena dolžina objekta 50 m. Objekti so lahko enoetažni z možnostjo izvedbe izkorišcenega podstrešja, pri cemer višina slemena ne sme presegati 12 m od najnižje tocke na terenu oziroma mersko ne sme presegati širine objekta. Objekti so lahko tudi podkleteni v kolikor to pogojuje teren. Streha mora biti simetricna dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° ter kritino v temnordeci, opecni barvi (v nižinskih legah) ali v temno rjavi, rdeci do temno sivi barvi (v višinskih legah). Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena izvedba nadstrešnic, ki morajo biti po obliki in izvedbi prilagojeni podobnim bližnjim obstojecim objektom. Izjema so rastlinjaki oz. stavbe za rastlinsko pridelavo, ki so le pritlicne in lahko odstopajo od predhodno navedenih velikosti, oblike tlorisa in strehe, kritine idr. ter kmetijsko gozdarski objekti, ki se gradijo kot enostavni ali nezahtevni. Zanje ni obvezno oblikovanje strehe kot dvokapnice. (3) Za velikost in oblikovanje zidanic ali vinskih kleti veljajo naslednji pogoji: . Tloris: praviloma podolgovata tlorisna zasnova z zazidano površino najvec 42 m2; za investitorje, ki jim velikost intenzivnega nasada presega 20 arov, se velikost objekta doloci po potrebi glede na pridelavo, vendar maksimalne velikosti do 80 m2; daljša stranica je praviloma vzporedna s terenskimi plastnicami. . Višinski gabarit: klet in izkorišceno podstrešje. . Fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih. . Streha: praviloma simetricna dvokapnica z naklonom strešin 30o do 45o oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; strešna kritina mora biti v temnordeci, opecni barvi. (4) Gnojne jame in gnojišca morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana. (5) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti za potrebe kmetovanja (shrambe orodja in podobno) so praviloma v leseni izvedbi, pritlicni s kapno lego do višine najvec 4 m, naklon strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih, kritina praviloma temnordece, opecne barve (v nižinskih legah) ali temno rjave, rdece do temno sive barve (v višinskih legah). (6) Cebelnjaki so leseni, pritlicni, enoetažni, s kapno lego do višine najvec 2,6 m, naklon strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih, enako velja za kritino, ki mora biti praviloma temnordece, opecne barve (v nižinskih legah) ali temno rjave, rdece do temno sive barve (v višinskih legah). V objektu so lahko površine panjev, cebelarska delavnica in prirocna skladišca. Objekt ne sme biti podkleten. (7) Za oblikovanje kozolcev je potrebno upoštevati naslednje kulturnovarstvene usmeritve: Tloris najznacilnejšega dvojnega kozolca (toplarja) mora biti podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:2 (npr. Kozolec na 3 okna). Širina toplarja mora biti od 8 do 9 m. Višina kapne lege mora biti najvec 5 m, naklon dvokapne strehe pa 40° do 45° . Kozolec je lahko opažen le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne late. (8) Na kmetijskih zemljišcih se lahko nacrtujejo brez spremembe namenske rabe objekti in posegi iz 70. clena tega odloka. 86. clen (pogoji za druge nestanovanjske stavbe, objekte prometne infrastrukture, industrijske gradbene komplekse in druge gradbene inženirske komplekse) Pri oblikovanju drugih nestanovanjskih stavb, objektov prometne infrastrukture, industrijskih gradbenih kompleksov in drugih gradbenih inženirskih kompleksov je potrebno upoštevati splošne pogoje za velikost in oblikovanje iz 81. clena tega odloka, kadar to ni mogoce zaradi zahtev, ki izhajajo iz funkcij objekta, pa naj se upoštevajo nacela za dolocanje stavbne gmote in fasadnih razmerij, na osnovi bodoce funkcije objekta. V primeru velikih gradbenih mas je potrebno objekt cleniti na manjše gradbene mase ali ustrezno cleniti fasadne elemente. 87. clen (oblikovanje, dimenzioniranje in umešcanje površin za mirujoc promet) (1) Pri novo gradnjah ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta, pri cemer je potrebno upoštevati namembnost objekta in PIP, ki veljajo za obmocje PNRP v kateri se nahaja parcela namenjena gradnji. Parkirne površine je potrebno zagotoviti tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce. Parkirne površine so lahko oddaljene v radiu najvec 200 m od objekta. (2) Površine za mirujoc promet je treba zagotoviti v okviru parcele namenjene gradnji. Ce na parceli namenjeni gradnji ni tehnicnih ali prostorskih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest (PM), je mogoce manjkajoce PM zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah, ce od objekta niso oddaljene vec kot 200 m in ce je omogocena njihova trajna uporaba, kar je potrebno dokazati z vpisom ustrezne pravice v zemljiški knjigi. V primeru skupnega parkirišca za objekte z razlicnimi dejavnostmi se upošteva najvecje potrebe po istocasnem parkiranju. (3) Ustrezno število parkirnih mest za posamezne objekte in prostorske ureditve je potrebno dolociti v projektni dokumentaciji za objekt ali prostorske ureditve skladno s predpisi oziroma normativi, ki urejajo to podrocje. Ne glede na to, se za navedene vrste dejavnosti v objektih s tem odlokom zahteva zagotovitev naslednjega števila PM: . stanovanjski objekt: 2 PM na stanovanje; . vec stanovanjski objekt: 1,5 PM na stanovanje, od tega polovico v kletnih etažah, razen za neprofitna stanovanja; . neprofitna stanovanja: 1,2 PM na stanovanje; . strnjena gradnja: 2 PM na stanovanje; . poslovni prostori / pisarne: 1 PM na 30 m2 neto površine; . poslovni prostori z obiskom strank: 1 PM na 20m2 meto površine; . gostinski lokal: 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na tekoci meter tocilnega pulta vendar najmanj 5 PM; . trgovski lokal: 1 PM na 40 m2 koristne prodajne površine vendar najmanj 2 PM od tega polovico v kletnih etažah; . delavnice za servis motornih vozil: 6 PM na 1 popravljalno mesto; . avto pralnice: 10 PM na eno pralno mesto; . za ostale dejavnosti se število PM doloci v skladu s predpisi. Pri dolocanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti zahtevano število PM za invalide. 88. clen (ureditev okolice objektov) (1) Ograja naj bo praviloma iz avtohtonega materiala, oblikovana ob upoštevanju pogojev iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost. (2) Višinske razlike terena morajo biti praviloma premošcene s travnatimi brežinami. Gradnja opornega zidu višjega od 1 m je dovoljena le zaradi geotehnicnih pogojev terena. Višje oporne zidove je treba izvesti v kaskadah, ce to dopušca velikost zemljišca. V primeru postavitve opornih zidov morajo biti le-ti obdelani z naravnimi materiali in intenzivno ozelenjeni z avtohtono vegetacijo. (3) Dostopne poti in zunanje površine je potrebno oblikovati tako, da se cim bolj prilagajajo terenu. Okolica objekta oziroma zelene površine na parceli se lahko zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo. 89. clen (objekti za oglaševanje) (1) Objekti za oglaševanje, ki so namenjeni namešcanju ali posredovanju oglasnih sporocil, obvešcanju o dogodkih, prireditvah in podobno, so: samostojece table oziroma stenske table, svetlobne vitrine, plakatni stebri, svetlobni prikazovalniki in drugi, kot npr. obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparenti, platna na slepih fasadah stavb ali na gradbenih odrih, slikovno in pisno obdelane stene stavb ipd.. (2) Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati le na stavbnih zemljišcih. (3) Objekte in naprave za oglaševanje se na javnih površinah postavljajo v skladu z dolocili akta, ki za obmocje obcine ureja merila za dolocitev lokacij ter druge pogoje za oglaševanje. Na zasebnih površinah je za lastne potrebe oglaševanja proizvodov in storitev iz registrirane dejavnosti v skladu s predpisi dovoljeno namešcanje objektov za oglaševanje na poslovnih stavbah in prostorih ter na gradbenih parcelah. (4) Izjemoma so dovoljene zacasne postavitve objektov za oglaševanje v casu prireditev. (5) Na obmocjih in objektih z razlicnimi varstvenimi režimi ter v varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je oznacevanje in oglaševanje dopustno skladno z veljavnimi predpisi in v soglasju s pristojnimi nosilci urejanja prostora. (6) Plakatne stebre kot urbano opremo je dopustno postavljati na javnih površinah. (7) Objekti za oglaševanje so dopustni na ograjah gradbišc v casu gradnje objektov, za katere je izdano gradbeno dovoljenje. 3.1.7 Pogoji in merila za parcelacijo 90. clen (pogoji in merila za parcelacijo) (1) Pri dolocanju velikosti in oblike parcel namenjenih gradnji je treba upoštevati: . namembnost, velikost in zmogljivost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovoz in dostop, parkirna mesta, utrjene zunanje bivalne površine, zelene površine, pri cemer se površine za otroška igrišca in ozelenjena parkirišca se ne štejejo v zelene površine); . dopustno izrabo in PIP, ki veljajo za obmocje namenske rabe v katerem se nahaja parcela namenjena gradnji; . krajevno znacilno parcelacijo, ce je to opredeljeno s posebnimi pogoji tega odloka; . zdravstveno tehnicne zahteve: odmik od sosednjih objektov, vpliv bližnje okolice, osoncenje, prevetritev, intervencijske poti. (2) V primeru, da velikost razpoložljivega zemljišca ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta oziroma ni omogoceno oblikovanje parcele namenjene gradnji ob upoštevanju vseh navedenih pogojev, gradnja objekta ni dovoljena. (3) Na stavbnih zemljišcih je delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel namenjenih gradnji možna, kadar se s parcelacijo lahko oblikuje vec parcel namenjenih gradnji. Pri taki delitvi zemljiških parcel je potrebno upoštevati naslednje pogoje: . vse pogoje iz prvega odstavka tega clena; . v okvirnih obmocjih naselij, kjer je PNRP opredeljena kot SS ali CU je najmanjša velikost novo oblikovane gradbene parcele namenjene gradnji gradnje enodružinskih stanovanjskih hiš najmanj 400 m2 do najvec 900 m2 ; . v obmocjih, kjer je PNRP dolocena kot SK ali A velikost novo oblikovane parcele namenjene gradnji enodružinskih stanovanjskih hiš ne sme presegati 1000 m2 ; . na strmejših in reliefno zahtevnejših legah ter ob obmocjih gozdnih zemljišc, kjer je težje izpolniti pogoje za odmike objekta, je lahko velikost parcele za stanovanjski objekt tudi do enkrat vecja; . za namene stanovanjske gradnje vecstanovanjskih objektov in strnjene gradnje se velikost gradbene parcele doloci glede na predvideno število stanovanjskih enot ter ob upoštevanju vseh drugih dolocil tega odloka; . za druge objekte se velikost gradbene parcele doloci ob upoštevanju zahtev, ki jih narekuje namembnost objekta. (4) V tretjem odstavku tega clena navedena dolocila o najmanjših velikostih parcel namenjenih gradnji ne veljajo za že obstojece manjše parcele. Na njih so dopustne nadomestne gradnje, rekonstrukcije in nadzidave obstojecih objektov ter spremembe namembnosti, prizidave v horizontalni smeri pa le v okviru PIP kot so doloceni za gradnjo novega objekta. Ne glede na dolocila tega clena je delitev parcel možna za potrebe gradnje infrastrukture in samo za oblikovanje novih gradbenih parcel. (5) Ne glede na predhodna dolocila so vecje gradbene parcele dopustne, v kolikor preostanek zemljiške parcele ne zadošca za oblikovanje nove gradbene parcele.«. 3.1.8 Prikljucevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 91. clen (splošni pogoji prikljucevanja na GJI) (1) Vsi objekti morajo biti prikljuceni na obstojeco oziroma na novo zgrajeno omrežje in naprave gospodarske javne infrastrukture v skladu s pogoji upravljavcev. Investitor je dolžan poskrbeti za opremljanje stavbnega zemljišca z GJI pred zacetkom gradnje objekta. (2) Obmocja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno GJI, ki obsega cestno prometno omrežje, kanalizacijsko omrežje s cišcenjem, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z elektricno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov. (3) Opremljanje z GJI mora biti izvedeno na nacin, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zašcitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd.). 92. clen (promet) (1) Novo gradnja objektov, posegi na obstojecih objektih in drugi posegi in ureditve niso možni, ce ni zagotovljen dovoz in dostop do zemljišca, na katerem je predviden poseg. Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje praviloma s skupnim prikljuckom. Dovozi in prikljucki se smejo graditi samo s pozitivnim mnenjem pristojne organizacije za upravljanje cest. (2) Dovozi in prikljucki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet, da je zagotovljena prometna varnost in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti. Na javno cesto naj se praviloma prikljucuje vec objektov skupno. (3) Slepo zakljucene prikljucne ceste morajo imeti urejeno obracališce zadostne širine za obracanje komunalnih vozil. Vsaka parcela namenjena gradnji mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila. V primeru ureditve dostopa preko sosednjih zemljišc mora imeti investitor za to zagotovljeno služnost. (4) Za vse nove cestne povezave in obvoznice, katerih trase bodo potekale skozi ali ob obmocjih stanovanj (SS, SK, SB) in centralnih dejavnosti (CU, CD) je potrebno pridobiti strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje hrupa v okolju, pri cemer je potrebno smiselno upoštevati dolocila veljavnega predpisa o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. (5) Na cestah: RIII – odsek 701, Zrece – Loška gora pri Zrecah, Križevec – Stranice, Zrece – Slovenske Konjice, Zrece - Gracic so evidentirani odseki preko katerih potekajo selitve dvoživk v casu razmnoževanja, zato je potrebno v primeru rekonstrukcije teh cest oziroma pri njihovem vzdrževanju nacrtovati ustrezne rešitve in varstvene ukrepe za neoviran prehod dvoživk na njihovi ustaljenih selitvenih poteh. 93. clen (oskrba s pitno vodo) Na obmocju obcine Zrece morajo biti vsi objekti prikljuceni na javni vodovod pod pogoji, ki jih izda upravljavec javnega vodovodnega sistema. Objekti na podrocjih, kjer dejanska prikljucitev ni možna ali smiselna, je potrebno vodooskrbo urediti na drugacen ustrezen nacin. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati veljavni obcinski odlok, ki ureja oskrbo s pitno vodo. 94. clen (oskrba s požarno vodo) (1) V skladu s predpisi je potrebno graditi in obnavljati ustrezno hidrantno omrežje za požarno zašcito naselij. Vodovodno omrežje mora biti dimenzionirano tako, da bo nudilo zadostno kolicino vode za požarno zašcito, omogocalo neposredno prikljucevanje uporabnikov in zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja. (2) Na obmocjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, ce pretoki dopušcajo odvzem požarne vode, ob pogojih, ki jih dolocita skrbnik vodotoka in pristojna obcinska služba. 95. clen (zbiranje in odvajanje ter cišcenje odpadnih vod) (1) Na obmocju obcine Zrece morajo biti vsi objekti prikljuceni na javni kanalizacijski sistem pod pogoji, ki jih izda upravljavec javnega kanalizacijskega sistema. Objekti na podrocjih, kjer ni dejanske možnosti za prikljucitev na javni kanalizacijski sistem, vec kot 200 m od tocke prikljucitve je potrebno urediti malo cistilno napravo. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati veljavni obcinski odlok, ki ureja odvajanje in cišcenje komunalne in padavinske vode. (2) Pri nacrtovanju in gradnji malih cistilnih naprav je potrebno upoštevati dolocila veljavnega predpisa o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih cistilnih naprav. Komunalno odpadno vodo iz male komunalne cistilne naprave je dovoljeno odvajati posredno v podzemno vodo, razen na obmocju, ki je najožje vodovarstveno obmocje po predpisih, ki urejajo vode ali ožje ali širše vodovarstveno obmocje, ce tako odvajanje komunalne odpadne vode prepoveduje predpis, ki ureja na teh obmocjih vodovarstveni režim. Pri nacrtovanju komunalnih cistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko – hidravlicno analizo prevodnosti konkretnega vodotoka. (3) Skladno z veljavnim predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo se: a) odpadne vode razvršcajo kot: . padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen ce gre za površine iz tretje vrstice spodnje alineje; . industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi: . odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti; . mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, ce gre za komunalno ali padavinsko odpadno vodo, ki nastaja na obmocju iste naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode; . odpadna voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladišcenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah; . hladilna odpadna voda. b) razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode je odvajanje padavinske odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov s prelivanjem cez njihove mejne robove ali preko posamicnih iztokov ali preko jarkov za zbiranje in odvajanje padavinske odpadne vode s teh površin. (4) Komunalno odpadno vodo ali industrijsko odpadno vodo ali mešanico obeh je prepovedano odvajati v greznico ali jo v njej obdelovati. Komunalno odpadno vodo je dovoljeno zbirati v nepretocni greznici le izjemoma in to le na obmocjih, kjer cišcenje komunalne odpadne vode v mali komunalni cistilni napravi tehnicno ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali zaradi posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne cistilne naprave, kot so posebne geografske razmere ali nestalno naseljene stavbe. Gradnja nepretocne greznice se dovoli le, ce iz strokovnega mnenja pooblašcenca za izvajanje obratovalnega odpadnih vod izhaja, da cišcenje odpadnih vod v mali komunalni cistilni napravi tehnicno ni izvedljivo. Obvladovanje greznic mora biti usklajeno z dolocili veljavne Uredbe o odvajanju in cišcenju komunalne in padavinske odpadne vode. (5) Komunalno, industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano odvajati v podzemne vode, ce gre za: a) neposredno odvajanje ali b) posredno odvajanje na: . najožjih vodovarstvenih obmocjih, . ožjih ali širših vodovarstvenih obmocjih, ce tako dolocajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh obmocjih, ali . prispevnih obmocjih naravnih jezer, razen presihajocih jezer. (6) Komunalno, industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano odvajati v celinske površinske vode, ki: . v skladu z uredbo iz odstavka (4) tega clena niso vodotoki, . so kopalne vode, . so referencni odseki vodotokov, . so vodotoki na vodovarstvenih obmocjih, ce tako dolocajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh obmocjih, . so vodotoki na prispevnih obmocjih naravnih jezer, razen presihajocih jezer, ali . so vodotoki, katerih srednji mali pretok je manjši od dvakratnika najvecjega šesturnega povprecnega pretoka odpadne vode iz naprave. (7) Padavinsko odpadno vodo, razen padavinske odpadne vode s streh objektov, je prepovedano odvajati cez posamicne iztoke: . neposredno v podzemne vode, . posredno v podzemne vode na vodovarstvenih obmocjih, ce tako dolocajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh obmocjih, . neposredno v stojece celinske površinske vode, . neposredno v tekoce celinske površinske vode, ki so kopalne vode ali vodotoki na vodovarstvenih obmocjih, ce tako dolocajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh obmocjih. (8) Tehnološke odpadne vode morajo biti pred iztokom ocišcene do predpisane stopnje. Industrija, obrtne in druge dejavnosti pri katerih v skladu z dolocili s podrocja odpadnih voda nastajajo industrijske odpadne vode, morajo na svojem zemljišcu in na svoje stroške zagotoviti tolikšno cišcenje industrijskih odpadnih vod, da bodo te ustrezale zahtevam za izpust v javno kanalizacijo ali vodotok kot to predpisuje zakonodaja s podrocja odpadnih voda. (9) Ravnanje s padavinskimi odpadnimi vodami mora biti uskladiti z dolocili veljavnega predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (omejitve v zvezi s ponikanjem, zahteve v zvezi s cišcenjem). Odvajanje padavinskih voda se uredi na tak nacin, da bo v cim vecji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. (10) Ravnanje s padavinskimi odpadnimi vodami iz javnih cest mora biti usklajeno z dolocili veljavnega predpisa o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest. (11) Gnojišca pri kmeckih gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po dolocilih veljavnega predpisa o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. 96. clen (oskrba z energijo, vkljucno z usmeritvami iz LEK in omrežje elektronskih komunikacij) (1) Prikljucitev novih objektov na elektricno omrežje je dovoljena le v skladu s pogoji upravljavca. (2) Pri izgradnji vecjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih objektov za katere se predvideva vecja prikljucna moc je potrebno pri pristojnem upravljavcu narociti raziskavo o možnosti napajanja z elektricno energijo. Prav tako morajo nacrtovalci OPPN pridobiti natancne podatke o poteku elektroenergetskih vodov in lokacije posameznih elektroenergetskih objektov ter jih vrisati v graficne priloge obdelave. Vsi investitorji morajo za vsako novo prikljucitev ali povecanje prikljucne moci pridobiti soglasje pristojnega upravljavca. (3) Izgradnjo prikljuckov na plinovodno omrežje lahko izvaja le sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina ali od njega pooblašcene institucije. Plinomeri se postavijo na mesto in na nacin, ki ga doloci predstavnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Mesto postavitve plinomerov mora biti lahko dostopno za odcitavanje in nadzor. Plinovodno omrežje, plinske prikljucke in plinske inštalacije v posameznih novih objektih je potrebno projektno obdelati v skladu s tehnicnimi pogoji, veljavnimi tehnicnimi predpisi in standardi. Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina je pred gradnjo treba pisno obvestiti za zakolicbo plinovodnega omrežja, prav tako je k prostorskim aktom potrebno pridobiti mnenje. Pri posegih na plinovodno cevjo je potreben stalen nadzor s strani sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. (4) Elektronsko komunikacijsko omrežje, razen objektov in naprav brezžicnih sistemov se izvede podzemno, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij se dovoli tudi gradnja nadzemnih vodov. Pri nacrtovanju komunikacijskih objektov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij (bazne postaje in dostopovne tocke) je treba upoštevati predpise s podrocja graditve elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: . bazne postaje s samostojecimi antenskimi stolpi je dopustno graditi na obmocjih s podrobnejšo namensko rabo I, P, E, B in O. Na obmocjih K1, K2 in G jih je dopustno graditi tako, da cim manj ovirajo dejavnosti povezane z rabo teh zemljišc in da ne degradirajo podobo kulturne krajine; . baznih postaj s samostojnimi antenami ali antenskimi drogovi na prej zgrajenih stavbah ali gradbenih inženirskih objektih ni dopustno namešcati, ce gre za stavbe namenjene zdravstvu, varstvu, izobraževanju in bivanju ter na otrocka igrišca in pokopališca, razen pod pogojem, da s term izrecno soglaša lastnik oziroma upravnik; . bazne postaje se mora v cim vecji meri umešcati v obstojece ali nacrtovane infrastrukturne koridorje in naprave; . baznih postaj s samostojecimi antenskimi stolpi ni dovoljeno graditi v neposredni bližini prostorskih dominant; . kadar je na obmocju, ki se ureja ali na objektu, ki je predviden za rušenje zakonito namešcena bazna postaja, je za cas gradnje dopustno postaviti zacasno bazno postajo. Po dokoncanju gradnje se zacasno bazno postajo odstrani, novo pa je ne glede na ostale dolocbe tega prostorskega akta dopustno postaviti na nov objekt ali na obmocje, ki je urejeno na novo; . bazne postaje je na varovalnih obmocjih. kjer se varuje posebna vrednota in na obmocjih v varovalnem pasu infrastrukture dopustno postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega soglasodajalca; . na celotnem obmocju obcine je v vseh namenskih rabah prostora dopustno vzpostavljati dostopovne tocke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju iz oddelka klasifikacije vrst objektov CC-SI 22 na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov. 97. clen (odpadki) (1) Poslovni objekti, industrija, ustanove so dolžni na svojem zemljišcu na svoje stroške urediti ustrezno dimenzionirane ekološke otoke za zbiranje in odvoz odpadkov, vkljucno z nabavo posod za odpadke. Ureditev ekološkega otoka mora zadostiti dolocilom veljavnega obcinskega odloka za odpadke in omogociti loceno zbiranje odpadkov ter ustrezati vsem sanitarno tehnicnim predpisom, vkljucno z vizualno ter mehansko zašcito proti vetru. Ekološki otok mora imeti stalno zagotovljen dostop tovornemu smetarskemu vozilu. (2) Investitorji stanovanjskih objektov do dolžni na svojem zemljišcu v neposredni bližini prometnice zagotoviti prostor minimalne površine 2 x 1 m za namestitev posod za loceno zbranih in preostanek mešanih komunalnih odpadkov. V stanovanjskih soseskah je potrebno zagotoviti zbiralnice za zbiranje locenih frakcij odpadkov. 3.1.9 Varstvo kulturne dedišcine 98. clen (splošni pogoji) (1) V nadaljevanju so zapisani splošni varstveni pogoji, usmeritve in priporocila, ki veljajo za enote kulturne dedišcine v vseh EUP. Navedba enot kulturne dedišcine, ki ležijo znotraj posamezne EUP, z morebitnimi posebnostmi glede pogojev, usmeritev in priporocil, je navedena za vsako EUP posebej v naslednjih clenih: . za EUP UN1 v 137. clenu tega odloka; . za EUP VP3, VP4 in VP11 v 155. clenu tega odloka; . za EUP AP5 in AP6 v 165. clenu tega odloka; . za EUP OP7, OP8 in OP9 v 176. clenu tega odloka; (2) Za posege v registrirano kulturno dedišcino, kulturne spomenike in v vplivna obmocja registrirane kulturne dedišcine in kulturnih spomenikov je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dedišcine. Soglasje oziroma pogoje pristojnega organa je potrebno pridobiti tudi za arheološke raziskave, odstranitve arheološke ostaline in za raziskave in odstranitev dedišcine. (3) Na obmocjih kulturne dedišcine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dedišcine ali zvišanju njene vrednosti, dedišcino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). (4) Na obmocju varovanih po predpisih s podrocja kulturne dedišcine je dopustno le vzdrževanje objektov, rekonstrukcije zgradb, pri cemer se prostornina ne sme povecati oziroma se lahko poveca do 10%, ce sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem soglaša pristojna služba. (5) Gradnja novih objektov, dozidave, nadzidave obstojecih objektov varovanih po predpisih s podrocja kulturne dedišcine je dopustna le izjemoma, kadar ni mogoce zagotoviti primernejše lokacije ali ni možno zagotoviti druge rešitve, pri cemer je poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt ali obmocje in s tem soglaša pristojen Zavod za varstvo kulturne dedišcine. (6) Odstranitve objektov ali delov objekta, ki so kulturna dedišcina ali kulturni spomenik, so dopustne pod pogoji, ki jih dolocajo predpisi s podrocja varstva kulturne dedišcine. V ta namen mora biti predhodno pridobljeno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dedišcine. (7) Na obmocju varovanih po predpisih s podrocja kulturne dedišcine so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov: . drvarnica; podolgovat tloris, obod iz lesenih pokoncnih letev, dvokapna straha z naklonom 40 do 45 stopinj, v strukturi in barvi, ki prevladuje v prostoru; . garaža; . lopa; možna le, ce to dopušca zasnova domacije oz. hiše z vrtom, potrebna je predhodna preveritev nemotece vkljucitve v prostor, biti mora lesena; . nadstrešek; možen le, ce to dopušca znacaj objekta ali odprtega prostora; . rezervoar; potrebna je predhodna preveritev nemotece vkljucitve v prostor, naceloma naj bo omejen z neizstopajoco živo mejo; . uta oziroma sencnica; potrebna je predhodna preveritev nemotece vkljucitve v prostor, biti mora lesena; . ograja; ni prisotna v naselbinski dedišcini, izjemoma v obliki kot jo kaže morfološka enota, v ostalih obmocjih dedišcine naj bo iz lesa, kjer vidno ne izstopa je možna žicna, ki je lahko obrasla z živo mejo. Živa meja mora biti zasajena iz avtohtonih rastlinskih vrst. Sajenje tujerodnih vrst (npr. klekov in pacipres) ni sprejemljivo. (8) Na obmocju varovanem po predpisih s podrocja kulturne dedišcine niso dopustni objekti za skladišcenje, bazen, steklenjak in rastlinjak. Agrarne operacije se dopušcajo v skladu z veljavno zakonodajo. (9) Oblikovanje objektov na obmocju varovanem po predpisih s podrocja kulturne dedišcine mora slediti znacilnostim prostora in obstojece grajene strukture, ki je prepoznana kot varovana vrednota obmocja. Oblikovanje naj sledi zahtevam: . tlorisni in višinski gabariti; praviloma pritlicne hiše z izkorišcenim podstrešjem, izrazito podolžnega pravokotnega tlorisa, . balkoni na vedutno izpostavljenih legah niso dopustni (izjemoma samo pri tipu vile ali pomembnejše trške stavbe s tradicionalnim gankom), . elementi na fasadi so naceloma osno simetricno razporejeni (okenske odprtine), fasada v zglajenem ometu, svetle, zemeljske oziroma naknadno dolocene barve, . strehe; simetricne dvokapnice z nakloni od 40 do 45 stopinj, sleme vzporedno z daljšo stranico in prilagojeno smeri sosednjih objektov, frcade osno prilagojene, krite z dvokapno strešico in zidcem, kritina v strukturi in barvi, ki prevladujeta v prostoru, . prepovedani so dodatki na proceljih (vec kotni izzidki, stolpici, fasadni pomoli) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi razlicnimi nakloni, slemeni in kritinami), . znacilna gradiva in regionalne posebnosti – uporaba lesa, kamna, opeke, itd., . zasnova izrabe funkcionalnega zemljišca naj bo v skladu s sosednjimi parcelami. (10) Na obmocjih, ki se varujejo po predpisih kulturne dedišcine, kjer se varuje prostorski kontekst dedišcine ali spomenika (vplivna obmocja) se agrarne operacije dopušcajo v skladu z veljavno zakonodajo. (11) V primeru neskladja dolocb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dedišcino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, doloceni v tem clenu. Za registrirano kulturno dedišcino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dedišcine in so navedeni v clenih od 98. do 108. tega odloka. 99. clen (kulturni spomeniki) (1) Na razglašenih kulturnih in zgodovinskih spomenikih ter v njihovih varovanih obmocjih so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim in ki so v skladu z varstvenimi režimi. Kakršnikoli posegi na zavarovanih objektih in njihovih obmocjih so možni le s soglasjem in na osnovi konservatorskih smernic pristojnega zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije Obmocna enota Celje. Postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo elektricne energije s pomocjo soncne energije na obmocjih in objektih, ki so razglašeni za kulturni spomenik ni dopustna. (2) Za kulturne spomenike in njihova vplivna obmocja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja dolocb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, doloceni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski nacrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega nacrta so doloceni s predpisi s podrocja varstva kulturne dedišcine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski nacrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim nacrtom. 100. clen (registrirana kulturna dedišcina) Za registrirano kulturno dedišcino velja, da posegi v prostor ali nacini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne znacilnosti in materialno substanco, niso dovoljeni. Postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo elektricne energije s pomocjo soncne energije na obmocjih in objektih, ki so varovani kot registrirana kulturna dedišcina je dopustna izjemoma, ce njihova postavitev ali vgradnja ne prizadene njihovih varovanih vrednot. Umestitev je treba uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne dedišcine v postopku pridobivanja kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, praviloma s prostorsko in tehnicno preveritvijo rešitev. 101. clen (registrirana stavbna dedišcina) (1) Pri registrirani stavbni dedišcini se ohranjajo varovane vrednote tlorisne in višinske zasnove (gabariti), gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjšcine (clenitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajocega zunanjega prostora, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), celovitost dedišcine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici znacilnostim stavbne dedišcine) in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. (2) Pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dedišcine. Nedopustna je izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah (možna izvedba v hodniku ali talna izvedba), samostojecih in vidnih infrastrukturnih omaric ob enotah ali v obmocju dedišcine, izvedba satelitskih anten in klimatskih naprav na vidnih mestih. (3) Za vsa obnovitvena dela na enotah nepremicne kulturne dedišcine je potrebno najprej narediti arhitekturni posnetek obstojecega stanja v merilu 1:50, ki služi kot podlaga za pripravo idejnega nacrta in vsebuje vse tlorise, dva prereza, vse fasade, detajle. (4) Rekonstrukcije so dopustne ob obnovah in sanacijah stavb. 102. clen (registrirana naselbinska dedišcina) (1) Pri naselbinski registrirani kulturni dedišcini se ohranjajo varovane vrednote naselbinske zasnove (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja), odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, znacilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne znacilnosti, poti itd.), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoc stavbni tip, javna oprema, ulicne fasade itd.) in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Pri registrirani naselbinski dedišcini se ohranjajo poleg stavb tudi drugi cleni naselja; sadovnjaki, vrtovi, drevoredi, pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste tradicionalnih ograj, kamniti oporni zidovi. Združevanje naselij med sabo ni dopustno. V historicnih jedrih naselij so dopustne dopolnilne gradnje in nadomestne gradnje na isti lokaciji. (2) V obmocjih naselbinske kulturne dedišcine in v arheoloških obmocjih ima prednost nadzemna izvedba infrastrukturnih vodov. V primeru, da nadzemna izvedba iz tehnicnega vidika ni mogoca, so posegi možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav. Vsi posegi v zemeljske plasti morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani. Umešcanje sanitarnih otokov v neposredni bližini, pred ali ob enotah dedišcine ni dopustno. 103. clen (kulturna krajina) Pri registrirani kulturni krajini se ohranjajo varovane vrednote, kot so: krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine); znacilna obstojeca parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter clenitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa); tradicionalna raba zemljišc (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice);odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem; preoblikovanost reliefa in spremljajoci objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. 104. clen (vplivno obmocje kulturne dedišcine) (1) V vplivnih obmocjih kulturne dedišcine se ohranja prostorska integriteta, pricevalnost in dominantnost dedišcine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dedišcine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dedišcine. (2) Vsi posegi v vplivnem obmocju morajo biti podrejeni ohranjanju vloge dedišcine v širšem podrocju. V vplivnih obmocjih je ob posegih potrebno upoštevati naslednje pogoje: . ohranja se znacilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo; . ohranja se kvalitetne poglede na prostorske dominante; . ohranja se vecja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin; . poleg kulturne dedišcine se upoštevajo tudi druge kakovostne starejše gradnje ali kako drugace ustvarjene prostorske prvine; . izvajanje dejavnosti se usmerjajo tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter casovno kontinuiteto; . pospešuje se izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter se omejuje tiste, ki jih nacenjajo; . dejavnosti je potrebno usmerjati tako, da ne povzrocijo degradacije ali unicenja površinskih vodotokov; . preprecujejo se spremembe vodnega režima na pretežno ohranjenih vodotokih; . pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev terena ni dopustno nasipavati; . pred nacrtovanjem in izvajanjem posegov v vplivnem obmocju je obvezna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega mnenja ZVKDS OE Celje. 105. clen (registrirana arheološka najdišca) (1) Za obmocje registriranega arheološkega najdišca velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na nacin, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Varujejo se pred posegi, ki bi jih lahko poškodovali ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišca, graditi gozdne vleke, poglabljati dna vodotokov in jezer, ribariti z globinsko vlecno mrežo in se sidrati, gospodarsko izkorišcati rudnine oziroma kamnine postavljati ali graditi trajne ali zacasne objekte, vkljucno z nadzemnimi in podzemnimi GJI ter nosilce reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za ucinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišca. (2) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišca, ki so hkrati stavbna zemljišca znotraj naselij ter v prostor robnih delov najdišc ob hkratni izpolnitvi naslednjih pogojev: . ce ni možno najti drugih rešitev in . ce se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, ki jih opredeli pristojen Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, izkaže, da je zemljišce možno sprostiti za gradnjo. (3) Za posamezna registrirana arheološka najdišca ali njihove dele, za katere ZVKDS na podlagi poznavanja obsega in vsebine najdišca oceni, da je predhodna arheološka raziskava, s katero se dedišcino pred posegi v prostor ali pred graditvijo nadzorovano odstrani, možna, je poseg v najdišce dopusten v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih. V primeru, da se obmocje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natancnejše dolocitve vsebine in sestave najdišca opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na obmocju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišca, stavbne dedišcine, naselbinske dedišcine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dedišcine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni obmocni enoti Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in cas predhodnih arheoloških raziskav doloci pristojna javna služba. 106. clen (arheološke ostaline) (1) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja režim, ki najditelja / lastnika zemljišca / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije. (2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dedišcine Slovenije omogociti dostop do zemljišc, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. (3) Na obmocjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišca še ni znana, se priporoca izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali unicenja, lahko Zavod za varstvo kulturne dedišcine to zemljišce z izdajo odlocbe doloci za arheološko najdišce, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišca, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. 107. clen (memorialna dedišcina) Pri registrirani memorialni dedišcini se ohranjajo varovane vrednote, kot so: avtenticnost lokacije, materialna substanca in fizicna pojavnost objekta ali drugih nepremicnin, vsebinski in prostorski kontekst obmocja z okolico ter vedute. 108. clen (druga dedišcina) Pri drugi dedišcini se ohranjajo varovane vrednote, kot so: materialna substanca, ki je še ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost, vsebinski in prostorski odnos med dedišcino in okolico. 3.1.10 Ohranjanje narave 109. clen (splošni pogoji) (1) V nadaljevanju so zapisani splošni varstveni pogoji, usmeritve in priporocila, ki veljajo na zavarovanih obmocjih, na obmocjih naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti v vseh EUP. Navedba zavarovanih obmocij, obmocij naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ki ležijo znotraj posamezne EUP, z morebitnimi posebnostmi glede pogojev, usmeritev in priporocil, je navedena za vsako EUP posebej v naslednjih clenih: . za EUP UN1 v 138. clenu tega odloka; . za EUP RO2 v 146., 147. in 148. clenu tega odloka; . za EUP VP3, VP4 in VP11 v 156. clenu tega odloka; . za EUP AP5 in AP6 v 166. clenu tega odloka; . za EUP OP7, OP8 in OP9 v 177. clenu tega odloka; (2) Posege in dejavnosti, ki imajo na podlagi predpisov s podrocja ohranjanja narave poseben status je potrebno nacrtovati in izvajati tako, da bo zagotovljeno njihovo celostno ohranjanje. (3) Za naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo za varstvo narave, je potrebno zaprositi v primeru izvajanja del ali posega v naravo na obmocju, ki ima na podlagi predpisov s podrocja ohranjanja narave poseben status, in sicer: . obmocja Natura 2000 – posebna varstvena obmocja in potencialna posebna varstvena obmocja, dolocena z Uredbo o posebnih varstvenih obmocjih; . zavarovana obmocja, dolocena z akti o zavarovanjih; . obmocja naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena. 110. clen (odprta kmetijska zemljišca) (1) Na zarašcajocih kmetijskih zemljišcih se vzpodbuja raba teh zemljišc na nacin, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišc, na ekološko pomembnih obmocjih in obmocjih Natura 2000. (2) Na vecjih kmetijskih površinah se ohranjajo omejki, živice in gozdni otoki ter travniški sadovnjaki. (3) Melioracije se izvaja le na kmetijskih zemljišcih, kjer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. (4) V obmocjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba nacrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe. (5) Postavljanje obor in ograjevanje zemljišc za pašo živine v odprti krajini na obmocjih ohranjanja narave se ne izvaja oz. se izvaja na nacin, da je mogoc prehod prostoživecih vrst. Na obmocjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživecih vrst. 111. clen (umešcanje in gradnja objektov) (1) Potrebno je ohranjati travniške sadovnjake, skupine in posamezna drevesa v agrarni in urbani krajini ter omejke in grmišca. (2) Gradnja objektov se nacrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od obstojecega gozdnega roba ali obvodne drevnine. (3) Enostavne in nezahtevne objekte, ki so izjemoma dopustni na zemljišcih, ki niso zazidljiva, naj se postavlja izven obmocij naravnih vrednot, obmocij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst in habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju. (4) Postavljanje obor in ograjevanje zemljišc v odprti krajini na obmocju ohranjanja narave ni dovoljeno, oziroma se izvaja na nacin, da je mogoc prehod prostoživecih vrst. Prav tako na teh obmocjih ni dovoljeno postavljanje obor za gojenje tujerodnih prostoživecih vrst. (5) Pri posegih za premošcanje višinskih razlik ni dovoljena gradnja betonskih škarp in opornih zidov. Premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin, ki naj bodo zasajene z avtohtonimi vrstami trav, vzpenjavk, grmovnic in drevja. (6) Za zasaditev okolice objektov v obmocjih ohranjanja narave naj se uporabijo avtohtone, rasisticnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste. Tujerodnih ali eksoticnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša. 112. clen (vodotoki in obvodna zemljišca) (1) Na obmocju voda in obvodnih zemljišcih naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. (2) Obsega poplavnih obmocij ali odtocnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, naj se zagotovi ustrezna nadomestitev teh zemljišc. (3) Vodna infrastruktura naj se nacrtuje tako, da se omogoca delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. (4) Urejanje vodotokov naj upošteva naravno dinamiko porecja, ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne recne dinamike. Ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi zveznost obrežne vegetacije. (5) Na reguliranih vodotokih se omogoci izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile unicene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževalnikom visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku. (6) Ob vodotokih se ohranja obstojeca avtohtona vegetacija ter se izvajajo ukrepi za preprecevanje širitve avtohtonih (invazivnih) rastlinskih vrst. (7) Ob vodotokih naj se ohranja zveznost obrežne vegetacije. (8) Odvzem vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in delovanje obnovljenih ali prenovljenih starih objektov, ki so vezani na vodo mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode. (9) Raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote ter ekološko sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogocal naravno hidrodinamiko vodotokov. (10) Male hidroelektrarne se nacrtuje ob zagotavljanju pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološke povezanosti habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode, pri cemer se predhodno ugotovi stanje habitatov ter ogroženih vrst. 113. clen (GJI v obmocjih varovanja narave) (1) Nacrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstojece prometne infrastrukture naj ne povecuje drobljenja ekosistemov in naj zagotavlja ustrezne prehode za prostoživece vrste. (2) Preckanje vodov GJI preko vodotokov, ki imajo status naravne vrednote, naj se izvede z vrtanjem pod strugo ter na nacin, ki ne bo zahteval izvedbo posebnih zašcitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet. (3) Pri gradnji mostov in cest na obmocju vodotokov, ki imajo status varovanja s podrocja varstva narave, naj se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporocila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov vezanih na vodno okolje. (4) Umešcanje infrastrukturnih vodov in objektov v prostor se na obmocjih naravnih vrednot in obmocjih biotske raznovrstnosti nacrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Vodi naj se praviloma izvajajo podzemno. Umešcanje naj se izvede na nacin, da ob izkopu jarka ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves. Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi, naj se izogibajo vidno izpostavljenim obmocjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam. (5) Zaradi zmanjšanja negativnih ucinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst naj se osvetljevanje obmocij nacrtuje tako, da bo svetloba casovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom. Osvetljevanje naj se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z dolocili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07 in nasl.). 114. clen (oznacevanje) Oznacevanje naravnih vrednot in obmocij biotske raznovrstnosti naj se izvaja skladno z dolocili Pravilnika o oznacevanju zavarovanih obmocij naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 117/02, 53/05 in nasl.). 3.1.11 Varstvo okolja in naravnih dobrin 115. clen (okolje) (1) Gradnje in posegi v prostor v vseh EUP so možne, ce v okolju ne povzrocajo vecjih motenj kot so dovoljene s predpisi. Pri gradnjah je potrebno upoštevati normativne dolocbe glede varovanja okolja. (2) Gradnja objektov, rekonstrukcije, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti so možne, ce dejavnost ne bo imela negativnih vplivov na okolje in na obstojeco prevladujoco rabo oziroma dejavnost ter objekte, ki se že nahajajo v okolici predvidenega objekta. (3) Širitev posamezne obstojece dejavnosti, ki ima prekomerne vplive na okolje, je pogojena s sanacijo negativnih vplivov na okolje, ki jih povzroca posamezna dejavnost. 116. clen (nestanovanjske dejavnosti na SS) V obmocjih in enotah urejanja, kje je dolocena kot prevladujoca namenska raba oziroma dejavnost z oznako SS (obmocja za stanovanja), je poleg upoštevanja vseh drugih dolocil tega odloka pri uvajanju nestanovanjskih dejavnosti, potrebno upoštevati naslednje pogoje: . zaradi dejavnosti se lahko uredi najmanj pet parkirnih mest za osebna vozila, brez manipulacijskih in parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje; . delovni cas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne moti stanovanjskega okolja. 117. clen (vodovarstvena obmocja) (1) Vodovarstvena obmocja so dolocena z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost vrednost ali njeno kolicino. Pri nacrtovanju na vodovarstvenih obmocjih je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o kriterijih za dolocitev vodovarstvenega obmocja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06) ter omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. Za vse posege na vodovarstvena obmocja je potrebno pridobiti vodno soglasje. (2) Za varovanje vodnih virov je potrebno upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo vodno gospodarstvo, tudi naslednje pogoje: . posegi v obmocje širšega varstvenega pasu vodnega vira pitne vode so mogoci ob upoštevanju pogojev iz predhodnega soglasja upravljavca oziroma skrbnika vodnih virov pitne vode v obcini; . v proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, katerih morebitne škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup, onesnaževanje zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje tekocih in trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi prepreciti, kar je potrebno prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta; . za vse posege v varstvene pasove daje pogoje in soglasja upravljavec in skrbnik vodnih virov za oskrbo s pitno vodo, (3) Varujejo se tudi vsi vodni viri z manjšo izdatnostjo (zajeti in nezajeti), ki nimajo dolocenega varstvenega pasu. Obstojece hišne vodnjake je potrebno ohranjati in vzdrževati. 118. clen (varstvo tal, podtalja in plodne zemlje) (1) Pri gradnjah je potrebno zavarovati plodno zemljo pred unicenjem. Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov, izvedbo prometnih površin in pred drugimi ureditvami, je potrebno prvenstveno uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljišc. (2) Vse samostojne garaže, garaže v objektih in vsa parkirišca izven objektov morajo biti opremljena z lovilci olj. Odvajanja padavinskih voda z urejenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. clenom ZV-1, in sicer na tak nacin, da bo v cim vecji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odtoke (zatravitev, travne plošce, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). (3) Vsi objekti morajo imeti zagotovljen odvod padavinskih vod tako, da odvodnjavanje ne povzroca škode na sosednjih zemljišcih in napravah. Padavinske vode iz obmocij poselitve (streh objektov, cest, parkirišc in drugih utrjenih površin zunanjih ureditev) je treba, ce ni možnosti prikljucitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri cemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Ce ponikanje na terenu ni možno, kar je potrebno racunsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, ce tega ni, pa razpršeno po terenu. (4) Odvajanje padavinskih voda z okvirnih obmocij naselij mora biti nacrtovana in izvedena v skladu s 92. clenom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) tako, da bo v cim vecji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred koncnim iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike (na primer z zatravitvijo ob objektih, s travnimi plošcami ali tlakovci na parkirišcih in pohodnih površinah zunanjih ureditev, z zadrževalnimi bazeni, suhimi zadrževalniki in podobno). (5) Ureditev odvodnje na hribovitih terenih mora biti nacrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitih in erozijsko ogroženih obmocij; v primeru, da to ni mogoce, mora biti odvodnja po erozijsko nestabilni ali plazoviti, ogroženi, brežini nacrtovana in izvedena s kanaletami ali drugace utrjenimi muldami. (6) Na obmocjih skladišc tekocih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na nacin, ki onemogoca izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo. 119. clen (krajina) (1) Pri gospodarjenju s prostorom (kmetijska proizvodnja in gospodarstvo, prenova, obnova, novogradnja, vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracije, vzdrževanje obrežij in drugega vaškega zelenja), je potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin: . ohranjanje krajinskih vzorcev naravnih prvin in njihovih površinskih in volumenskih razmerij ter fiziografske in ekološke strukture krajine (predvsem mikro vegetacijski elementi in specificne biocenoze), ohranjanje krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora (razmerja kmetijske rabe, naselij in gozda) ter zašcita gozdnega roba; . dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprecevanje erozije in drugo), s pogojem, da so pridobljeni projektni pogoji dajalcev soglasij. (2) Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in na nacin, ki sledi strukturam v prostoru in obstojeci rabi, ter upošteva naravne znacilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova zasaditve, znacilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah). (3) Za kmetijska zemljišca veljajo pogoji iz 70. clena tega odloka. 3.1.12 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami 120. clen (poplavno ogrožena obmocja) (1) Poplavno ogrožena obmocja so vodna, priobalna in druga zemljišca, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov zacasno prelije izven vodnega zemljišca. Poplavno ogrožena obmocja v obcini se nahajajo ob reki Dravinji in Tesnici. Na teh obmocjih je potrebno zagotoviti varne življenjske razmere, ki ne ogrožajo clovekovega življenja ali njegove materialne dobrine. Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno, razen v primerih in pod pogoji, ki jih doloca ta odlok in predpisi s podrocja urejanja voda. (2) Za del poplavno ogroženih obmocij so na osnovi strokovne študije (Hidrološko hidravlicna študija, št. 151/2013, datum julij 2013 - dopolnitev avgust 2013, izdelal GBH Maribor) doloceni razredi poplavne nevarnosti. Ta obmocja se nahajajo v naslednjih obmocij MOEUP: UN1/024, UN1/064, UN1/065, UN1/072, UN1/074, UN1/076, UN1/077, UN1/080, UN1/081, UN1/082, UN1/084, UN1/086 in UN1/103. (3) Za del poplavnih obmocij so na osnovi strokovne študije (Poslovni objekt Fijavž - platneni šotor, št. 12/05-DOP, Matija Bogdan Marincek s.p., Celje, april 2009) doloceni razredi poplavne nevarnosti. Ta obmocja se nahajajo v EUP OP7/016. (4) Za preostala poplavna obmocja, kjer razredi poplavne nevarnosti niso doloceni, sta privzeti opozorilna karta poplav in poplavnih dogodkov (ARSO) in se nahajajo v naslednjih obmocjih EUP: UN1, OP8, OP7 in AP5. (5) Poplavna obmocja in razredi poplavne nevarnosti so doloceni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna obmocja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstojece stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na obmocjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso doloceni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav oz prikaz poplavnih dogodkov. (6) Izvajanje dejavnosti v poplavno ogroženih obmocjih se vrši glede na razred nevarnosti. Pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko vpliv na doseganje okoljskih ciljev v povezavi z ogroženostjo zaradi poplav in z njimi povezane erozije, so doloceni v skladu z veljavnimi predpisi s teh podrocij. (7) Za predviden poseg v poplavno ogroženo obmocje, mora investitor, v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, s strokovnimi podlagami dokazati, da je možno obmocje urediti tako, da bo poplavna varnost objekta zagotovljena in da poseg v prostor ne bo povecal poplavne ogroženosti obmocja. (8) Za posege v vplivnem obmocju vodotokov in hudourniških strug ter za vse posege v zaledne površine zbirnih obmocij vodotokov oziroma posege, ki bi lahko vplivali na vode ali vodni režim, je potrebno predhodno upoštevati zahtevane pogoje oziroma predpise s podrocja urejanja voda ter pridobiti vodno soglasje. (9) Na poplavno ogroženih obmocjih je pri posegih v prostor potrebno upoštevati naslednje pogoje: a) Posegi so dopustni le na podlagi vodnega soglasja. b) Poplavne površine se ohrani kot retencijska obmocja, kjer se bo voda ob vecjih neurjih zacasno razlila in bo s tem zmanjšana nevarnost poplavljanja naseljenih obmocij. Zagotoviti je potrebno omejeno gospodarjenje s prostorom ter ekstenzivno kmetijsko proizvodnjo na travnikih in pašnikih. c) Vsi objekti (mostovi, prepusti), ki bodo preckali vodotoke morajo imeti elemente za varen pretok pricakovanih visokih voda in morajo biti dimenzionirani v skladu z vodnim soglasjem. d) Za odvod meteornih voda s prometnih površin naj cevni prepusti ne bodo premera manjšega od 0,5 m, vode iztokov pa naj se v nacelu izlivajo v ustaljene jarke. Iztoki morajo biti oblikovani tako, da ne koncentrirajo iztocnih voda temvec da jih razpršijo. e) Na mestih, kjer je pricakovana vecja koncentracija hudournih voda, naj bodo cevni prepusti preko hudourniških strug izvedeni brez vpadnih jaškov, vtoki pa oblikovani v obliki drce. Pri vecji prodonosnosti je potrebno izvesti ustrezne usedalnike naplavin. f) Nivelete in tlorisne rešitve mostov in prepustov morajo biti usklajene z navezavo hudourniških strug s tokom in proti toku. g) Pri projektiranju komunalnih vodov je potrebno upoštevati predpisane horizontalne in vertikalne medsebojne odmike. Vsi objekti in trase vodov morajo biti odmaknjene od vrha neurejene brežine struge: . vodotoka 1. reda v naselju vsaj 15 m, zunaj naselja pa vsaj 40 m; . pri vseh ostalih vodotokih vsaj 5 m, v konkavah pa vsaj 10 m. Pri preckanju vodov (kablovodov, cevovodov) preko neurejenih hudourniških strug je potrebno vode položiti tako, da je teme vodov položeno najmanj 1,5 m pod obstojeco niveleto struge, zavarovani pa morajo biti tako, da jih hudourne vode ne morejo odkriti ali poškodovati. Po položitvi je potrebno v strugi vzpostaviti najmanj prvotno stanje ter zašcititi z gradnjo nacete brežine struge (kamnita obloga, kamnomet, zatravitev, zasaditev). Za posamezno preckanje vodotoka je potrebno pridobiti pogoje in vodno soglasje pristojnega organa za vode. h) V pasovih ob vodotokih, ki jih dolocajo odmiki navedeni v alineji f), ni dovoljeno postavljati nobenih zacasnih objektov ali deponirati materiala. Navedeni pasovi morajo biti stalno prehodni za vzdrževanje vodotoka. i) Zasipavanje strug s kakršnimkoli materialom ni dovoljeno. (10) Na poplavnem obmocju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili doloceni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstojecih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ce ne povecujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. (11) Na poplavno ogroženih obmocjih, kjer so doloceni razredi poplavne nevarnosti, je nacrtovana izvedba ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti: poglobitev in razširitev struge reke Dravinje (med profiloma P7 in P18); nadvišanje platoja na levem bregu Dravinje (med profiloma P7 in P9). (12) Na poplavno ogroženih obmocjih, kjer so doloceni razredi poplavne nevarnosti in ki so navedena v drugem odstavku tega clena, so dovoljene le dejavnosti in posegi, ki jih dovoljujejo veljavni predpisi s tega podrocja, ob pogoju, da so omilitveni ukrepi izvedeni pred nacrtovanim posegom. Novogradnje in posegi na poplavno ogroženih obmocjih, kjer so doloceni razredi poplavne nevarnosti, so dovoljene šele po izvedbi ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti, ki so navedeni v desetem odstavku tega clena. (13) Na poplavnem obmocju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopušcajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih dolocajo ti predpisi. (14) Na kmetijskih zemljišcih so dopustni objekti in posegi iz 70. clena tega odloka. 121. clen (erozijska obmocja) (1) Erozijska obmocja so zemljišca, ki so stalno ali obcasno pod vplivom površinske, globinske in bocne erozijske vode. Na teh obmocjih je prepovedano: . poseganje v prostor na nacin, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov; . ogoljevanje površin; . krcenje tistih gozdnih sestojev, ki preprecujejo plazenje zemljišc in snežne odeje, uravnavajo odtocne razmere ali kako drugace varujejo nižje ležeca obmocja pred škodljivimi vplivi erozije; . zasipanje izvirov; . nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljišcih; . omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moci voda in slabšanje varnostnih razmer; . odlaganje ali skladišcenje lesa ali drugih materialov; . zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom; . odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretocne sposobnosti hudourniške struge; . vlacenje lesa. (2) Na erozijsko ogroženih in plazljivih obmocjih so prepovedani posegi in dejavnosti, ki lahko povzrocijo erozijske procese, sprošcanje hribin ali kako drugace ogrozijo stabilnost zemljišca. Pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti ali poseganja v prostor na erozijsko ogroženih ali plazljivih obmocjih se podrobneje dolocijo v soglasju, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda, na podlagi podrobnejše geološke oz. hidrogeološke analize oz. elaborata. 122. clen (plazljiva obmocja) Plazljivo zemljišce je zemljišce, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribovskih sestojev. Na teh obmocjih je prepovedano: . zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišc; . poseganje, ki bi lahko povzrocilo dodatno zamakanje zemljišca in dvig podzemne vode; . izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišce ali razbremenjujejo podnožje zemljišca; . krcenje in vecja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišc. 123. clen (varstvo pred požarom) (1) Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno: . ob objektih zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoca morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov in naprav; . zagotoviti potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali ustrezno protipožarno locitev objektov; . zagotoviti dostop interventnih vozil vsaj iz dveh strani objekta ali naprave; . zagotoviti takšno izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bodo omogocali vožnjo za interventna vozila (širina vsaj 3,5 m ter da prenesejo osni pritisk vozil do 10 t), . zagotoviti zadostne kolicine požarne vode iz obstojece oziroma predvidene hidrantne mreže v skladu s predpisi; . upoštevati je potrebno razdalje, cas prihoda in oddaljenost najbližje gasilske enote. 124. clen (zašcita in reševanje) (1) Interese in potrebe po zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to podrocje. (2) Za zašcito in reševanje pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je dovoljeno graditi objekte za zašcito in reševanje. Pri vseh gradnjah se morajo upoštevati in izvajati vsi predpisani ukrepi, ki preprecujejo nastanek nesrec in omogocajo zašcito in reševanje. (3) Na kmetijskih zemljišcih so dopustni objekti in posegi iz 70. clena tega odloka. 3.1.13 Varovanje zdravja 125. clen (seizmološke, hidrološke in druge geotehnicne znacilnosti zemljišc) (1) Pri nacrtovanju in izvedbi objektov je potrebno upoštevati pogoje za varen nacin gradnje objektov, ki veljajo za 7. stopnjo (cono) potresne ogroženosti (vir: ARSO http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/). (2) Za vsak poseg v prostor je potrebno predhodno pridobiti in upoštevati geološko – geotehnicne pogoje za gradnjo. 126. clen (osoncenje) 1) Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih je potrebno zagotoviti minimalno zahtevano osoncenje, skladno z veljavnimi pravilniki o nacrtovanju objektov. (2) Minimalen cas potrebnega osoncenja bivalnih, stanovanjskih prostorov je: . v zimskem solsticiju 2 uri, . v poletnem ekvinokciju 3 ure, . v poletnem solsticiju 5 ur na dan. (3) Minimalen cas potrebnega osoncenja bivalnih prostorov ni potrebno upoštevati pri obstojecih stanovanjskih objektih v starih mestnih jedrih. 127. clen (zrak) Za varstvo zraka je potrebno poleg vseh pogojev, ki jih dolocajo predpisi s podrocja varstva zraka, upoštevati še naslednje pogoje: . za obstojece objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije; . pri nacrtovanju in gradnji novih objektov je treba zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoracene dovoljene emisije; . proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte se sme prikljucevati le na ekološko ciste oziroma sprejemljive vire energije; . zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov; . po izgradnji plinovoda obvezno prikljucevati vse porabnike na plinovodno omrežje, kjer je to tehnicno možno; . težiti za tem, da se urejajo vecje zelene površine in zasaja visoka vegetacija za boljši lokalni pretok zraka. 128. clen (varstvo pred hrupom) (1) Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so dolocene za posamezna obmocja osnovne in podrobne rabe glede na obcutljivost za škodljive ucinke hrupa, so na osnovi veljavnega predpisa o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ter ob upoštevanju v 59. in 60. clenu tega odloka dolocene osnovne in podrobnejše namenske rabe posameznih obmocij, dolocene na naslednje stopnje varstva pred hrupom: I. stopnja varstva pred hrupom velja za vsa zavarovana obmocja ohranjanja narave oziroma mirna obmocja na prostem (I. obmocje varstva pred hrupom), razen površin na naslednjih obmocjih: . na obmocju prometne infrastrukture (P); . na obmocju gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti (G); . na obmocju za potrebe obrambe (f); . na obmocju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami. II. stopnja varstva pred hrupom velja za površine, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je motec zaradi povzrocanja hrupa (II. obmocje varstva pred hrupom) in velja za površine z naslednjimi PNRP: . (SS) stanovanjske površine, (SB) stanovanjske površine za posebne potrebe, (SP) površine pocitniških hiš, (BT) površine za turizem. III. stopnja varstva pred hrupom za površine, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj motec zaradi povzrocanja hrupa (III. obmocje varstva pred hrupom) in velja za površine z naslednjimi PNRP: . (SK) površine podeželskega naselja; . (CU) osrednja obmocja centralnih dejavnosti; . (BC) športni centri; . (ZS) površine za šport in rekreacijo, (ZP) parki, (ZD) druge urejene površine in (ZK) pokopališca; . površine razpršene poselitve (A); . (VC) celinske vode, razen površin vodne infrastrukture. IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori velja za površine, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj motec zaradi povzrocanja hrupa (v nadaljevanju: IV. obmocje varstva pred hrupom) in velja za površine z naslednjimi PNRP: . (IP) površine za industrijo; (IG) gospodarske cone in (IK) površine z objekti za kmetijstvo in proizvodnjo; . (PC) površine cest in (PO) ostale prometne površine; . (E) obmocja energetske in (O) okoljske infrastrukture; . (K1) najboljša kmetijska zemljišca in (K2) druga kmetijska zemljišca; . (G) obmocja gozdnih zemljišc; . (LN) površine nadzemnega pridobivalnega prostora. (2) Ne glede na dolocbe prvega odstavka tega clena, mora biti na meji med I. in IV. obmocjem varstva pred hrupom (OVPH) ter na meji med II. in IV. OVPH predel (obmocje), ki obkroža IV. OVPH v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. OVHP. (3) Skladno z dolocili veljavnega predpisa je potrebno pri nacrtovanju, izvedbi in med uporabo obmocja novega vira hrupa predvideti in izvajati vse ukrepe za zmanjšanje emisij hrupa v okolje, izvajati obratovalni monitoring ter pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, pri cemer se za opredelitev novega vira hrupa upoštevajo dolocila veljavnega predpisa. 129. clen (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) (1) Za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. (2) Dejavnosti in objekti se v prostor umešcajo glede na prisotnost virov elektromagnetnega sevanja. Vir sevanja ne sme povzrociti cezmerne celotne obremenitve obmocja s sevanjem. Pri nacrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji virov sevanja je potrebno izbrati tehnicne rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene, in hkrati omogocajo najnižjo tehnicno dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja. Obmocja stanovanj se umešcajo izven varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja (visoko frekvencni viri sevanja). 130. clen (zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja oziroma prostorsko umešcanje virov svetlobe) (1) Pri izbiri virov svetlobe, ki povzrocajo svetlobno onesnaževanje okolja je treba upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Zmanjšati rabo energije za javno razsvetljavo za 45% in optimizirati obratovanje, upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave. Primarno je potrebno uporabljati varcne svetilke. 131. clen (pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam) Pri nacrtovanju, gradnji, uporabi in vzdrževanju objektov vseh vrst v javni uporabi in pri vecstanovanjskih stavbah se mora funkcionalno prizadetim osebam zagotoviti neoviran dostop, vstop in uporaba teh objektov. 3.1.14 Zacasni PIP za obmocja, kjer so predvideni OPPN 132. clen (zacasni PIP za obmocja, kjer so predvideni OPPN) (1) Obmocja oziroma MOEUP, za katera je predvidena izdelava OPPN so v posameznih EUP naslednja: UN1: UN1/003, UN1/033, UN1/035, UN1/064, UN1/072, UN1/074, UN1/086, UN1/093, UN1/094, UN1/106, UN1/108, UN1/109, UN1/111; RO2: RO2/026, RO2/017, RO2/028; AP6: AP6/003, AP6/025; OP7: OP7/010, OP07/024, OP7/028; OP8: OP8/008, OP8/009. (2) V obmocjih oziroma MOEUP, ki so navedene v prvem odstavku tega clena, je do izdelave OPPN možno izvajati gradnje in posege v prostor, ki ne bodo ovirali izvajanja gradenj in ureditev predvidenih z OPPN. Ob smiselnem upoštevanju dolocil skupnih PIP so dovoljeni naslednji posegi: . gradnja komunalne opreme za oskrbo predvidenih in obstojecih objektov; . rekonstrukcija in vzdrževanje obstojecih objektov; . gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov na obstojecih parcelah za potrebe prebivalcev, ki tam prebivajo ter pravnih oseb, ki so lastniki zemljišc na teh obmocjih., . prizidave kot dozidave in nadzidave v okviru gradbene parcele, . spremembe namembnosti obstojecih objektov v skladu s PNRP, . odstranitev obstojecih objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišca za gradnjo. (3) Na obmocjih, za katera je dolocena izdelava OPPN, ni dopustno izvajati parcelacije zemljišc razen za objekte GJI. (4) OPPN se lahko pripravi tudi na obmocjih, kjer s tem odlokom ni predviden, v primerih, ce: . se izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom OPN; . gre za ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesrec; . je na obstojecih parcelah potrebno izvesti komasacijo; . ni možno zagotoviti dostopov do parcel; . gre za spremembo iz bolj v manj intenzivne namenske rabe v skladu s predpisi s podrocja urejanja prostora; . gre za spremembo, ki je potrebna za izvedbo obcinskega in drugega razvojnega projekta v skladu z regionalnim razvojnim programom. (5) OPPN se, lahko izdela tudi za manjše zakljuceno obmocje, ce tako izhaja iz usmeritev za njegovo izdelavo ali ob pogoju, da se pripravijo izhodišca za celotno obmocje urejanja z OPPN, ki se potrdijo s sklepom o pripravi. 3.2 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora 3.2.1 Enota urejanja prostora UN1 133. clen (dopustna izraba prostora) Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih in odprtih bivalnih površin na parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP CU le na v tabeli navedenih MOEUP naslednje: PNRP MOEUP FZP in DOBP CU UN1/002, UN1/006, UN1/007, UN1/012, UN1/016, UN1/044, UN1/101, UN1/103 FZP 20% CU UN1/034 FZP 10% CU UN1/071 FZP 40% 134. clen (namembnost, vrste objektov in gradenj, dejavnosti) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti in vrste objektov ter gradnje in posegi, ki so v odloku že dovoljeni na posamezni PNRP, so za MOEUP še naslednje oziroma kot je v tabeli v nadaljevanju doloceno: PNRP MOEUP NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV SS UN1/046, UN1/048 Dopustne so tudi vecstanovanjske stavbe; stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine CU UN1/002, UN1/006, UN1/007, UN1/012, UN1/016, UN1/044, UN1/101 Dodatno dopustna dejavnost je promet in skladišcenje. Dopustne so tudi stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine ter stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij ter skladišcne stavbe: višina max 14 m, FZ 0,7, FZP 20%. CU UN1/034, UN1/103 Dodatno dopustna dejavnost je promet in skladišcenje. Dopustne so tudi stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine in stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij. CU UN1/071 Sprememba namembnosti je dopustna samo za potrebe bivanja ter za dejavnosti stavb splošnega družbenega pomena BT UN1/010 Dopustne so tudi kot samostojne dejavnosti trgovina, storitvene in poslovne dejavnosti ter promet. Dopustne so tudi samostojne stavbe splošnega družbenega pomena in druge stavbe za izvajanje dopustnih dejavnosti ter razstavno prodajni objekti. ZD UN1/039, UN1/047, UN1/077 Dodatno dopustne dejavnosti so še oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja. ZP UN1/070 Dodatno je dopustna ureditev turisticne železnice. 134.a clen (podrobnejši PIP za MOEUP UN1/107) (1) PIP glede dopustne vrste gradenj in posegov ter drugi PIP, ki v nadaljevanju niso posebej doloceni za MOEUP UN1/107 oz. za njegovi PNRP IG in SS, veljajo skupni in podrobni PIP, kot so doloceni v OPN. Pri nacrtovanju posegov in ureditev se upoštevajo pogoji predmetnega odloka glede poseganja na vodovarstvena obmocja in veljavnega predpisa o varovanju pitne vode na obmocju Obcine. (2) Podrobnejši PIP na PNRP IG a) Dopustne dejavnosti: predelovalne oz. proizvodne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladišcenje; poslovne, storitvene in trgovske dejavnosti; b) Dopustni objekti: industrijske stavbe ter druge nestanovanjske stavbe razvršcene v oddelek 12 po CC-SI, gradbeni inženirski objekti potrebni za izvajanje dopustnih dejavnosti ter pomožni objekti izvedeni kot nezahtevni in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. clena odloka OPN. c) Urbanisticno arhitekturno oblikovanje: industrijska – proizvodna stavba se koncipira tako, da obsega v severnem delu urejen upravni del – pisarne, v južnem pa površine za proizvodnjo. . Lega: Južni del predmetnega obmocja obravnave; . Odmik: Stavbe najmanj 4 metre od parcelnih meja oz. po potrebi manj s soglasjem lastnika sosednje parcele ali NUP - upravljavca strukture, ki meji na obravnavano obmocje (npr. ceste, gozda ipd.); za druge objekte in ureditve veljajo odmiki kot so doloceni v okviru skupnih PIP v OPN; . Velikost: Tlorisna velikost industrijske stavbe bruto 60 m x 18 m, etažnost max P+1. Svetla višina etaže se doloci a osnovi potreb proizvodnega procesa. Dopustna je izvedba kleti na osnovi hidro-geološkega mnenja; . Izraba: FI max 2,4, FZ max 0,8, min delež zelenih površin je 10%; . Oblikovanje: Streha je ravna ali enokapna ali dvokapna. Upravni del stavbe se oblikuje tako, da je razpoznaven glede na proizvodni del ali pa se fasada cele stavbe ob regionalni cesti oblikovno nadgradi glede na zgolj funkcionalno zasnovo. d) Ureditev odprtih površin – okolice objektov: manipulacijske – povozne površine in parkirni prostori se uredijo v ustrezni finalni obdelavi, nosilnostjo in z odvodnjavanjem. Prometno tehnicni elementi morajo zagotavljati nemoteno odvijanje prometa po njih in preglednost. Zelene površine se zasadijo in zatravijo, na meji s stanovanjsko stavbo se zasadi zimzelena vegetacija. V primeru ograjevanja posameznih delov predmetnega obmocja, žicno pletivo le na meji z regionalno cesto ni dopustno. Zbiranje komunalnih odpadkov se ne locira na strani ob regionalni cesti in se uredi v skladu z veljavnim obcinskim predpisom o nacinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ter na nacin, da se prepreci spiranje in ponikanje padavinskih voda v tla. e) Prometa ureditev: Dostop oz. dovoz na obmocje se uredi iz regionalne ceste III. reda R3-701 Ruta – Pesek – Rogla – Zrece – Zece preko razširjenega že obstojecega cestnega prikljucka na južnem delu predmetnega obmocja. V tem delu se izvedejo glavne manipulacijske površine in parkiranje za tovorno vozilo. Druga manipulacija oz. povozne površine se izvedejo okoli proizvodne hale tudi kot enosmerna dostopna cesta okrog predvidenega objekta s širino vozišca 6,0 m za severno nacrtovano stanovanjsko stavbo investitorja. Ob njej se uredijo v skladu z pristojnimi predpisi parkirna mesta za osebna vozila. Natancno število potrebnih parkirnih mest in njihovo pozicioniranje se doloci v projektni dokumentaciji. f) Ureditev komunalne, energetske in ostale GJI: . Za potrebe vodooskrbe se izvede do obstojecega javnega vodovodnega omrežja, ki poteka ob oziroma pod regionalno cesto III. reda R3-701 Ruta – Pesek – Rogla – Zrece, prikljucne vodovodne cevovode. Okoli industrijske stavbe se izvede krožna vodovodna zanka, dimenzije novih cevovodov se uskladijo z veljavnim Pravilnikom o tehnicnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. V skladu z istim pravilnikom se zagotovi tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). . Za odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda se izvedeta locena sistema. Komunalne odpadne vode se odvajajo v obstojeco komunalno kanalizacijo oz. fekalni vod ob regionalni cesti III. reda R3-701 Pesek-Rogla-Zece v vodotesni izvedbi. Padavinske vode s streh in nadstrešnic ter vode, ki ne bi bile onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se speljejo v padavinsko kanalizacijo do predvidenih ponikovalnic, ki se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Odvodnjo padavinskih vod s prometnih površin se uredil razpršeno. Odvodnjo padavinskih vod z manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj (SIST EN 858-2), iz katerih se nato vode speljejo v padavinsko kanalizacijo. Projektna rešitev odvajanja in cišcenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavnim predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ter predpisom o odvajanju in cišcenju komunalne odpadne vode. . Za napajanje obmocja oz. nacrtovane gradnje z elektricno energijo se zgradi nova transformatorska postaja - TP in od nje ustrezni nizkonapetostni izvod. . Predvidene stavbe se pod pogoji upravljavca lahko navežejo tudi na obstojece vode elektronske komunikacije, ki potekajo na zahodnem delu obmocja oz. v regionalni cesti III. reda R3-701 Pesek-Rogla-Zece. . Komunalne odpadke je potrebno zbirati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim predpisom o nacinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na obmocju Obcine Zrece. Prostor za zbiranje ni lociran ob regionalni cesti in glede na prostorske možnosti se naj vsaj delno vizualno zakrije ali ogradi, nadkrije ipd.. . Ogrevanje objektov se uredi individualno, z ekološko neoporecnimi gorivi (npr. plin, geotermalna, solarna in podobne vrste energije). g) Pogoji in merila za parcelacijo: Glede na funkcionalne zahteve dejavnosti in druge predpise, na osnovi katerih se uredijo nacrtovane strukture, se oblikuje samostojna nova gradbena parcela za industrijsko stavbo. h) Dopustna odstopanja: so ob upoštevanju ostalih PIP pri tlorisnih gabaritih +/- 2,00m, pri višini upravnega dela stavbe v prid dodatne etaže ter pri velikosti gradbene parcele. Dopustna so tudi odstopanja pri ureditvi in prikljuckih na GJI v skladu s soglasjem - pozitivnim mnenjem pristojnih NUP. (3) Podrobnejši PIP na PNRP SS a) Dopustni objekti: enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe, gradbeni inženirski objekti potrebni za realizacijo dopustne gradnje ter pomožni objekti izvedeni kot nezahtevni in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. clena odloka OPN. b) Urbanisticno arhitekturno oblikovanje za stanovanjsko stavbo: . Lega: Severni del predmetnega obmocja obravnave; . Odmik: Stavbe najmanj 4 metre od parcelnih meja in od sosednjega objekta najmanj 8 m oz. po potrebi manj s soglasjem lastnika sosednje parcele ali NUP - upravljavca strukture, ki meji na obravnavano obmocje (npr. ceste, gozda ipd.); za druge objekte in ureditve veljajo odmiki kot so doloceni v okviru skupnih PIP v OPN; . Velikost: Tloris podolgovat (razmerje stranic najmanj 1:1,2 ali vec) oz. bruto 17m x 29m, dopustno je dodajanje in odvzemi mase iz prostornine stavbe tako, da je minimalno predpisano razmerje upoštevano, etažnost max P+1+M. Dopustna je izvedba kleti na osnovi geološkega mnenja; . Izraba: FI max 1,0, FZ max 0,4, min delež zelenih površin oz. OBP je min 20%; . Oblikovanje: Streha je ali dvokapna z naklonom strešin 30o do 45o in smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico stavbe ali ravna ali enokapna ali kombinirana. Na njej je dopustna izvedba razlicnih strešnih odprtin (za okna, vrata, balkone, terase ipd.); stožcaste oblike streh niso dovoljene; strešna kritina je opecna ali temne barve (rjave, zelene, sive ipd.) v primeru drugega materiala ali v primeru ravne strehe; c) Ureditev odprtih površin – okolice objektov: manipulacijske – povozne dvorišcne površine in parkirni prostori, v kolikor niso v objektu, se izvedejo protiprašno in z ustreznim odvodnjavanjem. Druge odprte površine se zasadijo in zatravijo ali uredijo kot »gospodinjski vrt« na vzhodni strani stavbe. V primeru izvedbe ograje, ta kot žicno pletivo na meji z regionalno cesto ni dopustna. Površine za zbiranje komunalnih odpadkov se uredijo z nadstreškom ali kot delno zaprt objekt – »boks«, v skladu z veljavnim obcinskim predpisom o nacinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. d) Prometa ureditev: Dostop oz. dovoz na gradbeno parcelo stanovanjske stavbe se uredi iz gradbene parcele industrijske stavbe oz. preko njene interne enosmerne krožne ceste, ki se na južnem delu preko razširjenega obstojecega prikljucka navezuje na regionalno cesto III. reda R3-701 Ruta – Pesek – Rogla – Zrece. Parkiranje se uredi ali v stanovanjski stavbi ali v samostojni garaži (prostostojeci ali prizidani) ali pod nadstreškom postavljenim na dvorišcu. Oblikovanje pritlicne garaže ali nadstreška je ali z enako streho kot jo ima osnovni objekt ali je streha ravna. e) Ureditev komunalne, energetske in ostale GJI: Glede na obstojece komunalne vode in novo trafo postajo ter socasno ali dopustno zaporedno - fazno gradnjo nacrtovanih objektov na obravnavanem obmocju, se prikljucitev stanovanjske stavbe nanje izvede v skladu z vsemi pristojnimi predpisi ali samostojno ali skupaj za obe novogradnji. V poslednji varianti se »notranje« cevovodi oz. omrežje ustrezno interno deli. Pod pogoji upravljavca je možna navezava tudi na obstojece vode elektronske komunikacije, ki potekajo na zahodnem delu obmocja oz. v regionalni cesti III. reda R3-701 Pesek-Rogla-Zece, komunalni odpadki pa se zbirajo, deponirajo in odvažajo v skladu z veljavnim predpisom o nacinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na obmocju Obcine Zrece. Ogrevanje se uredi individualno, z ekološko neoporecnimi gorivi (npr. plin, geotermalna, solarna in podobne vrste energije). f) Pogoji in merila za parcelacijo: oblikuje se samostojna nova gradbena parcela za stanovanjsko stavbo, v okviru katere bodo izpolnjeni pogoji glede na nacrtovani tlorisni gabarit stavbe za faktor zazidanosti, izrabe in delež odprtih bivalnih površin. g) Dopustna odstopanja: so ob upoštevanju ostalih PIP pri tlorisnih gabaritih +/- 2,00m, pri višini stavbe +/- 1,0m. Odstopanja so dopustna tudi pri velikosti gradbene parcele ob upoštevanju drugih PIP in pri ureditvi oz. prikljuckih na GJI v skladu s soglasjem - pozitivnim mnenjem pristojnih NUP. (4) Faznost izgradnje: nacrtovana gradnja se lahko izvede ali v celoti v eni fazi ali se po predhodni infrastrukturni opremljenosti posamezni objekt izvede samostojno. 135. clen (možnosti glede oblikovanja objektov) V EUP UN1 je dovoljeno posamezne objekte oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar je razlicnost oziroma nasprotnost oblike utemeljena v cilju vzpostavljanja prostorske dominante ali vecje razpoznavnosti obmocja. Primerne lokacije za takšne gradnje so na primer prometna vozlišca, morebitno neustrezno oblikovano obrobje naselja, središce naselja ali dominantna lega na obmocju razpršene gradnje. V varovanih obmocjih kulturne dedišcine je umešcanje objektov v kontrastu z okoljem možno le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, ob tem je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. 136. clen (pogoji glede oblikovanja pomožnih oz. funkcionalnih objektov ob vecstanovanjskih stavbah) Na gradbenih parcelah oz. pripadajocih zemljišcih vecstanovanjskih stavb se nezahtevni in enostavni objekti gradijo na podlagi enotnega nacrta za posamezno vrsto nezahtevnega ali enostavnega objekta, ki ga predhodno potrdi pristojni odbor – komisija za urejanja prostora Obcine Zrece. 137. clen (varstvo kulturne dedišcine) (1) Na obmocju EUP UN1 so evidentirani objekti in obmocja kulturne dedišcine. Ime, režim, podrežim in evidencna številka kulturne dedišcine ter njena lega v EUP oziroma MOEUP so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto lahko velja vec vrst režimov, kar pomeni, da se posamezna enota lahko na seznamu pojavi veckrat. EUP/MOEUP Ime režim podrežim EVDŠ UN1/015 Zrece – Cesta na Roglo 22 dedišcina stavbna dedišcina 16900 UN1/018, UN1/028, UN1/029, UN1/041 Zrece – Arheološko najdišce Zgornje Zrece spomenik 10347 UN1/051, UN1/054, UN1/059 Zrece – Arheološko najdišce Nova Dobrava spomenik 10348 UN1/071 Zrece – Cerkev sv. Egidija spomenik 3533 vplivno obmocje 3003533 UN1/083 Radana vas – Domacija Radana vas 5 dedišcina stavbna dedišcina 24671 Radana vas – Hiša Radana vas 7 dedišcina stavbna dedišcina 16890 Radana vas – Gospodarsko poslopje na domaciji Radana vas 10 dedišcina stavbna dedišcina 24401 Radana vas – Hiša Radana vas 10 dedišcina stavbna dedišcina 24317 Radana vas – Hiša Radana vas 11 spomenik 10355 vplivno obmocje 3010355 UN1/102 Zrece – Wittlov hlev spomenik profana stavbna dedišcina 3150 UN1/ - Zrece – Hiša Breg 1 dedišcina stavbna dedišcina 16898 Zrece – Hiša Breg 7 dedišcina stavbna dedišcina 10359 vplivno obmocje 3010359 Zrece – arheološko obmocje Ponckov graben arheološko najdišce 29844 Radana vas – Mlin na domaciji Radana vas 6 spomenik 15581 vplivno obmocje 3015581 Loška gora pri Zrecah – Hiša Loška gora pri Zrecah 5 dedišcina stavbna dedišcina 16885 (2) Za vse enote kulturne dedišcine veljajo dolocila clenov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dedišcine. Za vse posege na enotah kulturne dedišcine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. (3) Izjemoma je možno na obmocju arheoloških kulturnih spomenikov Zrece - Nova Dobrava (EŠD 10348) in Zrece – Arheološko najdišce Zgornje Zrece (EŠD 10347) ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in smernic ali strokovnih podlag po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar lahko rezultati raziskav pomenijo spremembo projekta. Po predhodnih arheoloških raziskavah v urbaniziranih podrocjih je možna pozidava plomb, sanacija obstojecih objektov in nadomestna gradnja. 138. clen (ohranjanje narave) (1) Na obmocju EUP UN1 je evidentiranih šest naravnih vrednot in posebno varstveno obmocje – Natura 2000, ki so navedeni v spodnji tabeli z njihovim imenom, statusom in identifikacijsko številko. Ime status ident. št. Vitanje - Oplotnica potencialno posebno ohranitveno obmocje SI 3000311 Višiceva lipa naravna vrednota lokalnega pomena 1549 Loška gora – vaška lipa naravna vrednota lokalnega pomena 1550 Vuhererjeva lipa naravna vrednota lokalnega pomena 1558 Dravinja naravna vrednota državnega pomena 4495V Zrece – nahajališce antracita naravna vrednota lokalnega pomena 5956 Koprivnica s pritoki naravna vrednota lokalnega pomena 6066 (2) Za vse navedene naravne vrednote veljajo dolocila clenov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. 139. clen (varstvo vojnih grobišc) (1) V spodnji tabeli so navedena vojna grobišca, ki ležijo na obmocju EUP UN1. Opis Lokacija Zrece – krajevno pokopališce grob 20 vojakov. Grob leži v zadnji vrsti desno ob mrliški vežici. 46°22´36.06. 15°23´18.33. Zrece – nad cesto, ki pelje iz spodnjega predela mesta v zgornji, leži spomenik ustreljenim talcem Zrece – na spodnjem koncu Zrec (blizu bencinske crpalke) leži kenotaf borcev NOV ob osrednjem spomeniku vsem padlim v NOV (2) Na obmocjih vojnih grobišc je na osnovi 30. clena Zakona o vojnih grobišcih prepovedano spreminjati zunanji videz grobišc, poškodovati grobišca ali odtujiti njihove sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišc ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišc. 140. clen (omilitveni ukrepi za posege v prostor) Pri posegih v prostor na zemljišcih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli navedene parcelne številke oziroma na zemljišcih znotraj v spodnji tabeli navedenih MOEUP, je potrebno poleg vseh ostalih dolocil tega odloka upoštevati tudi v tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v prostor. zemljiška parcela / MOEUP omilitveni ukrepi k.o. Zrece, št. parcele: 902/2del, 104/1del k.o. Škalce, št. parcele: 269/1del, 410/2del - V priobalnem pasu vodotoka se nacrtuje trasa kanalizacijskega voda, dostop do cistilne naprave (CN) ter sam objekt CN v taki oddaljenosti od zgornjega roba brežine, da ne bo prišlo do sprememb funkcionalnih lastnosti obrežja in dna struge vodotoka. - Ohranja naj se obvodna vegetacija, iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok. - Posamicna drevesa naj se ohranja. - Propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst. - Saditev avtohtonih vrst grmovnic ali dreves naj se ne izvaja. - Pri izvajanju gradbenih del naj se vecja drevesa zašciti pred mehanskimi poškodbami. - Morfologije dna struge se ne spreminja, zato se preckanje izvede ob obstojecih mostovih na nacin, da se kanalizacijski vod namesti na obstojeci most ali pa se preckanje vodotokov izvede s podvrtavanjem struge (vsaj 1 m pod obstojecim dnom vodotoka). - Utrjevanje dna struge in brežin na mestu podvrtavanja se ne izvaja. - Transport gradbenih strojev na delovišce se izvaja po obstojecih poteh, kolovozih oz. po kmetijskih površinah. Preckanje vodotokov izven obstojecih poti oz. mostov se ne izvaja. - Dela se izvajajo v suhem vremenu, saj je s tem manjša možnost izpiranja gradbenega materiala in zemlje v potok. - Vsa dela naj se izvajajo iz brežine in ne iz dna vodotoka. Z gradbenimi stroji naj se v strugo ne posega. - V casu del je treba paziti, da se ne slabša kvalitete vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev). - Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnegakoli drugega odpadnega materiala, se ne odlaga na brežino vodotoka. Višek izkopanega materiala se mora odpeljati na za to urejeno deponijo. - Dela, ki povzrocajo hrup ter motnje v vodotoku, naj se ne izvajajo v casu drstitve rib (od zacetka marca do konca julija). - Iztok neprecišcene odpadne vode iz kanalizacijskega sistema/cistilne naprave v naravo mora biti onemogocen z vgradnjo ustreznih varnostnih naprav. - Po koncanih gradbenih delih naj se razgaljene površine zatravi s travno mešanico avtohtonih vrst trav in cvetnic. - Upoštevati je potrebno omilitvene ukrepe iz Strokovnih podlag – poplavnost Dravinje na obmocju naselja Zrece, številka 151/2013, Julij 2013, dopolnitev avgust 2013: razširitev in poglobitev struge Dravinje med P7 in P18, nadvišanje platoja med P7 in P9. 141. clen (podaljšana veljavnost PIA) MOEUP, ki se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA), se ne urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji: MOEUP veljavni odlok o PIA UN1/001 Odlok o OPPN za obmocje doma za starejše obcane in oskrbovana varovana stanovanja (Uradni list RS, št. 30/10) UN1/020 Odlok o s.i.d. ZN obstojece vrstne hiše Nova Dobrava Zrece (Uradni list RS, št. 68/97, 43/01, 95/04-popr., 16/05, 40/11) UN1/050 Odlok o PUP »Zadrževalniki za posebne namene Zrece« (Uradni list RS, št. 46/97) UN1/051, UN1/053, UN1/054, UN1/059 Odlok o ZN turisticno - rekreacijskega obmocja s parkovno ureditvijo in dopolnitvijo obstojecega programa centra Zrec in spremembe in dopolnitve ZN Nova Dobrava in ZN Centra Zrec (Uradni list SRS, št. 30/87, Uradni list RS, št. 54/93, 137/06, 31/09) UN1/055, UN1/056, UN1/057 Odlok o ZN Nova dobrava in ZN Zrece (Uradni list l SRS 23/82, 23/83, Uradni list RS, št. 30/87. 52/93, 109/04) UN1/062, UN1/058, UN1/066 Odlok o ZN družbeno usmerjene blokovne gradnje »Nova Dobrava« Zrece (Uradni list SRS, št. 6/90, Uradni list RS, št. 25/91, 54/93, 56/98, 100/03, 69/04-popr., 53/08, 81/12, Uradno glasilo slovenskih obcin št. 12/15-teh.popr.) UN1/080, UN1/081, UN1/082 Odlok o sprejetju ZN industrijska cona II, Unior KI Zrece (Uradni list SRS, št. 16/78, Uradni list RS, št. 135/03) UN1/100 Odlok o OPPN Trgovski center ob vstopu v Zrece (Uradni list, št. 69/10 in 1/11) 142. clen (usmeritve za OPPN) Za posamezna MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih dolocil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: MOEUP usmeritve za OPPN UN1/003 OPPN_01 za MOEUP UN1/003: - namenska raba prostora SS - vrste objektov: vecstanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju - zazidalna zasnova: prosto stojeci objekti, pritlicja namenjena javnim programom - vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo, kulturne razvedrilne in športne dejavnosti UN1/033 UN1/035 OPPN_02 za MOEUP UN1/033 in OPPN_03 za MOEUP UN1/035: - namenska raba prostora CU - vrste objektov: nestanovanjske stavbe: gostinske, poslovne, trgovske, za storitvene dejavnosti, objekti za šport, rekreacijo in prosti cas, drugi gradbeni inženirski objekti, - zazidalna zasnova: prosto stojeci objekti - vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; financne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremicninami; strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, druge dejavnosti, predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladišcenje; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; UN1/064 OPPN_04 za MOEUP UN1/064: upoštevajo se rešitve iz SP: AP-293/2007- SP/ Arhena upoštevajo se naslednji omilitveni ukrepi: - Nepozidan naj ostane cim širši pas zemljišca ob Dravinji tako, da ne bo povzroceno spreminjanje morfologije brežine in dna vodotoka oz. v odmiku od pasu obrežne vegetacije v razdalji ene višine odraslega drevesa. - Gradnja objektov se naj nacrtuje v takšni oddaljenosti od vodotoka, da za njihovo varnost ne bo potrebno izvesti kakršnih koli del na brežini ali v strugi vodotoka (nasipi, oporni zidovi,..). - Ohranja naj se obvodna vegetacija, iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok. - Posamicna drevesa naj se ohranja. - Propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst. - Saditev avtohtonih vrst grmovnic ali dreves naj se ne izvaja. - Pri izvajanju gradbenih del naj se vecja drevesa zašciti pred mehanskimi poškodbami. - Ponoci se obmocja ne osvetljuje. UN1/072 UN1/074 OPPN_05 za MOEUP UN1/072 in OPPN_06 za MOEUP UN1/074: - namenska raba prostora ZS - vrste objektov: objekti za šport, rekreacijo in prosti cas - zazidalna zasnova: posegi in ureditve za šport, rekreacijo in prosti cas - vrste dovoljenih dejavnosti: kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti - upoštevati je potrebno omilitvene ukrepe iz Strokovnih podlag – poplavnost Dravinje na obmocju naselja Zrece, številka 151/2013, Julij 2013, dopolnitev avgust 2013: razširitev in poglobitev struge Dravinje med P7 in P18, nadvišanje platoja med P7 in P9 UN1/086 OPPN_07 za MOEUP UN1/086: - namenska raba prostora IG - vrste objektov: nestanovanjske stavbe: poslovne, trgovske, za storitvene dejavnosti, - zazidalna zasnova: prosto stojeci objekti - vrste dovoljenih dejavnosti: informacijske in komunikacijske dejavnosti; financne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremicninami; strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti; druge dejavnosti, predelovalne dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti - upoštevati je potrebno omiitvene ukrepe iz Strokovnih podlag – poplavnost Dravinje na obmocju naselja Zrece, številka 151/2013, Julij 2013, dopolnitev avgust 2013: razširitev in pogobitev struge Dravinje med P7 in P18, nadvišanje platoja med P7 in P9 UN1/093, UN1/094, UN1/111 OPPN_08 za MOEUP UN1/093, OPPN_09 za MOEUP UN1/094 in OPPN_15 za MOEUP UN1/111: - namenska raba prostora SS - vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju - zazidalna zasnova: strnjena gradnja - vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; financne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremicninami; strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti UN1/106 OPPN_10 za MOEUP UN1/106: upoštevajo se rešitve iz SP: 18/07-SP Biro 2001 in 10007, avgust 2011 ZUM UN1/108 OPPN_12 za MOEUP UN1/108: - namenska raba prostora SS - vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju - zazidalna zasnova: prosto stojeci objekti - vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; financne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremicninami; strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti UN1/109 OPPN_13 za MOEUP UN1/109: upoštevajo se rešitve iz SP: 36/07-SP Biro 2001 in 10007, avgust 2011 ZUM 3.2.2 Enota urejanja prostora RO2 143. clen (PNRP in namembnost za posamezne MOEUP) Dopustne namembnosti za posamezne MOEUP so naslednje: MOEUP PNRP namembnost - dodatni opis RO2/001 BC teniška igrišca, športna dvorana, kapela, tehnicna baza RO2/029 BT hotel, depandanse, bungalovi RO2/002 BT bungalovi RO2/028 BT parkirišce, gostinski in trgovski paviljoni RO2/004 BT vecnamenski objekt ob TSCP RO2/005 BT parkirišca V od TSCP RO2/006 BT obmocje zg. postaje žicnice RO2/007 BC nogometni stadion RO2/008, RO2/009 PC regionalna cesta RO2/010 BC tekaško startno-ciljni prostor (TSCP) RO2/027 ZS, VC obmocje tekaških prog, vodne akumulacije, objektov za potrebe vzdrževanja smucarskih prog RO2/011, RO2/019 ZS, BT obmocje tekaških prog RO2/012 ZS, BT obmocje alpskih smucišc RO2/013, RO2/020, RO2/014 G obmocje: ekocelica mokrišca RO2/015, RO2/021, RO2/022, RO2/023, RO2/024, RO2/025 K2 obmocje: ekocelica travišca RO2/016 ZS obmocje sankaških prog RO2/017 BT, ZS obmocje parkovnega centra RO2/018 ZS obmocje parkovnega centra RO2/026 BT hotel, depandanse, bungalovi / manjši J del 144. clen (pogoji za celotno obmocje enote urejanja prostora RO2) (1) Znotraj EUP RO2 so po evidenci dejanske rabe Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano kmetijska zemljišca, ki so vkljucena v ukrepe skupne kmetijske politike. Na njih je še naprej dopustno izvajati kmetijske dejavnosti v skladu z ustaljeno kmetijsko prakso na tem obmocju. (2) Pri poseganju na nestavbna zemljišca veljajo dolocila 70. (kmetijska zemljišca), 71. (gozdna zemljišca) in 72. (vodna zemljišca) tega odloka, v kolikor ni v tem podpoglavju doloceno drugace. (3) Na obmocju gozdnega rezervata Lovrenških jezer (ID 0901) na delu parcele št. 1103/14 k.o. Hudinja s PNRP K2 poseganje ni dovoljeno. (4) Za dopustne vrste posegov in gradenj na stavbnih zemljišcih veljajo skupni PIP kot so doloceni za obmocja vseh namenskih rab in za obmocja stavbnih zemljišc. (5) Namembnosti posegov in gradenj so dolocene z dopustnimi dejavnostmi in objekti na posameznih PNRP kot sledi: BT - površine za turizem DOPUSTNE DEJAVNOSTI - turisticne dejavnosti, - gostinstvo, - poslovne dejavnosti, - trgovina, - storitvene dejavnosti, - športne, rekreacijske in druge dejavnosti za prosti cas DOPUSTNI OBJEKTI - gostinske stavbe, - trgovske stavbe, - stavbe za zdravstveno oskrbo, - garažne stavbe, - skladišcne stavbe, - stavbe za šport, - gradbeno inženirski objekti in drugi gradbeni posegi potrebni za izvajanje dopustnih dejavnosti in hkrati skladni z opredeljeno namembnostjo MOEUP BC - športni centri DOPUSTNE DEJAVNOSTI - športne, rekreacijske in druge dejavnosti za prosti cas DOPUSTNI OBJEKTI - stavbe za šport, - garažne stavbe, - skladišcne stavbe, - gradbeno inženirski objekti in drugi gradbeni posegi potrebni za izvajanje dopustnih dejavnosti in hkrati skladni z opredeljeno namembnostjo MOEUP ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport DOPUSTNE DEJAVNOSTI - športne, rekreacijske in druge dejavnosti za prosti cas DOPUSTNI OBJEKTI - stavbe žicniških naprav, - gradbeno inženirski objekti in drugi gradbeni posegi potrebni za izvajanje dopustnih dejavnosti in hkrati skladni z opredeljeno namembnostjo MOEUP (6) Pri nacrtovanju posegov in ureditev na vodovarstvena obmocja, vodna in priobalna zemljišca je potrebno poleg skupnih PIP dolocenih s tem odlokom upoštevati tudi pogoje in omejitve veljavnih predpisov, ki urejajo predmetna podrocja. 145. clen (podrobnejši PIP za MOEUP ) Podrobnejši PIP za urbanisticno arhitekturno oblikovanje na MOEUP navedenih v nadaljevanju: MOEUP podrobnejši PIP RO2/001, RO2/029 - faktor zazidanosti: max. 0,5 - etažnost: (K+) P+M - oblikovanje: dvokapne strehe, sleme vzporedno s plastnicami, naklon 35-45°, kritina v temno rjavi barvi RO2/011 - faktor zazidanosti: max. 0,6 - etažnost: P RO2/012 - faktor zazidanosti: max. 0,6 - etažnost: P 146. clen (ohranjanje narave) (1) Na obmocju EUP RO2 je evidentirano eno obmocje predlagano za zavarovanje, štiri naravne vrednote, ekološko pomembno obmocje in posebno varstveno obmocje – Natura 2000. Obmocja oziroma enote so navedene v spodnji tabeli z njihovim imenom, statusom in evidencno/identifikacijsko številko/kodo. Ime status ev. št. / ident.št. / koda Pohorje predlog za zavarovano obmocje regijskega parka 222 Lovrenško barje naravna vrednota državnega pomena 230 Dravinja naravna vrednota državnega pomena 4495V Bohorišcica s pritoki naravna vrednota lokalnega pomena 6107 Radoljna naravna vrednota državnega pomena 6276 Pohorje ekološko pomembno obmocje 41200 Pohorje potencialno posebno ohranitveno obmocje SI3000270 (2) Za vse navedene naravne vrednote oziroma obmocja veljajo dolocila clenov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. (3) Zaradi obcutljivosti naravnega okolja, se pri nacrtovanju vseh prostorskih ureditev vkljucuje tudi nosilec urejanja prostora pristojen s podrocja za ohranjanje narave. 147. clen (pogoji za RO2/013, RO2/014 in RO2/020 – ekocelica mokrišca) Pri posegih v prostor ekocelic mokrišc, ki so dolocena z MOEUP RO2/013, RO2/014 in RO2/020, je potrebno poleg vseh ostalih dolocil tega odloka upoštevati tudi naslednje pogoje s podrocja ohranjanja narave: . Na obmocju ekocelice je prepovedana paša živine, v kolikor pa se paša izvaja v bližini se pašni živini prepreci dostop do mokrišca. . Gospodarjenje z gozdom je prilagojeno ohranjanju ugodnega stanja prisotnih kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov. . Vodnega stanja se ne spreminja z osuševanjem ali poplavitvijo. . V vplivnem obmocju se ne spreminja višine podtalnice. . Med gozdom in travniki se z gozdnogojitvenimi ukrepi vzdržuje strukturno in vrstno pester gozdni rob. . Ohranjanja in vzpostavljanja se bogat zelišcni sloj borovnice in brusnice. . V grmovni in drevesni sloju se pospešuje plodonosne vrste drevja (jerebika). 148. clen (pogoji za RO2/015, RO2/021, RO2/022, RO2/023, RO2/024 in RO2/025 – ekocelica travišca) Pri posegih v prostor ekocelic travišc, ki so dolocena z MOEUP RO2/015, RO2/021, RO2/022, RO2/023, RO2/024 in RO2/025, je potrebno poleg ostalih dolocil tega odloka upoštevati še naslednje pogoje s podrocja ohranjanja narave: . Na obmocju se izvaja le ekstenzivna paša/košnja. . Paša oziroma košnja se izvaja v obsegu, da se preprecuje zarašcanja travnatih površin. . Dopustna so dela za vzdrževanje obstojecih tekaških prog. . Rekreacija (pohodništvo, smucarski teki) se izvaja le po obstojecih poteh/stezah. . Med travniki in gozdom se z gozdnogojitvenimi ukrepi vzdržuje strukturno in vrstno pester gozdni rob. . Ohranja se posamezna drevesa plodonosnih vrst (jerebika…), površine borovnicevja, brusnic. V MOEUP RO2/015, RO2/021, RO2/022, RO2/023, RO2/024 in RO2/025 se na zemljišcih, na katerih se namenska raba spreminja iz gozdnih zemljišc v kmetijska zemljišca, kmetijsko zemljišce v naravi vzpostavi v roku dveh let od sprejema tega odloka oziroma od izdaje odlocbe o krcitvi gozda za posamezno zemljišce. 149. clen (varstvo vojnih grobišc) (1) V spodnji tabeli je navedeno vojno grobišce, ki leži na obmocju EUP RO2: Opis Lokacija Lukanja – grobišce 5 neznanih borcev IV. operativne cone NOV, padlih v bojih 1941 – 1945. Grobišce leži na vzhodni strani nogometnega igrišca pri hotelu na Rogli, 50 m od ceste. Na grobu stoji kamnit steber uslocene oblike. 46°27´15.86. 15°20´8.19. (2) Za obmocje vojnega grobišca se upoštevajo pogoji, ki so navedeni v drugem odstavka 137. clena tega odloka. 150. clen (omilitveni ukrepi za posege v prostor) Pri posegih v prostor na zemljišcih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli navedene parcelne številke oziroma na zemljišcih znotraj v spodnji tabeli navedenih MOEUP, je potrebno poleg vseh ostalih dolocil tega odloka upoštevati tudi v tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v prostor. EUP / MOEUP omilitveni ukrepi RO2 Pri urejanju in vzdrževanju površin, katerih PNRP je dolocena kot ZS, in dejavnosti na njih je potrebo upoštevati naslednje varstvene usmeritve: - Znotraj obmocja RO2 se ohranjajo gozdni otoki v obstojecem obsegu in sestavi, skupine drevja ter posamicno drevje. Vecje širitve smucišc na gozdne površine znotraj obmocja se ne izvajajo, izjemoma so dopustne korekcije posamicnih prog in minimalne širitve na podlagi pozitivnih rezultatov presoje sprejemljivosti vplivov posega na naravo. Varuje se razmerje med gozdom in odprtimi, travniškimi površinami. - Dodatna fragmentacija gozdnih površin z žicnicami in drugimi infrastrukturnimi objekti naj se ne izvaja. Linijski objekti naj se vežejo na obstojece koridorje in robove v krajini. - Na obmocju naj se ne postavlja novih pomožnih, turisticnih in gostinskih objektov. Obstojeci objekti naj se oblikovno poenotijo, po potrebi funkcionalno združijo ali odstranijo. Bistveno povecanje obstojecih kapacitet in zunanjih gabaritov objektov ni sprejemljivo. - Na obmocju naj se ne trasira novih poti in cest. Obstojece poti se ustrezno oznaci in po potrebi uredi za doživljanje narave. - Obstojece naravne reliefne znacilnosti prostora naj se ohranijo skupaj z mikroreliefnimi posebnostmi: robovi, brežine, jarki, izravnave, kotanje. Vecji izkopi in preoblikovanja reliefa se ne izvajajo. - Vidno izpostavljene, ovršne dele obmocja se ohranja v naravni podobi brez postavljanja pomožnih, zacasnih objektov (reklamni panoji, ute, šotori, igrala ipd.). Na celotnem obmocju naj se ne namešcajo reklamni panoji velikih dimenzij in drugi objekti, ki bi degradirali vidno podobo krajine. - Novih površin smucarskih in tekaških prog se ponoci ne osvetljuje. Ob smucarske proge se ne namešcajo svetilke in osvetljeni reklamni panoji. Zvocnikov se ne namešca ob proge, razen za namen nujnega obvešcanja. - Vodnega režima na obmocju naj se ne spreminja. - Na obmocje se ne vnaša umetnih gnojil, hranil in kemicnih preparatov. RO2/027, RO2/004, RO2/005, RO2/006, RO2/010, RO2/012 Na obmocju se ohranja drevje. Novih pomožnih objektov se ne gradi. 151. clen (podaljšanje veljavnosti PIA) MOEUP, ki se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA) in se ne urejajo s tem odlokom so: MOEUP veljavni odlok o PIA RO2/002 Odlok o OPPN za obmocje pocitniških hiš na Rogli (Uradni list RS, št. 16/12, 81/12-obv. razl.) RO2/027, RO2/004, RO2/005, RO2/006, RO2/007, RO2/010 Odlok o OPPN za smucarsko tekaški poligon na Rogli (Uradni list RS, št. 55/09) 152. clen (usmeritve za OPPN) Za v tabeli v nadaljevanju navedene MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih dolocil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: MOEUP usmeritve za OPPN RO2/017 OPPN_25: Dopustni so tudi še naslednji objekti in ureditve: – izgradnja stavb parkovnega centra (vstopne tocke v park Pohorje) površine do 1.200 m2, – ureditev ograjenega parkovnega obmocja (doživljajski gozd) z omejenim vstopom površine do 2,5 ha, – postavitev max. 5-ih prodajnih oz. trgovskih objektov (kioskov) površine do 25 m2. Drugi pogoji: Stavba parkovnega centra se umesti v neposredno bližino obstojecega objekta Pot med krošnjami. Ograjeno parkovno obmocje se umesti v severni del MOEUP RO2/017. Na južni rob ograjenega parkovnega obmocja se umesti vstopna stavba površine do 100 m2. Obmocje je opremljeno z igrali in urbano opremo. Prodajni objekti (kioski) se umestijo v vzhodni del MOEUP RO2/017. RO2/026 OPPN_16: Dopustna je tudi izgradnja bungalovov v nizih (2 do 6) skladno z vizualno podobo in gabariti obstojecih tovrstnih objektov na obmocju EUP RO2/002. V cim vecji meri se ohranja gozd oz. posamicno drevje. Vzhodni del obmocja se nameni zelenim površinam. RO2/028 OPPN_26: Parkirna mesta se zagotavljajo v pasu med dvema cestama. Dovoz oziroma dostop se uredi iz južne ceste, lahko se nadkrijejo. Na obmocju nadkritja (v nivoju severne ceste) je dopustna izgradnja paviljonskih objektov z gostinskim in trgovskim programom. Potrebno je zagotoviti cim vecjo peš prehodnost obmocja. Etažnost paviljonskih objektov: P. 3.2.3 Enote urejanja prostora VP3, VP4 in VP11 153. clen (dopustna izraba prostora) Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih in odprtih bivalnih površin na parceli namenjeni za gradnjo so le za površine razpršene poselitve A 20%. 154. clen (namembnost in vrste objektov v prostoru) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti in vrste objektov ter gradnje in posegi, ki so v odloku že dovoljeni na posamezni PNRP, so za MOEUP še naslednje oziroma kot je v tabeli v nadaljevanju doloceno PNRP EUP/MOEUP namembnost in vrste posegov v prostor SP VP4 Dovoljeno je le odstranitev objektov in vzdrževanje objektov SP VP3/001-del, VP3/002-del, VP3/004 VP3/005 Upoštevajo se rešitve iz SP: 07/07 – SP / Biro 2001 ter omilitveni pogoji, ki so navedeni v 157. clenu tega odloka. A VP3 Dodatno dovoljene dejavnosti so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter stavbe za njihovo izvajanje. 155. clen (varstvo kulturne dedišcine) (1) Na obmocju EUP VP3 je evidentirana enota kulturne dedišcine. Ime, režim, podrežim in evidencna številka kulturne dedišcine so v spodnji tabeli. Ime režim podrežim EVDŠ Skomarje – kulturna krajina Resnik - Skomarje dedišcina kulturna krajina 16893 (2) Za enoto kulturne dedišcine veljajo dolocila clenov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dedišcine. Za vse posege na enotah kulturne dedišcine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. (3) Na obmocjih EUP VP4 in VP11 ni varovanih enot kulturne dedišcine. 156. clen (ohranjanje narave) (1) Na obmocjih enot EUP VP3, VP4 in VP11 je evidentirano eno obmocje predlagano za zavarovanje, štiri naravne vrednote, ekološko pomembno obmocje in tri posebna varstvena obmocja – Natura 2000. Obmocja oziroma enote so navedene v spodnji tabeli z njihovim imenom, statusom in evidencno/identifikacijsko številko/kodo. Ime status ev.št. / ident.št. / koda Pohorje posebno varstveno obmocje SI5000006 Pohorje potencialno posebno ohranitveno obmocje SI3000270 Vitanje – Oplotnica potencialno posebno ohranitveno obmocje SI3000311 Pohorje ekološko pomembno obmocje 41200 Pohorje predlog za zavarovano obmocje regijskega parka 222 Dravinja naravna vrednota državnega pomena 4495V Ljubnica s pritoki naravna vrednota lokalnega pomena 5512 Bohorišcica s pritoki naravna vrednota lokalnega pomena 6107 Radoljna naravna vrednota državnega pomena 6276 (2) Za vse navedene naravne vrednote oziroma obmocja veljajo dolocila clenov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. 157. clen (omilitveni ukrepi za posege v prostor) Pri posegih v prostor na zemljišcih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli navedene parcelne številke oziroma na zemljišcih znotraj v spodnji tabeli navedenih MOEUP, je potrebno poleg vseh ostalih dolocil tega odloka upoštevati tudi v tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v prostor. zemljiška parcela / MOEUP omilitveni ukrepi VP3/001, VP3/002, VP3/004, VP3/005 - Znotraj obmocja urejanja naj se po krcitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrcenega zemljišca proti gozdu prepusti zarašcanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba. - Gozdni rob se ustrezno vzdržuje. - Gradbene odpadke in odvecni izkopni material se ustrezno deponira. - Gradnja in ureditev okolice nacrtovanih objektov naj se izvede brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za premošcanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni. - Pri ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono drevje in grmovnice ter zasadi z mešanico avtohtonih trav. - Obstojece drevje na zemljišcu naj se v cim vecji meri ohrani in vkljuci v krajinsko zasnovo objekta. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zašciti pred mehanskimi poškodbami. - Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se vodijo v kanalizacijo na CN. - Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehnicnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena v tla ter casovno omejena. 158. clen (podaljšana veljavnost PIA) MOEUP, ki se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA), se ne urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji: MOEUP veljavni odlok o PIA VP3/001, VP3/002-del Odlok o PUP za ureditveno obmocje pocitniških hiš Nune (ureditveno obmocje 2) v obcini Zrece (Uradni list RS, št. 48/02 in 110/04) 159. clen (pogoji za VP3/004, VP3/005 in VP3/002-del) Za navedene MOEUP se smiselno uporabljajo dolocila Odloka o PUP za ureditveno obmocje pocitniških hiš Nune (ureditveno obmocje 2) v obcini Zrece (Uradni list RS, št. 48/02 in 110/04). 3.2.4 Enoti urejanja prostora AP5 in AP6 160. clen (dopustna izraba prostora) Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih in odprtih bivalnih površin na parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in le za v tabeli navedena MOEUP naslednje: PNRP EUP/MOEUP FZP in DOBP SS AP6/005, AP6/006, AP6/010, AP6/011, AP6/013, AP6/015, AP6/024 DOPB 30% SK AP6/001, AP6/004, AP6/012, AP6/014, AP6/017, AP6/018, AP6/019, AP6/023, AP6/026 DOPB 40% CU AP6/016 FZP 20% BT znotraj AP5 FZP 30% 161. clen (namembnost in vrste objektov v prostoru) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti in vrste objektov ter gradnje in posegi, ki so v odloku že dovoljeni na posamezni PNRP, so za MOEUP še naslednje oziroma kot je v tabeli v nadaljevanju doloceno: PNRP EUP/MOEUP NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV SS AP6/005, AP6/006, AP6/010, AP6/011, AP6/013, AP6/015, Dopustne so tudi še dejavnosti: kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo. Dopustne so tudi še razlicne nestanovanjske stavbe in objekti potrebni za izvajanje dopustnih dejavnosti. AP6/024 SK AP6/001, AP6/004, AP6/012, AP6/014, AP6/017, AP6/018, AP6/019, AP6/023, AP6/026 Dopustne so tudi še dejavnosti: lov, gozdarstvo, ribištvo. Dopustne so tudi še razlicne nestanovanjske stavbe in objekti potrebni za izvajanje dopustnih dejavnosti. BT znotraj AP5 Dodatno dopustne dejavnosti so še kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo. Dopustne so še stavbe splošnega družbenega pomena. 162. clen (pogoji za AP6/001 - vas Skomarje) Vas Skomarje je naselbinska registrirana kulturna dedišcina, kjer se ohranjajo varovane vrednote naselbinske zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja), odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, znacilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne znacilnosti, poti itd.), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoc stavbni tip, javna oprema, ulicne fasade itd.) in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Poleg stavb, se ohranjajo tudi drugi cleni naselja; sadovnjaki, vrtovi, drevoredi, pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste tradicionalnih ograj, kamniti oporni zidovi. V jedru naselja so dopustne dopolnilne gradnje in nadomestne gradnje na isti lokaciji. Prednost ima nadzemna izvedba infrastrukturnih vodov. V primeru, da nadzemna izvedba iz tehnicnega vidika ni mogoca, so posegi možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav. Vsi posegi v zemeljske plasti morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani. Umešcanje sanitarnih otokov v neposredni bližini, pred ali ob enotah dedišcine ni dopustno. 163. clen (pogoji za AP6/028 – obmocje kamnoloma Štravs) V okviru MOEUP z oznako AP6/028 (kamnolom okrasnega arhitektonskega kamna) nadaljnje izkorišcanje mineralne surovine oziroma širitev pridobivalnega prostora nista dovoljena. Dovoljena je le sanacija kopa, ki naj se prepusti naravni poti. V primeru, da bi se pristopilo k sanaciji kopa je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe: . površje po sanaciji naj se cim bolj prilagojeni reliefu sosednjega pobocja; . prehodi bocnih brežin v okoliški teren naj bodo mehki in postopni, brez novo izdelanih ovir v prostoru; . za preprecitev erozije na pobocjih je potrebno urediti ustrezno odvodnjavanje; . ohraniti se mora gozdna raba zemljišc. 164. clen (pogoji za AP6/029 – obmocje kamnoloma Podgrajšek – Crešnar oziroma kamnolomov Loška gora I in Loška gora II) V okviru MOEUP z oznako AP6/029 oziroma na obmocjih kamnolomov Loška gora I: in Loška gora II. mora pridobivanje mineralne surovine potekati skladno s pogoji iz dovoljenja za pridobivanje. 165. clen (varstvo kulturne dedišcine) (1) Na obmocju EUP AP5 in AP6 so evidentirani objekti in obmocja kulturne dedišcine. Ime, režim, podrežim in evidencna številka kulturne dedišcine ter njena lega v EUP oziroma MOEUP so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto lahko velja vec vrst režimov, kar pomeni, da se posamezna enota lahko na seznamu pojavi veckrat. EUP / MOEUP Ime režim podrežim EVDŠ AP5 / - Bukovlje pri Stranicah – Trgovska cesta Dunaj – Trst arheološko najdišce 16880 Cretvež – Domacija Cretvež 6 dedišcina stavbna dedišcina 15583 Cretvež – Hiša Cretvež 6 spomenik 15586 AP6/001 Skomarje – Vas spomenik 10344 Skomarje – Župnišce spomenik 10357 Skomarje – Kmecka hiša Skomarje 30 spomenik 649 Skomarje – Hiša Skomarje 31 spomenik 10356 Skomarje – Cerkev sv. Lamberta spomenik 3362 AP6/001, AP6/002, AP6/003, AP6/004, AP6/005, AP6/006, AP6/026, AP6/027, AP6/028 Skomarje – Kulturna krajina Resnik - Skomarje dedišcina kulturna krajina 16893 AP6/004 Resnik – Hiša Resnik 22 dedišcina stavbna dedišcina 16892 AP6/005 Resnik – Cerkev sv. Jakoba spomenik 3088 vplivno obmocje 3003088 AP6/014, AP6/015, AP6/016 Gorenje pri Zrecah – Cerkev sv. Kunigunde vplivno obmocje 3003087 AP6/016 Gorenje pri Zrecah – Cerkev sv. Kunigunde spomenik 3087 AP6/019 Zlakova - Hiša Zlakova 6 spomenik 15577 vplivno obmocje 3015577 AP6 /024 Zlakova – Cerkev sv. Martina spomenik 3534 AP6/ - Zlakova – Cerkev sv. Martina vplivno obmocje 3003534 AP6 / - Boharina – Mlin domacije Boharina 17 spomenik 31 Boharina – Hiša Boharina 31 spomenik 10351 vplivno obmocje 3010351 Koroška vas na Pohorju – Preužitkarska hiša Koroška vas 3 spomenik 10353 vplivno obmocje 3010353 Loška gora pri Zrecah – Grad Lušperk spomenik 10350 vplivno obmocje 3010350 Loška gora pri Zrecah – Zagrškova vodna žaga spomenik 10354 Padeški vrh – Hiša Padeški vrh 8 dedišcina stavbna dedišcina 16888 Resnik – Domacija Resnik 14 dedišcina stavbna dedišcina 16891 Skomarje – Ošlakova kovacija spomenik 650 Skomarje – Ošlakova žaga spomenik 15081 Skomarje – Gospodarsko posl. na domaciji Skomarje 40 dedišcina stavbna dedišcina 27546 Skomarje – arheološko najdišce Kladnik spomenik 10345 Skomarje – Ošlakova mizarska delavnica dedišcina stavbna dedišcina 15080 (2) Za vse enote kulturne dedišcine veljajo dolocila clenov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dedišcine. Za vse posege na enotah kulturne dedišcine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. (3) Na obmocju nacrtovanih gradbenih posegov v vasi Skomarje je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave za dolocitev vsebine in sestave najdišca. Posegi v zemeljske plasti naj bodo, v izogib obsežnim arheološkim raziskavam, minimalizirani in dvignjeni nad koto pojavljanja arheoloških depozitov, kjer to s tehnicnega vidika ni možno pa je potrebno poiskati najustreznejše rešitve, ki bodo posege v zemeljske plasti omejile na minimum. V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacijo ostalin na mestu odkritja. 166. clen (ohranjanje narave) (1) Na obmocju enot EUP AP5 in AP6 je evidentirano eno obmocje predlagano za zavarovanje, šest naravnih vrednot, dve predlagani naravni vrednoti, eno obmocje pricakovanih naravnih vrednot, dve ekološko pomembni obmocji in tri posebna varstvena obmocja – Natura 2000. Obmocja oziroma enote so navedene v spodnji tabeli z njihovim imenom, statusom in evidencno/identifikacijsko/zaporedno številko/kodo. Ime status ev.št. / ident.št. / zap. št./ koda Pohorje posebno varstveno obmocje SI5000006 Pohorje potencialno posebno ohranitveno obmocje SI3000270 Vitanje – Oplotnica potencialno posebno ohranitveno obmocje SI3000311 Pohorje ekološko pomembno obmocje 41200 Velenjsko – Konjiško hribovje ekološko pomembno obmocje 11500 Pohorje predlog za zavarovano obmocje regijskega parka 222 Dravinja naravna vrednota državnega pomena 4495V Ljubnica s pritoki naravna vrednota lokalnega pomena 5512 Stranice – osameli kras naravna vrednota lokalnega pomena 5952 Zrece – osameli kras naravna vrednota lokalnega pomena 5957 Križevec - pecine naravna vrednota lokalnega pomena 5954 Koprivnica s pritoki naravna vrednota lokalnega pomena 6066 Boharina - slap predlog naravne vrednote lokalnega pomena p-92 Vranjekova smreka predlog naravne vrednote lokalnega pomena p-110 Obmocje karbonatnih kamnin 1 (2) Za vse navedene naravne vrednote oziroma obmocja veljajo dolocila clenov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. 167. clen (varstvo vojnih grobišc) (1) V spodnji tabeli so navedena vojna grobišca, ki ležijo na obmocju EUP AP5 in AP6: Opis Lokacija Resnik – 500 m nad kmetijo Vidmar ob gozdu (v bližini pocitniških hišic) leži grobišce 8 borcev XIV. udarne divizije NOV, ki so padli v letih 1944 – 1945. Na grobu sta postavljeni dve prisekani piramidi. 46°26´7.01. 15°21´9.13. Resnik – nad kmetijo Zgornji Vidmar leži grobišce 3 neznanih borcev Tomšiceve brigade NOV, ki so padli novembra 1944. Na grobu je postavljena talna spominska plošca, brez vertikalnega nagrobnika. 46°25´51.48. 15°21´5.28. Skomarje – na krajevnem pokopališcu leži grob 8 borcev NOV, pripadnikov Šercerjeve brigade. Grob leži levo, tretja vrsta, prvi grob. 46°24´46.84. 15°20´18.97. Gorenje pri Zrecah – na krajevnem pokopališcu leži grobišce 11 borcev NOV. Spodnja vrsta predzadnji grob na desni. 46°23´56.98. 15°23´33.42. (2) Za obmocja vojnih grobišc se upoštevajo pogoji, ki so navedeni v drugem odstavka 137. clena tega odloka. 168. clen (obrambne potrebe) (1) Posegi na obmocjih možne izkljucne rabe ne smejo onemogocati uporabe posebnega pomena za obrambo v primeru izrednega ali vojnega stanja ter v miru za usposabljanje vojske oziroma so posegi lahko takšni, de je mogoce rabo izkljucno za obrambne potrebe takoj vzpostaviti. (2) Na vplivnem obmocju objektov za potrebe obrambe je potrebno za vsako novo gradnjo, ki presega višino 18 m nad terenom, pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. (3) Obmocje možne izkljucne rabe za potrebe obrambe in njegovo vplivno obmocje je razvidno v graficnem prikazu strateškega dela OPN na listu št. 4.2.3 Usmeritve za prostorski razvoj obcine: za razvoj v krajini: obmocja za potrebe obrambe in obmocja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami ter obmocja za zašcito in reševanje. 169. clen (omilitveni ukrepi za posege v prostor) Pri posegih v prostor na zemljišcih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli navedene parcelne številke oziroma na zemljišcih znotraj v spodnji tabeli navedenih MOEUP, je potrebno poleg vseh ostalih dolocil tega odloka upoštevati tudi v tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v prostor. zemljiška parcela / MOEUP omilitveni ukrepi AP6/005 - Pred obnovo omenjenih sakralnih objektov, kjer so zabeležena kotišca ali prezimovališca netopirjev, se izvedejo sledeci ukrepi: - Dela se ne izvajajo v nocnem casu in tako, da bi bila potrebna svetila, ki bi osvetljevala zunanji obod objekta. - Dela se nikakor ne smejo izvajati v poletnih mesecih, ko je cas kotitve in vzrejanja mladicev. - Gradbena dela naj potekajo spomladi ali jeseni (najbolje pozimi!) v casu prezimovanja. - Pred izvedbo je treba vkljuciti sodelovanje specialista za netopirje, ki bo podal specificne ukrepe na podlagi ocene stanja: (popis odprtin za izletavanje, vzpostavitev morebitnih nadomestnih odprtin,..) - Nadzor izvedbe del in omilitvenih ukrepov mora izvajati naravovarstveni nadzornik po Zakonu o ohranjanju narave ali specialist za netopirje. Strošek sodelovanja nadzornika/specialista nosi investitor del. - Pred obnovo omenjenih sakralnih objektov, kjer so zabeležene lokalitete sov, se izvedejo sledeci ukrepi: - Dela se ne izvajajo v nocnem casu in tako, da bi bila potrebna svetila, ki bi osvetljevala zunanji obod objekta. - Hrupna dela se ne smejo izvajati v obdobju od marca do julija, ko obe vrsti sov gnezdita in v poletnih mesecih do septembra, ko vzgajata mladicke. - Pred izvedbo je treba vkljuciti sodelovanje specialista za sove, ki bo podal specificne ukrepe na podlagi ocene stanja: (popis odprtin za izletavanje, vzpostavitev morebitnih nadomestnih odprtin in podobno). - Nadzor izvedbe del in omilitvenih ukrepov mora izvajati naravovarstveni nadzornik po Zakonu o ohranjanju narave ali specialist za sove. - Strošek sodelovanja nadzornika/specialista nosi investitor del. k.o. Gorenje pri Zrecah št. parcele: 1331/1del 1335/2del - Znotraj obmocja urejanja naj se po krcitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrcenega zemljišca proti gozdu prepusti zarašcanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba. - Gozdni rob se ustrezno vzdržuje. - Gradbene odpadke in odvecni izkopni material se ustrezno deponira. - Gradnja in ureditev okolice nacrtovanih objektov naj se izvede brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za premošcanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni. - Pri ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono drevje in grmovnice ter zasadi z mešanico avtohtonih trav. - Obstojece drevje na zemljišcu naj se v cim vecji meri ohrani in vkljuci v krajinsko zasnovo objekta. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zašciti pred mehanskimi poškodbami. - Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehnicnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena v tla ter casovno omejena. k.o. Stranice št. parcele: 1284 - Znotraj obmocja urejanja naj se po krcitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrcenega zemljišca proti gozdu prepusti zarašcanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba. - Gozdni rob se ustrezno vzdržuje. - Gradbene odpadke in odvecni izkopni material se ustrezno deponira. - Gradnja in ureditev okolice nacrtovanih objektov naj se izvede brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za premošcanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni. - Pri ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono drevje in grmovnice ter zasadi z mešanico avtohtonih trav. k.o. Stranice št. parcele: 1284 - Obstojece drevje na zemljišcu naj se v cim vecji meri ohrani in vkljuci v krajinsko zasnovo objekta. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zašciti pred mehanskimi poškodbami. - Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehnicnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena v tla ter casovno omejena. - Odpadne vode iz novih objektov naj se odvajajo v nepretocne greznice. k.o. Padeški vrh št. parcele: 89/2del 89/9 208/8del 372del k.o. Skomarje št. parcele: 196del k.o. Resnik št. parcele: 273del - Znotraj obmocja urejanja naj se po krcitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrcenega zemljišca proti gozdu prepusti zarašcanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba. - Gozdni rob se ustrezno vzdržuje. - Ohranja se osnovne reliefne znacilnosti obmocja, prehodi v okoliški teren naj bodo mehkih oblik. - Spodbuja naj se ekstenzivno kmetijstvo. - Preprecuje naj se zarašcanje novih kmetijskih površin. - Kmetijske površine se gnoji na uveljavljen nacin s hlevskim gnojem, ne uporablja se mineralnih gnojil in gnojevke. - Sestave biocenoze naj se ne spreminja z naseljevanjem tujerodnih rastlin in živali. - Na obmocju naj se ne postavlja trajnih, niti zacasnih objektov. - Ostanki odstranjene vegetacije (panji, korenine, veje) se deponirajo na obmocju urejanja ter se jih uporabi za izvedbo zemeljskih del. - Obmocja naj se ne ograjuje z ograjami, ki bi onemogocale prehod prostoživecih živali. k.o. Resnik št. parcele: 1/1del k.o. Skomarje št. parcele: 401/3 - Izvajajo se le dela, ki so potrebna za vzdrževanje objekta in delovanje obstojece MHE na Locnici, levem pritoki Dravinje (odvzemo mesto vode za MHE na Locnici, levem pritoku Dravinje, pri žagi Slatinek na skrajnem južnem robu parc. št. 401/3 k. o. Skomarje, cevovod in objekt MHE na parc. št. 1/1 k. o. Resnik). - Kolicina odvzema vode se mora ugotoviti s študijo o ekološko sprejemljivem pretoku, v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09) in Uredbo o kriterijih za dolocitev ter nacinu spremljanja in porocanja ekološko sprejemljivega pretoka (Uradni list RS, št. 97/09). CN Crešnova - Izpust iz CN Crešnova ne sme biti speljan v potok oz dolino potoka vzhodno od vasi, ki je vkljucen v Natura omrežje psic Vitanje-Oplotnica. Speljan mora biti v smeri zahod od vasi, v dolino ceste. 170. clen (podaljšana veljavnost PIA) MOEUP, ki se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA), se ne urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji: MOEUP veljavni odlok o PIA AP6/007 Odlok o LN sanacije gradnje pocitniških hiš na obmocju Planine v KS Gorenje (Uradni list RS, št. 24/07, 5/08-popr.) AP6/008 Odlok o zazidalnem nacrtu za obmocje pocitniških hiš v Padeškem vrhu (obmocje urejanja P6) (Uradni list RS, št. 68/03) 171. clen (usmeritve za OPPN) Za posamezna MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih dolocil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: MOEUP usmeritve za OPPN AP6/003 OPPN_18 za MOEUP AP6/003: - namenska raba prostora SS - vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju - zazidalna zasnova: prosto stojeci objekti, - vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; financne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremicninami; strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti AP6/025 OPPN_19 za MOEUP AP6/025: upoštevajo se rešitve iz SP: IP-1/2007 (EKO Inženiring) 3.2.5 Enote urejanja prostora OP7, OP8 in OP9 172. clen (dopustna izraba prostora) Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih in odprtih bivalnih površin na parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in le za v tabeli navedena MOEUP naslednje: PNRP MOEUP FZP in DOBP SS OP7/001, OP7/004, OP7/008, OP7/009, OP7/014, OP7/021, OP7/025, OP8/001, OP8/002-del, OP8/003, OP8/006 DOBP 30% CU OP7/019 FZP 10% ZD OP7/026-del, OP8/002-del FZP 95% 173. clen (namembnost in vrste objektov v prostoru) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti in vrste objektov ter gradnje in posegi, ki so v odloku že dovoljeni na posamezni PNRP, so za MOEUP na ZD še naslednje oziroma kot je v tabeli v nadaljevanju doloceno: PNRP MOEUP namembnost in vrste posegov v prostor ZD OP7/026-del, OP8/002-del Dopustno je vzdrževanje obstojecih objektov. Dopustna je tudi gradnja objektov za oskrbo z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja. 174. clen (pogoji za OP7/023 - Spominsko obmocje Frankolovo) (1) Obmocje MOEUP z oznako OP7/023 je obmocje spomenika državnega pomena z oznako EŠD 6655, Stranice - Spominsko obmocje Frankolovo. Obmocje se ureja tako, da se celotno ožje obmocje spomenika in njegovo vplivno obmocje ureja kot spominski park. Varujejo se vse sestavine kulturnega spomenika (travnik z dvostranskim drevoredom jablan ob cesti kot prostor obešanja talcev, grobova talcev z nagrobnikoma, dodatna ureditev grobišca s spomenikom in povezovalno spominsko potjo, spominska hiša, veduta na spomenik in iz spomenika) tako, da se zagotavlja njihova trajna podoba. Dopustno je obnavljanje in vzdrževanje obstojecih elementov in ureditev. Dopustno je namešcanje nujne dodatne/nove urbane opreme v omejenem obsegu (luci, table s podatki o spomeniku ipd.). Dopustna je ureditve dodatnih / novih poti za pešce (predvidoma ob meji vplivnega obmocja spomenika) zato, da se zagotovi povezanost celotnega obmocja. S tem namenom se vzpostavi ustrezen prometni režim na regionalni cesti Celje – Zrece (omejitev hitrosti prometa), ki dopušca urejanje prehodov za pešce. Na vzhodni strani regionalne ceste (ob potoku) je lahko pot namenjena tudi kolesarjem kot del povezovalne kolesarske poti. Uredi se parkirišce za obiskovalce spomenika, ki pa mora biti zasnovano kot zelena površina. Ohranja se kulturna krajina tako, da se ohranjajo obstojeca razmerja med gozdom in kmetijskimi površinami. Ohranja se obstojeca kmetijska raba. Urejanje okolice obstojecih stanovanjskih in gospodarskih objektov mora biti podrejeno funkciji spomenika. Zaradi zagotavljanja kvalitetnih vedut se nekvalitetni pogledi lahko zakrivajo z manjšimi sestoji avtohtonih drevesnih in /ali grmovnih vrst. Vnašanje tujerodnih vrst ni dopustno. Posegi na obstojecih objektih morajo biti zadržani, novogradnje so dopustne samo na obmocju obstojecih stavbnih zemljišc. Sprememba namembnosti obstojecih stanovanjskih in gospodarskih objektov v poslovne prostore ni dopustna. Urejanje vseh infrastrukturnih ureditev mora biti podrejeno in prilagojeno urejanju spomenika (obstojeci zracni vodi se spremenijo v podzemne vode, novi zracni vodi niso dopustni, prometna signalizacija se zmanjša na minimum idr.). Na obmocju spomenika in njegovega vplivnega obmocja so dopustni samo tisti posegi, ki so skladni z njegovim varstvenim režimom in za katere je pridobljeno soglasje skrbnika kulturne dedišcine. (2) Ne glede na navedbe iz zgornjega odstavka so na kmetijskih zemljišcih so brez spremembe namenske rabe dopustni samo posegi in objekti iz 70. clena tega odloka. 175. clen (pogoji za OP8/005 – obmocje rezervata za CN Zrece) Obmocje MOEUP z oznako OP8/005 je dolgorocno rezervirano za izvedbo cistilne naprave Zrece. Do izvedbe CN je na obmocju dovoljena raba zemljišc ob upoštevanju pogojev za kmetijska zemljišca iz 70. clena tega odloka. 176. clen (varstvo kulturne dedišcine) (1) Na obmocjih EUP OP7, OP8 in OP9 so evidentirani objekti in obmocja kulturne dedišcine. Ime, režim, podrežim in evidencna številka kulturne dedišcine ter njena lega v EUP oziroma MOEUP so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto lahko velja vec vrst režimov, kar pomeni, da se posamezna enota lahko na seznamu pojavi veckrat. EUP / MOEUP Ime režim podrežim EVDŠ OP7/005 Bukovlje pri Stranicah – Kozolec na domaciji Bukovlje 8 dedišcina stavbna dedišcina 16881 OP7/008 Stranice – Cerkev sv. Lovrenca spomenik 3396 OP7/008, OP7/019 Stranice – Cerkev sv. Lovrenca vplivno obmocje spomenika 2003396 OP7/009 Stranice – Kozolec na domaciji Stranice 1 dedišcina stavbna dedišcina 16896 OP7/023 Stranice – Spominsko obmocje Frankolovo spomenik 6655 vplivno obmocje spomenika 2006655 vplivno obmocje 3006655 OP7 / - Zrece – Hiša Jamniška 8 spomenik 15584 vplivno obmocje 3015584 Spodnje Stranice – Hiša Spodnje Stranice 23 dedišcina stavbna dedišcina 10358 OP8/002 Dobrovlje pri Zrecah – Bucijev mlin dedišcina stavbna dedišcina 26364 OP8/007 Gracic – Gospodarsko poslopje na domaciji Gracic 4 spomenik 15582 vplivno obmocje 3015582 OP8 / - Zrece – Cerkev sv. Matere božje na Brinjevi gori spomenik 3535 Zrece – Cerkev sv. Neže na Brinjevi gori spomenik 3536 OP8 /- Zrece – Cerkev sv. Neže na Brinjevi gori vplivno obmocje 3003536 Gracic – Pirjekova vinicarija dedišcina stavbna dedišcina 16882 Radana vas – Zidanica pri hiši Radana vas 27 spomenik 15579 vplivno obmocje 3015579 Radana vas – Zidanica pri hiši Radana vas 20a spomenik 15580 vplivno obmocje 3015580 Zlakova – Cerkev sv. Martina vplivno obmocje 3003534 Zrece – Hiša Breg 7 vplivno obmocje 3010359 Zrece – arheološko najdišce Zgornje Zrece spomenik 10347 Zrece – arheološko najdišce Brinjeva gora spomenik 889 Zrece – Cerkev sv. Matere božje na Brinjevi gori vplivno obmocje spomenika 2003535 Zrece – Ruševine gradu spomenik 10349 Zrece – Mežnarija Brinjeva gora 24 dedišcina stavbna dedišcina 12924 Zrece – arheološko obmocje Ponckov graben arheološko najdišce 29844 Brinjeva gora – Hlastecova hiša dedišcina priporocilno stavba dedišcina 230057 OP9 /- Zlakova – Cerkev sv. Martina vplivno obmocje 3003534 Zrece – Kozolec na domaciji Breg 6 v celoti dedišcina stavbna dedišcina 20656 Zrece – arheološko najdišce Zgornje Zrece spomenik 10347 (2) Za vse enote kulturne dedišcine veljajo dolocila clenov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dedišcine. Za vse posege na enotah kulturne dedišcine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. (3) Izjemoma je možno na obmocju spomenika Zrece – Arheološko najdišce Zgornje Zrece (EŠD 10347) in Stranice – Arheološko najdišce sv. Lovrenc (EŠD 10346) ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in smernic ali strokovnih podlag po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar lahko rezultati raziskav pomenijo spremembo projekta. Po predhodnih arheoloških raziskavah v urbaniziranih podrocjih je možna pozidava plomb, sanacija obstojecih objektov in nadomestna gradnja. (4) Nesprejemljive so vse novogradnje znotraj kulturnega spomenika Stranice – Grobišci talcev (EŠD 6655) in njegovega vplivnega obmocja. 177. clen (ohranjanje narave) (1) Na obmocju enot EUP OP7 in OP8 je evidentiranih devet naravnih vrednot, dve obmocji pricakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembno obmocje. Obmocja oziroma enote so navedene v spodnji tabeli z njihovim imenom, statusom in identifikacijsko/zaporedno številko/kodo. Ime status ident.št. / zap.št./ koda Pavlakova vodna jama naravna vrednota državnega pomena 47495 Pavlakova zijalka 1 naravna vrednota državnega pomena 47497 Pavlakova zijalka 2 naravna vrednota državnega pomena 47496 Pavlakova jama naravna vrednota državnega pomena 41379 Stranice – nahajališce fosilov 1 naravna vrednota državnega pomena 303 Stranice – nahajališce fosilov 2 naravna vrednota lokalnega pomena 4450 Dravinja naravna vrednota državnega pomena 4495V Tesnica - slap naravna vrednota lokalnega pomena 5562 Koprivnica s pritoki naravna vrednota lokalnega pomena 6066 Obmocje karbonatnih kamnin 1 Stranice – nahajališce hipuritov 2 Velenjsko – Konjiško hribovje ekološko pomembno obmocje 11500 (2) Za vse navedene naravne vrednote oziroma obmocja veljajo dolocila clenov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. 178. clen (varstvo vojnih grobišc) (1) V spodnji tabeli so navedena vojna grobišca in prikrita vojna grobišca, ki ležijo na obmocju EUP OP7: Opis Lokacija Stranice – grobišce 23 padlih borcev NOV leži na krajevnem pokopališcu. Deveta vrsta levo, prvi grob. 46°21´45.5. 15°21´52.56. Bukovlje – grobišce 100 talcev obešenih 12.12.1945 pri Stranicah in pokopanih v dveh grobišcih (60 + 40) ob glavni cesti Slovenske Konjice – Celje. Dve grobišci 200 m narazen, povezani z urejeno potjo 46°21´0.03. 15°20´45.63. Bukovlje – grob borca NOV ob glavni cesti preko potoka Tesnica. Dostop pri stanovanjski hiši Stranice 88, preko lesenega mosticka cez potok. 46°20´42.27. 15°20´26.81. Stranice – prikrito grobišce pri pokopališcu. na zunanji strani pokopališca je pokopanih 84 hrvaških vojakov in civilistov, ubitih v bližnjem kamnolomu maja 1945 in julija 1945 iz gozda Lisica prekopani okoli 50 domacinov iz Konjic. 46°21´44.93. 15°21´54.92. Polajna – prikrito grobišce pod rudniško jalovino. Na koncu vojne razorožena skupina hrvaških vojakov in civilistov, manjši del usmrcen na kraju, vecji del pa v bližnjem rudniku. 46°22´10.05. 15°20´48.47. Polajna – prikrito grobišce rudnik Polajna. V rudniškem rovu naj bi ob koncu vojne usmrtili neznano število umikajocih se hrvaških vojakov in civilistov. 46°22´19.23. 15°20´45.49. (2) Za obmocja vojnih grobišc se upoštevajo pogoji, ki so navedeni v drugem odstavka 137. clena tega odloka. 179. clen (omilitveni ukrepi za posege v prostor) Pri posegih v prostor na zemljišcih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli navedene parcelne številke oziroma na zemljišcih znotraj v spodnji tabeli navedenih MOEUP, je potrebno poleg vseh ostalih dolocil tega odloka upoštevati tudi v tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v prostor. zemljiška omilitveni ukrepi parcela / MOEUP k.o. Škalce, št. parcele: 269/1del, 410/2del - V priobalnem pasu vodotoka se nacrtuje trasa kanalizacijskega voda, dostop do cistilne naprave (CN) ter sam objekt CN v taki oddaljenosti od zgornjega roba brežine, da ne bo prišlo do sprememb funkcionalnih lastnosti obrežja in dna struge vodotoka. - Ohranja naj se obvodna vegetacija, iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok. - Posamicna drevesa naj se ohranja. - Propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst. - Saditev alohtonih vrst grmovnic ali dreves naj se ne izvaja. - Pri izvajanju gradbenih del naj se vecja drevesa zašciti pred mehanskimi poškodbami. - Morfologije dna struge se ne spreminja, zato se preckanje izvede ob obstojecih mostovih na nacin, da se kanalizacijski vod namesti na obstojeci most ali pa se preckanje vodotokov izvede s podvrtavanjem struge (vsaj 1 m pod obstojecim dnom vodotoka). - Utrjevanje dna struge in brežin na mestu podvrtavanja se ne izvaja. - Transport gradbenih strojev na delovišce se izvaja po obstojecih poteh, kolovozih oz. po kmetijskih površinah. Preckanje vodotokov izven obstojecih poti oz. mostov se ne izvaja. - Dela se izvajajo v suhem vremenu, saj je s tem manjša možnost izpiranja gradbenega materiala in zemlje v potok. - Vsa dela naj se izvajajo iz brežine in ne iz dna vodotoka. Z gradbenimi stroji naj se v strugo ne posega. - V casu del je treba paziti, da se ne slabša kvalitete vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev). OP7/001 - Gradnja novih objektov naj se nacrtuje cim bližje obstojecim. - Gradbene odpadke in odvecni izkopni material se ustrezno deponira. - Gradnja in ureditev okolice nacrtovanih objektov naj se izvede brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za premošcanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni. - Pri ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono drevje in grmovnice ter zasadi z mešanico avtohtonih trav. - Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se odvajajo v nepretocne greznice. - Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehnicnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena v tla ter casovno omejena. OP7/003 - Gradnja novih objektov naj se nacrtuje v odmiku od gozdnega roba za višino odraslega drevesa. - Krcitev gozda naj se ne izvaja. - Obmocja naj se ne ograjuje. - Gozdni rob se ustrezno vzdržuje. - Gradbene odpadke in odvecni izkopni material se ustrezno deponira. - Gradnja in ureditev okolice nacrtovanih objektov naj se izvede brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za premošcanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni. - Pri ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono drevje in grmovnice ter zasadi z mešanico avtohtonih trav. - Obstojece drevje na zemljišcu naj se v cim vecji meri ohrani in vkljuci v krajinsko zasnovo objekta. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zašciti pred mehanskimi poškodbami. - Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehnicnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena v tla ter casovno omejena. - Odpadne vode iz novih objektov naj se odvajajo v nepretocne greznice ali kanalizacijo. OP7/008-del - Montirajo naj se svetilke javne razsvetljave, ki ne bodo projicirale svetlobe nad vodoravnico in bodo skladne z uredbo o svetlobnem onesnaževanju. Priporocamo, da se svetilke med 22:00 in 5:00 uro izklapljajo. OP7/019 - Pred obnovo sakralnih objektov, kjer so zabeležena kotišca ali prezimovališca netopirjev, se izvedejo sledeci ukrepi: - Dela se ne izvajajo v nocnem casu in tako, da bi bila potrebna svetila, ki bi osvetljevala zunanji obod objekta. - Dela se nikakor ne smejo izvajati v poletnih mesecih, ko je cas kotitve in vzrejanja mladicev. - Gradbena dela naj potekajo spomladi ali jeseni (najbolje pozimi!) v casu prezimovanja. - Pred izvedbo je treba vkljuciti sodelovanje specialista za netopirje, ki bo podal specificne ukrepe na podlagi ocene stanja: (popis odprtin za izletavanje, vzpostavitev morebitnih nadomestnih odprtin,..) - Nadzor izvedbe del in omilitvenih ukrepov mora izvajati naravovarstveni nadzornik po Zakonu o ohranjanju narave ali specialist za netopirje. Strošek sodelovanja nadzornika/specialista nosi investitor del. OP8 Pri morebitni obnovi sakralnih objektov na Brinjevi gori, cerkev Mati božja in sv. Neža, ki so habitati netopirjev oziroma kjer so zabeležena kotišca ali prezimovališca netopirjev, se izvedejo sledeci ukrepi: - Dela se ne izvajajo v nocnem casu in tako, da bi bila potrebna svetila, ki bi osvetljevala zunanji obod objekta. - Dela se nikakor ne smejo izvajati v poletnih mesecih, ko je cas kotitve in vzrejanja mladicev. - Gradbena dela naj potekajo spomladi ali jeseni (najbolje pozimi) v casu prezimovanja. - Pred izvedbo je treba vkljuciti sodelovanje specialista za netopirje, ki bo podal specificne ukrepe na podlagi ocene stanja: (popis odprtin za izletavanje, vzpostavitev morebitnih nadomestnih odprtin,..) - Nadzor izvedbe del in omilitvenih ukrepov mora izvajati naravovarstveni nadzornik po Zakonu o ohranjanju narave ali specialist za netopirje. Strošek sodelovanja nadzornika/specialista nosi investitor del. Pri morebitni obnovi sakralnih objektov na Brinjevi gori, cerkev Mati božja in sv. Neža, ki so habitati sov oziroma kjer so zabeležene lokalitete sov, se izvedejo sledeci ukrepi: - Dela se ne izvajajo v nocnem casu in tako, da bi bila potrebna svetila, ki bi osvetljevala zunanji obod objekta. - Hrupna dela se ne smejo izvajati v obdobju marec – julij, ko obe vrsti sov gnezdita in v poletnih mesecih do septembra, ko vzgajata mladicke. - Pred izvedbo je treba vkljuciti sodelovanje specialista za sove, ki bo podal specificne ukrepe na podlagi ocene stanja: (popis odprtin za izletavanje, vzpostavitev morebitnih nadomestnih odprtin,..) - Nadzor izvedbe del in omilitvenih ukrepov mora izvajati naravovarstveni nadzornik po Zakonu o ohranjanju narave ali specialist za sove. Strošek sodelovanja nadzornika/specialista nosi investitor del. 180. clen (podaljšana veljavnost PIA) MOEUP, ki se mu podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA), se ne ureja s tem odlokom je: MOEUP veljavni odlok o PIA OP7/027-del Odlok o OPPN za širitev turisticne kmetije Urška (Uradni list RS, št. 37/12) 181. clen (usmeritve za OPPN) Za posamezna MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih dolocil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: MOEUP usmeritve za OPPN OP7/010 OPPN_20 za MOEUP OP7/010: - namenska raba prostora LN - sanacija po zakljucku pridobivanja mineralnih surovin OP7/024 OPPN_21 za MOEUP OP7/024: upoštevajo se rešitve iz SP: SP 162/A/02 / URBANA, maj 2002 OP7/028 OPPN_22 za MOEUP OP7/028: upoštevajo se rešitve iz SP: Ap 291/2007 – SP / Arhena in 10007, avgust 2011 ZUM upoštevati je potrebno tudi naslednje omilitvene ukrepe: - Montirajo naj se svetilke javne razsvetljave, ki ne bodo projicirale svetlobe nad vodoravnico in bodo skladne z uredbo o svetlobnem onesnaževanju. - Priporocamo, da se svetilke med 22:00 in 5:00 uro izklapljajo. OP8/008 OPPN_23 za MOEUP OP8/008: - namenska raba prostora LN - ureditve za sanacijo kamnoloma Gracic - po koncanem izkopu se na obmocju vzpostavi primarna raba Omilitveni ukrepi: V okviru MOEUP z oznako OP8/008 (kamnolom okrasnega kamna) nadaljnje izkorišcanje mineralne surovine oziroma širitev pridobivalnega prostora nista dovoljena. Dovoljena le sanacija kopa, ki naj se prepusti naravni poti. V primeru, da bi se pristopilo k sanaciji kopa je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe: - prehodi bocnih brežin v okoliški teren naj bodo mehki in postopni, brez novo izdelanih ovir v prostoru, oziroma cim bolj prilagojeni reliefu sosednjega pobocja; - za preprecitev erozije na pobocjih je potrebno urediti ustrezno odvodnjavanje; - ohraniti se mora gozdna raba zemljišc OP8/009 OPPN_24 za MOEUP OP8/009: - namenska raba prostora SS - vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju - zazidalna zasnova: prosto stojeci objekti - vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; financne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremicninami; strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3.2.6 Enota urejanja prostora PP10 182. clen (obmocje prenosne plinovodne zanke do Zrec) EUP z oznako PP10 predstavlja obmocje prenosne plinovodne zanke do Zrec in se ureja na osnovi Uredbe o državnem prostorskem nacrtu za prenosne plinovodne zanke do Zrec (Uradni list RS, št. 15/41). Odlok o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 64/15) vsebuje naslednje prehodne in koncne dolocbe: 4. Prehodne, posebne in koncne dolocbe 183. clen (prenehanje veljavnosti drugih aktov) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji obcinski odloki: 1) Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavinah dolgorocnega plana Obcine Slovenske Konjice za obdobje 1986 – 2000 - dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Obcine Slovenske Konjice za srednjerocno obdobje 1986 – 1990 za obmocje Obcine Zrece (Uradni list SRS, št. 23/87, Uradni list RS, št. 29/98, 64/99, 68/03, 53/08, 97/09, 14/10, 17/11, 34/12). 2) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za dela naselij (kjer so že realizirani prostorski izvedbeni nacrti in kjer bodo taki nacrti izdelani v naslednjem srednjerocnem obdobju) Slovenske Konjice, Zrece, Loce in Vitanje za ta naselja (Uradni list SRS, št. 22/89, Uradni list RS, št. 45/00, 37/05, 58/06-popr., 53/08, 73/10, 46/11-popr., 90/11 in Uradno glasilo slovenskih obcin št. 23/13, 14/14). 3) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za nekatera ureditvena obmocja naselij in odprt prostor Obcine Zrece (Uradni list RS, št. 30/04, 101/06, 34/12, Uradno glasilo slovenskih oblin št. 35/13, 14/14). 4) Odlok o zacasnih prostorskih ureditvenih pogojih za izjemne posege na osnovi sprememb in dopolnitev planskih aktov Obcine Zrece v letu 1998 (Uradni list RS, štev. 63/99, 81/02, 110/04-popr., 76/07-popr.) 5) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za izjemne posege na podlagi sprememb in dopolnitev planskih aktov obcine Zrece v letu 2003 (Uradni list RS, št. 69/03, 110/04-popr.). 6) Odlok o ZN »Rogla« na Pohorju v obcini Slovenske Konjice (Uradni list SRS št. 24/80, 31/81, 19/82, 34/87, Uradni list RS, št. 81/05, 7/11). 7) Odlok o ZN SN1 Zrece (Uradni list RS, št. 23/98, 63/99, 23/00, 72/01, 110/04, 101/06, 30/09-popr., Uradno glasilo slovenskih obcin št. 3/14). 8) Odlok o ZN stanovanjske cone 4 Nova Dobrava – Zrece (Uradni list SRS, št. 15/73, 1/86). 183.a. clen (stopnja natancnosti in odstopanja) (1) Meje NRP ali EUP so dolocene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto nacrtov razlicnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. (2) Položajna natancnost mej NRP ali EUP je enaka položajni natancnosti zemljiškega katastra, ce meja sovpada s parcelno mejo. Ce meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natancnost meje odvisna od razlik med položajno natancnostjo topografskih in digitalnih ortofoto nacrtov in digitalnim katastrskim nacrtom na obmocju obravnavane meje. (3) Drugi graficni prikazi iz tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natancnost je razlicna in katerih meje se lahko v dolocenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi. (4) Ce zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natancnosti razlicnih podatkov meje NRP ali EUP, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku dolocitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost nacrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru. (5) Ce je za dolocitev meje med obmocji NRP uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natancnosti zemljiškega katastra v odnosu do uporabljenih topografskih podatkov. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja ali s strani obcine v okviru izdaje mnenja v postopku pridobivanja dovoljenja za gradnjo. 184. clen (dokoncanje postopkov) Postopki za izdajo gradbenih dovoljenj, ki so se zaceli na podlagi razveljavljenih odlokov iz 183. clena tega odloka, se koncajo po dolocilih razveljavljenih odlokov. 185. clen (vpogled) Graficni del tega odloka iz 2. clena tega odloka ter obvezne priloge iz 3. clena tega odloka so na vpogled na obcinski upravi Obcine Zrece in Upravni enoti Slovenske Konjice. 186. clen (nadzor nad izvajanjem) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne državne in obcinske inšpekcijske službe. 187. clen (veljavnost) Ta odlok zacne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 24/16) vsebuje naslednjo koncno dolocbo: 3. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 25/18) vsebuje naslednjo prehodno in koncno dolocbo: 15. clen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 24/16). 16. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 48/19) vsebuje naslednjo koncno dolocbo: 10. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 16/21) vsebuje naslednje prehodne in koncne dolocbe: 64. clen (dokoncanje postopkov) Postopki za izdajo gradbenih dovoljenj, ki so se zaceli pred uveljavitvijo predmetnih sprememb in dopolnitev OPN Obcine Zrece, se lahko koncajo po dolocilih OPN, ki so za investitorja ugodnejše. 65. clen (vpogled) Predmetne spremembe in dopolnitve OPN Obcine Zrece so na vpogled na obcinski upravi Obcine Zrece in Upravni enoti Slovenske Konjice. 66. clen (nadzor nad izvajanjem) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne državne in obcinske inšpekcijske službe. 67. clen (veljavnost) Ta odlok zacne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 3505-0006/2008-137 Datum: 13.05.2021 Obcina Zrece mag. Boris Podvršnik, župan PRILOGE: . Priloga 1: Pregled strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve v OPN . Priloga 2: Pregled okvirnih obmocij naselij v OPN . Priloga 3: Pregled MOEUP glede na PNRP, nacine urejanja in okvirna obmocja naselij (ON) . Priloga 4: Bilance površin v OPN PRILOGA 1: Pregled strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve v OPN poseg v prostor strokovne podlage MOEUP obravnavano v sklopu: namembnost / opis šifra (izdelovalec) ali PIA ali vir podatkov UN1 sprememba PNRP in dolocitev ukrepov poplavno ogrožena obmocja Hidrološko – hidravlicna študija za obmocje Dravinje v naselju Zrece in dolvodno do meje naselja Radana vas, št. 151/2013, datum julij 2013 - dopolnitev avgust 2013 (GBH Maribor) UN1/064 širitev naselja: Zrece (16) obmocje vrtnarije (zazidljiva zemljišca, crpališce termalne vode) Ap-293/2007-SP (ARHENA) UN1/069 širitev naselja: Zrece (16) usmerjena stanovanjska gradnja (6 stanovanjskih hiš) - 36/07-SP (Biro 2001) - 10007, avgust 2011 (ZUM) UN1/107 širitev naselja: Zrece - Loška gora (13) poslovni objekt - orodjarska delavnica 27/07-SP (BIRO 2001) RO2/001 RO2/002 RO2/004 RO2/005 RO2/006 RO2/007 RO2/008 RO2/009 RO2/010 RO2/011 RO2/012 RO2/013 RO2/014 RO2/015 RO2/016 RO2/017 RO2/018 RO2/019 RO2/020 RO2/021 RO2/022 RO2/023 RO2/024 RO2/025 RO2/026 RO2/027 RO2/028 RO2/029 širitev naselja: Rogla – KTC (1) ažuriranje stanja na osnovi PIA, uskladitve namenske rabe z novim ZKP in uskladitve na osnovi SP glede MOEUP in ONRP ter PNRP - Konkretizacija programa na obmocju RTC Rogla (ZUM, 7009 - 6032) - Odlok o OPPN za obmocje pocitniških hiš na Rogli (Ur.l.RS, št. 16/12, 81/12-obv. razl.) - Odlok o OPPN za smucarsko tekaški poligon na Rogli (Ur.l.RS, št. 55/09) - SP »Vizija Pohorja 2030« - Strokovne podlage za obmocje Rogle na Pohorju v Obcini Zrece«(št. naloge 19056, izdelal ZUM d.o.o. marec 2020) AP6/025 dolocitev pridobivalnega prostora sanacija kamnoloma (opredelitev pridob. prostora) SP IP-1/2007 (EKO Inženiring) AP6/028 dolocitev pridobivalnega prostora kamnolom - okrasni arhitektonski kamen /marmor vris stanja na osnovi DOF OP7/008 dolocitev MOEUP stan. objekti Ap 291/2007 – SP (ARHENA) OP7/024 dolocitev MOEUP stan. objekti 162/A/02 (URBANA) - dolocitev O cistilne naprave, crpališca, zbiralniki Podatki o nacrtovani GJI Obcine Zrece PRILOGA 2: Pregled okvirnih obmocij naselij v OPN zap. št. ime naselja v OPN šifra naselja lega v EUP 1 Resnik – vas 3_1 AP6 2 Resnik – Višnar 3_2 3 Resnik – cerkev 3_3 4 Resnik – na Sedlu 3_4 5 Planina – Ostruh 4 6 Skomarje – vas 5_1 7 Skomarje – vikendi 5_2 8 Padeški vrh – 2 6 9 Padeški vrh – 1 7_1 10 Padeški vrh – Gorjup 7_2 11 Koroška vas – Kropej 8 12 Gorenje – vas 9_1 13 Gorenje – šola 9_2 14 Bezovje 10 15 Zrece – Fijavž 12 UN1 16 Stranice 19 OP7 17 Bukovlje – 1 20 18 Bukovlje – 2 21 19 Radana vas 22 UN1 20 Dobrava – 1 23 21 Gabrovlje 25 OP8 22 Dobrava – 3 26 23 Bukovlje – 3 27 OP7 24 Planina na Pohorju – Jerut 28 AP6 25 Boharina – 1 29 26 Rogla – KTC 1 RO2 27 Resnik – Nune 2 VP3 28 Crešnova 11 AP6 29 Zrece – Loška gora 13 UN1 30 Zlakova 15 AP6 31 Zrece 16 UN1 32 Stranice – Rozman 18 OP7 33 Dobrava – 2 24 OP8 34 Zlakova – 2 30 AP6 35 Zlakova – 3 31 36 Gracic 32 OP8 37 Dobrovlje – 1 33 AP6 38 Sp. Stranice – 1 34 OP7 PRILOGA 3: Pregled MOEUP glede na PNRP, nacine urejanja in okvirna obmocja naselij (ON) EUP MOEUP PNRP dodatni opis nacin urejanja lega glede na ON UN1 UN1/001 SB dom za varstvo odraslih Odlok o OPPN za obmocje doma za starejše obcane in oskrbovana varovana stanovanja (Ur.l. RS, št. 30/10) 16 Zrece UN1/002 CU Loška gora – hotel pod Roglo PIP 12 Zrece – Fijavž UN1/003 SS stan. obm. J od doma za varstvo odr. OPPN_01 / usmeritve 16 Zrece UN1/004 SS Loška gora – ob cesti v Skomarje PIP 12 Zrece – Fijavž UN1/005 PC regionalna cesta 16 Zrece UN1/006 CU Loška gora – V od picerije 12 Zrece – Fijavž UN1/007 CU Loška gora – obmocje bivše žage UN1/008 SS Loška gora – osrednji del Z 13 Zrece - Loška gora UN1/009 SS Loška gora – osrednji del V UN1/010 BT S ob odcepu ceste v Gorenje 16 Zrece UN1/011 ZD zeleni pas ob Dravinji UN1/012 CU obmocje S. Podgraješek UN1/015 SS del pod cesto v Gorenje UN1/016 CU obmocje racunovodstvo Pirnat UN1/017 ZD zeleni pas ob Dravinji UN1/018 - del SS stanovanjsko obmocje Nova Dobrava 4 – JV del PIP - del Odlok o ZN stanovanjske cone 4 Nova Dobrava – 4 (Ur.l. SRS, št. 15/73, 1/86) UN1/019 ZD zeleni pas ob Dravinji PIP UN1/020 SS obmocje vrstnih hiš Odlok o s.i.d. ZN obstojece vrstne hiše Nova Dobrava Zrece (Ur.l. RS, št. 68/97, 43/01, 95/04-popr., 16/05, 40/11) UN1/021 SS Z od krožišca PIP UN1/022 ZD locilni zeleni pas 12 Zrece – Fijavž UN1/023 PC regionalna cesta 16 Zrece UN1/024 PC regionalna cesta UN1/025 ZD zeleni pas ob Dravinji UN1/026 SS domacija Kekl UN1/027 ZD zeleni pas ob Dravinji UN1/028 IG mizarstvo Zazjal UN1/029 ZP locilni zeleni pas ob obmocju Comet UN1 UN1/030 SK stan. obm. Vodovodna, Obvozna cesta PIP UN1/033 CU stare Zrece SZ del OPPN_02 / usmeritve UN1/034 CU stare Zrece SV del PIP UN1/035 CU stare Zrece JV del (bivša ŽP) OPPN_03 / usmeritve UN1/036 ZP zeleni pas pod teraso Dobrava 2 PIP UN1/037 ZP parkovna ureditev bivše pokopališce UN1/038 SS stan. obm. nad Cometom JV del UN1/039 ZD locilni zeleni pas UN1/040 SS stan. obm. nad Cometom SZ del UN1/041 IP obmocje Comet SZ del UN1/042 IP obmocje Unior 1 UN1/043 IP obmocje Comet JV del UN1/044 CU ob Dravinjski cesti UN1/045 SS stan. obm. Vinogradna cesta UN1/046 SS stan. obm. Mladinska, Pohorska EUP MOEUP PNRP dodatni opis nacin urejanja lega glede na ON UN1/047 ZD locilni zeleni pas UN1/048 SS Ogljarska, Vodnikova, Bratov Mernik UN1/049 SS stan. obm. S od obmocja zadrževalnikov PIP UN1/050 BT, ZS, O, VC obmocje zadrževalnikov Odlok o PUP »Zadrževalniki za posebne namene, Zrece« (Ur.l. RS, št. 46/97) UN1/051 ZP park ob termah Odlok o ZN turisticno –rekreacijskega obmocja s parkovno ureditvijo in dopolnitvijo obstojecega programa centra Zrec in s.i.d. ZN Nova Dobrava in ZN Centra Zrec (Ur.l. SRS, št. 30/87, Ur.l. RS, št. 54/93, 137/06, 31/09) UN1/052 ZD, O zeleni pas V ob Koprivnici PIP UN1/053 BT obmocje bungalovi ob termah Odlok o ZN turisticno –rekreacijskega obmocja s parkovno ureditvijo in dopolnitvijo obstojecega programa centra Zrec in s.i.d. ZN Nova Dobrava in ZN Centra Zrec (Ur.l. SRS, št. 30/87, Ur.l. RS, št. 54/93, 137/06, 31/09) UN1/054 BT terme Zrece – hotel UN1/055 O obmocje TP 4 Dobrava Zrece Odlok o ZN Nova Dobrava in ZN Zrece (Ur.l.SRS, št. 23/82) in s.i.d. (Ur.l.SRS, št. 23/83, 30/87, Ur.l.RS, št. 52/93, 109/04) UN1/056 SS stan. bloki SZ od term UN1/057 SS stan. bloki JV od term UN1/058 CU upravno središce mesta Zrece UN1/059 BT širše obmocje term Odlok o ZN turisticno –rekreacijskega obmocja s parkovno ureditvijo in dopolnitvijo obstojecega programa centra Zrec in s.i.d. ZN Nova Dobrava in ZN Centra Zrec (Ur.l. SRS, št. 30/87, Ur.l. RS, št. 54/93, 137/06, 31/09) UN1/060 A obmocje kmetije Jurak PIP UN1/061 SS stan. obm. J od obmocja Špar UN1/062 CU obmocje med središcem in Šparom Odlok o ZN družbeno usmerjene blokovne gradnje »Nova Dobrava« Zrece (Ur.l.SRS, št. 6/90, Ur.l.RS, št. 25/91, 54/93, 56/98, 100/03, 53/08, 69/04, 53/08, 81/12) UN1/063 ZP zeleni pas ob vstopnem križišcu PIP UN1/064 IK, ZD, O obmocje vrtnarije OPPN_04 / SP: Ap-293/2007 (ARHENA) UN1/065 ZP locilni zeleni pas PIP UN1/066 CU del centra Zrec – SV del Odlok o ZN Nova Dobrava in ZN Zrece (Ur.l.SRS, št. 23/82) in s.i.d. (Ur.l.SRS, št. 23/83, 30/87, Ur.l.RS, št. 52/93, 109/04) UN1/067 SS stan. obm. V od vrstnih hiš – J del PIP UN1/068 SS stan. obm. V od vrstnih hiš – S del UN1/069 SS stan. obmocje Ilirska pot – Borlak – SZ del UN1/070 ZP zeleni pas pod cesto na Roglo UN1/071 CU šolsko obmocje UN1/072 ZS športne površine – JZ od Dravinje OPPN_05 / usmeritve UN1/073 SS stan. obmocje Cesta pod hribom PIP UN1/074 ZS športne površine – SV od Dravinje OPPN_06 / usmeritve EUP MOEUP PNRP dodatni opis nacin urejanja lega glede na ON UN1/075 SK del s kmetijami – Cesta pod hribom PIP UN1/076 SS obmocje Z od Unior 2 UN1/077 ZD locilni zeleni pas proti Unior 2 UN1/078 SS stan. obm. ob Cesti pod hribom SZ del UN1/079 SS stan. obm. ob Cesti pod hribom JV del UN1/080 IP ind. cona Unior 2 – SZ del Odlok o sprejetju ZN industrijska cona II, Unior KI Zrece (Ur.l. SRS, št. 16/78 in s.i.d. Ur.l.RS, št. 135/03) UN1/081 IP ind. cona Unior 2 – osrednji del UN1/082 IP ind. cona Unior 2 – JV del UN1/083 SK, ZD Radana vas PIP 22 Radana vas UN1/084 SS obmocje S od bivše obrtne cone 16 Zrece UN1/085 SS obmocje Z od bivše obrtne cone UN1/086 IG bivša obrtna cona OPPN_07 / usmeritve UN1/087 SS stan. obm. Z od Radane vasi in Dravinje PIP UN1/088 ZP locilni zeleni pas v SN1 Odlok o ZN SN1 Zrece (Ur.l. RS, št. 23/98, 63/99, 23/00, 72/01, 110/04, 101/06, 30/09-popr. in Ur.g.s.o., št. 3/14) UN1/089 SS stan. obrtno obm. Dobrava PIP UN1/090 SS stan. obm. SN1 Odlok o ZN SN1 Zrece (Ur.l. RS, št. 23/98, 63/99, 23/00, 72/01, 110/04, 101/06, 30/09-popr. in Ur.g.s.o., št. 3/14) UN1/091 ZP locilni zeleni pas J ob SN1 PIP UN1/092 ZP locilni zeleni pas v SN1 Odlok o ZN SN1 Zrece (Ur.l. RS, št. 23/98, 63/99, 23/00, 72/01, 110/04, 101/06, 30/09-popr. in Ur.g.s.o., št. 3/14) UN1/093 SS širitev stan. obm. SN1 – faza a OPPN_08 / usmeritve UN1/094 SS širitev stan. obm. SN1 – faza b OPPN_09 / usmeritve UN1/095 SS stan. obm. Dobrava 1 PIP 23 Dobrava – 1 UN1/096 SS stan. obm. ob Ulipi UN1/097 SS Loška gora – ob cesti v Boharino 12 Zrece – Fijavž UN1/098 SS stan. obm. V od bivše žage UN1/099 SS del pod cesto v Gorenje – Z od reg. c. 16 Zrece UN1/100 CU obmocje trgovine Špar Odlok o OPPN Trgovski center ob vstopu v Zrece (Uradni list, št. 69/10, 1/11) UN1/101 CU obmocje gostišce Zreški gaj PIP UN1/102 SS stan. obm. ob Ilirski poti UN1/103 CU obm. centr. dej. Z od šolskega obmocja UN1/105 SS stan. obm. med C. na Roglo – SV vecinski del UN1/106 SS širitev stan. obm. Dobrava – 1 OPPN_10 / SP: 18/07-SP (Biro 2001), 10007 (ZUM) 23 Dobrava – 1 UN1/107 IG gosp. cona Loška gora OPPN_11 / SP: 27/07-SP (Biro 2001) 13 Zrece – Loška gora UN1/108 SS stanovanjsko obmocje Nova Dobrava 4 – SZ del OPPN_12 / usmeritve 16 Zrece UN1/109 SS stan. obmocje Ilirska pot – Borlak - JV del OPPN_13 / SP: 36/07-SP (Biro 2001), 10007 (ZUM) UN1/110 SS, ZD obmocje pod Borkom – S vecinski del OPPN_14 / SP: 24/06-SP (BIRO 2001) UN1/111 SS stan. obm. med C. na Roglo – JZ manjši del OPPN_15 / usmeritve RO2 RO2/001 BC teniška igrišca, športna dvorana, kapela, tehnicna baza PIP 1 Rogla – KTC EUP MOEUP PNRP dodatni opis nacin urejanja lega glede na ON RO2/002 BT bungalovi Odlok o OPPN za obmocje pocitniških hiš na Rogli (Ur.l.RS, št. 16/12, 81/12-ob. ral.) RO2 RO2/004 BT vecnamenski objekt ob TSCP Odlok o OPPN za smucarsko tekaški poligon na Rogli (Ur.l.RS, št. 55/09) RO2/005 BT parkirišca V od TSCP RO2/006 BT obmocje zg. postaje žicnice RO2/007 BC nogometni stadion RO2/008 PC regionalna cesta PIP izven RO2/009 PC RO2/010 BC tekaško startno-ciljni prostor (TSCP) Odlok o OPPN za smucarsko tekaški poligon na Rogli (Ur.l.RS, št. 55/09) 1 Rogla – KTC RO2/027 ZS, VC obmocje tekaških prog izven RO2/011 RO2/019 ZS, BT PIP RO2/012 BT, ZS obmocje alpskih smucišc RO2/013 RO2/020 G obmocje: ekocelica mokrišca PIP RO2/014 G obmocje: ekocelica mokrišca RO2/015 RO2/021 RO2/022 RO2/023 RO2/024 RO2/025 K2 obmocje: ekocelica travišca RO2/016 ZS obmocje sankaških prog Odlok o ZN »Rogla« na Pohorju v obcini Slovenske Konjice (Ur.l. SRS št. 24/80, in s.i.d. Ur.l.SRS št. 31/81, 19/82, 34/87, Ur.l. RS, št. 81/05, 7/11) RO2/017 BT, ZS obmocje parkovnega centra OPPN_25 / usmeritve 1 Rogla – KTC RO2/018 ZS obmocje parkovnega centra PIP RO2/026 BT hotel, depandanse, bungalovi / manjši J del OPPN_16 / usmeritve RO2/028 BT parkirišce, gostinski in trgovski paviljoni OPPN_26 / usmeritve RO2/029 BT Hotel, depandanse, bungalovi PIP VP3 VP3/001 SP obmocje pocitniških hiš Nune – nad reg. cesto – vecinski osrednji del Odlok o PUP za ureditveno obmocje pocitniških hiš Nune (ureditveno obmocje 2) v obcini Zrece (Ur.l.RS, št. 48/02 in s.i.d. št. 110/04) 2 Resnik – Nune VP3/002 - del SP obmocje pocitniških hiš Nune – pod reg. cesto - del O PIP VP3/003 PC regionalna cesta izven / regionalna cesta EUP MOEUP PNRP dodatni opis nacin urejanja lega glede na ON VP3 VP3/004 SP obm. poc. hiš Nune – nad reg. cesto – manjši S del PIP 2 Resnik – Nune VP3/005 SP obm. poc. hiš Nune – nad reg. cesto – manjši V del VP4 - - - PIP - - AP5 - - - PIP - - AP6 AP6/001 SK vas Skomarje PIP 5_1 Skomarje – vas AP6/002 SP obmocje pocitniških hiš Skomarje 5_2 Skomarje – vikendi AP6/003 SS širitev stan. obmocje Resnik OPPN_18 / usmeritve 3_2 Resnik – Višnar AP6/004 SK vas Resnik – S del - a PIP 3_1 Resnik – vas AP6/005 SS vas Resnik – osrednji del 3_3 Resnik – cerkev AP6/006 SS vas Resnik – J del 3_4 Resnik – na Sedlu EUP MOEUP PNRP dodatni opis nacin urejanja lega glede na ON AP6/007 SP obmocje pocitniških hiš Planina Odlok o LN sanacije gradnje pocitniških hiš na obmocju Planine v KS Gorenje (Ur.l.RS, št. 24/07, 5/08-popr.) 4 Planina – Ostruh AP6/008 SP obm. pocitniških hiš v Padeškem vrhu Odlok o ZN za obmocje pocitniških hiš v Padeškem vrhu (obmocje urejanja P6) (Ur.l.RS, št. 68/03) 6 Padeški vrh – 2 AP6/009 SP obm. poc. hiš v Padeškem vrhu - Mah PIP 7_1 Padeški vrh – 1 AP6/010 SS stan. obm. Padeški vrh – Gorjup 7_2 Padeški vrh – Gorjup AP6/011 SS stan. obm. Planina na Pohorju – Jerut 28 Planina na Pohorju – Jerut AP6/012 SK vas Koroška vas – Kropej 8 Koroška vas – Kropej AP6/013 SS stan. obm. Boharina 29 Boharina – 1 AP6/014 SK vas Gorenje 9_1 Gorenje – vas AP6/015 SS vas Gorenje – obmocje ob šoli 9_2 Gorenje – šola AP6/016 CU vas Gorenje – cerkev in pokopališce 9_1 Gorenje – vas AP6/017 SK vas Bezovje 10 Bezovje AP6/018 SK vas Crešnova 11 Crešnova AP6/019 SK vas Zlakova 15 Zlakova AP6/020 PC regionalna cesta izven AP6/021 PC AP6/022 PC AP6/023 SK vas Zlakova – V del 30 Zlakova – 2 AP6/024 SS stan. obm. Zlakova – Z del 31 Zlakova – 3 AP6/025 LN kamnolom Fijavž OPPN_19 / SP: IP-1/2007 (EKOINŽENIRING) izven AP6/026 SK vas Resnik – S del - b PIP 3_1 Resnik – vas AP6/027 SP obm. pocitniških hiš Resnik AP6 AP6/028 LN kamnolom Štravs PIP izven AP6/029 LN kamnolom Podgrajšek – Crešnar (Loška gora I in II) OP7 OP7/001 SS stan. obm. Sp. Stranice – Rozman PIP 18 Stranice – Rozman OP7/002 SK obm. Dolar Sp. Stranice OP7/003 SP obm. poc. hiš Sp. Stranice OP7/004 SS vas Bukovlje – S del 20 Bukovlje – 1 OP7/005 SK vas Bukovlje – Z del 21 Bukovlje – 2 OP7/006 SK vas Bukovlje – J del 20 Bukovlje – 1 OP7/007 SP obm. poc. hiš Bukovlje 27 Bukovlje – 3 OP7/008 SS vas Stranice – vecinski del 19 Stranice OP7/009 SS obm. stan. obj. Stranice – V del OP7/010 LN kamnolom Stranice OPPN_20 / usmeritve izven OP7/011 ZK pokopališce Zrece PIP OP7/012 PC regionalna cesta OP7/013 PC OP7/014 SS poslovno obmocje Osredek OP7/015 SK zaselek Spodnje Stranice – 1 34 Spodnje Stranice – 1 OP7/016 IG gosp. cona Sp. Stranice J od reg. ceste izven OP7/017 IG gosp. cona Sp. Stranice S od reg. ceste OP7/018 E obmocje BC Osredek izven OP7/019 CU vas Stranice šola, pokopališce 19 Stranice OP7/020 IG gospodarska cona Sp. Stranice izven OP7/021 SS stan. obm. Stranice – S del a 19 Stranice EUP MOEUP PNRP dodatni opis nacin urejanja lega glede na ON OP7/022 PC regionalna cesta izven OP7/023 PC, K1 spominsko obmocje Frankolovo OP7/024 SS stan. obm. Stranice – S del b OPPN_21 / SP: 162/A/02 (URBANA) 19 Stranice OP7/025 SS stan. obm. Stranice – S del c PIP OP7/026 IG, ZD poslovno obmocje Marovt 19 Stranice OP7/027 - del A obmocje turisticne kmetije Urška izven - del Odlok o OPPN za širitev turisticne kmetije Urška (Ur.l.RS, št. 37/12) OP7/028 SS vas Stranice – manjši JZ del OPPN_22 / SP: 291/2007 – SP (ARHENA) 19 Stranice OP8 OP8/001 SS stan. obm. Dobrava – 3 / JV del PIP 26 Dobrava – 3 OP8/002 SS, ZD stan. obm. Dobrava – 2 24 Dobrava – 2 OP8/003 SS zaselek Dobrava – 2 OP8/004 SK vas Gabrovlje 25 Gabrovlje OP8/005 ZD rezervat CN Zrece izven OP8/006 SS stan. obm. Dobrovlje 33 Dobrovlje – 1 OP8/007 SK vas Gracic 32 Gracic OP8/008 LN kamnolom Gracic OPPN_23 / usmeritve izven OP8/009 SS stan. obm. Dobrava – 3 / SZ del OPPN_24 / usmeritve 26 Dobrava – 3 OP9 - - - PIP - - PP10 - - obmocje prenosne plinovodne zanke do Zrec DPN_01 / Uredba o državnem prostorskem nacrtu za prenosne plinovodne zanke do Zrec (Ur.l.RS, št. 15/41) - - VP11 - - - PIP - - PRILOGA 4: Bilance površin v OPN a) Bilanca površin osnovne namenske rabe prostora (ONRP) v OPN: ONRP površina v ha v % I. STAVBNA ZEMLJIŠCA 550,33 8,2 II. KMETIJSKA ZEMLJIŠCA 1.947,46 29,1 III. GOZDNA ZEMLJIŠCA 4.167,29 62,2 IV. VODNA ZEMLJIŠCA 14,79 0,2 V. DRUGA ZEMLJIŠCA 20,13 0,3 skupaj 6.700,0 100,0 b) Bilanca površin osnovne in podrobne namenske rabe prostora (PNRP) v OPN: PNRP površina št.ozn. opis ozn. v ha I. v % I. OBMOCJA STAVBNIH ZEMLJIŠC 550,33 100,0 1 OBMOCJA STANOVANJ S 159,81 29,0 1.1 - stanovanjske površine SS 105,78 1.2 - stan. površine za posebne namene SB 0,53 1.3 - površine podeželskega naselja SK 38,91 1.4 - površine pocitniških hiš SP 14,59 2 OBMOCJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI C 33,10 6,0 2.1 - osrednja obmocja centralnih dejavnosti CU 33,10 3 OBMOCJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI I 27,60 5,0 3.1 - površine za industrijo IP 21,73 3.2 - gospodarske cone IG 5,23 3.3 - površine z objekt za kmetijsko proizvodnjo IK 0,64 4 POSEBNA OBMOCJA B 35,54 6,46 4.1 - površine za turizem BT 28,69 4.3 - športni centri BC 6,85 5 OBMOCJA ZELENIH POVRŠIN Z 158,08 28,72 5.1 - površine za oddih, rekreacijo in šport ZS 142,74 5.2 - parki ZP 6,98 5.4 - druge urejene zelene površine ZD 6,52 5.5 - pokopališca ZK 1,84 6 OBMOCJA PROMETNIH POVRŠIN P 41,29 7,5 6.1 - površine cest PC 41,29 8 OBMOCJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE E 0,56 0,1 9 OBMOCJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE O 0,26 0,0 11 POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE A 94,08 17,1 II. OBMOCJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠC 1.947,46 1 NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠCA K1 978,39 2 DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠCA K2 969,07 III. OBMOCJA GOZDNIH ZEMLJIŠC 4.167,29 1 GOZDNA ZEMLJIŠCA G 4.167,29 IV. OBMOCJA VODA 14,79 1 POVRŠINSKE VODE V 14,79 1.1 - celinske vode VC 14,79 V. OBMOCJA DRUGIH ZEMLJIŠC 20,13 1 OBMOCJA MINERALNIH SUROVIN L 20,13 1.1 - površine nadzemnega pridobivalnega prostora LN 20,13 I. do V. skupaj 6.700,0 518. Sklep o lokacijski preveritv iza dolocitev obsega stavbnega zemljišca pri posamicni poselitvi Na podlagi prve alineje 127. clena ter 128. in 131. clena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 19. clena Statuta Obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 1/16 in 26/18) je Obcinski svet Obcine Zrece na 11. redni seji dne 12.5.2021 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOCITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠCA PRI POSAMICNI POSELITVI 1. clen Potrdi se lokacijska preveritev za dolocitev obsega stavbnega zemljišca pri posamicni poselitvi na parcelah št. parc. št. 63/1 in 63/2 obe k.o. 1102 – Križevec. Lokacijska preveritev ima v zbirki prostorskih aktov identifikacijsko številko 2285. 2. clen Po dolocilih Odloka o prostorskem nacrtu obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 64/15, 24/16, 28/16-popravek, 25/18, 48/19 in 16/21) se obravnavana zemljišca nahajajo v enoti urejanja prostora z oznako OP7. Prilagojena in natancno dolocena oblika in velikost obmocja stavbnega zemljišca je graficno prikazana v Prilogi sklepa. 3. clen Lokacijska preveritev ne nadomešca projektnih pogojev, ki jih je potrebno pridobiti v postopku priprave dokumentacije za gradbeno dovoljenje. 4. clen Sklep o lokacijski preveritvi se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati naslednji dan po objavi. Vnese se v evidenco lokacijskih preveritev in evidentira v prostorskem informacijskem sistemu. Sklep s podatki o lokacijski preveritvi se posreduje Upravni enoti Slovenske Konjice in Ministrstvu za okolje in prostor. Številka: 3505-0004/2021-19 Datum: 13.5.2021 Obcina Zrece mag. Boris Podvršnik, župan Priloga: . Prilagojena in natancno dolocena oblika in velikost obmocja stavbnega zemljišca OBCINA ORMOŽ Stran 502. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Razvojno raziskovalni center Ormož 1032 503. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na obmocju Obcine Ormož 1033 OBCINA PREVALJE Stran 504. Zakljucni racun proracuna Obcine Prevalje za leto 2020 1036 505. Odlok o kategorizaciji obcinskih cest v Obcini Prevalje (uradno precišceno besedilo) 1038 506. Odlok o blaženju posledic epidemije COVID-19 za leto 2021 1043 507. Obvezna razlaga Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na obmocju Obcine Prevalje 1045 508. Pravilnik o subvencioniranju malih komunalnih cistilnih naprav na obmocju Obcine Prevalje 1045 509. Sklep o lokacijski preveritvi za dolocitev obsega stavbnega zemljišca pri posamicni poselitvi za enoto urejanja prostora z oznako LO17 A – id 2264 1047 OBCINA RAVNE NA KOROŠKEM Stran 510. Pravilnik o dodeljevanju financnih sredstev iz obcinskega proracuna za blaženje posledic epidemije COVID-19 v Obcini Ravne na Koroškem 1048 OBCINA ŠALOVCI Stran 511. Pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih cistilnih naprav na obmocju Obcine Šalovci 1050 512. Pravilnik o nagradah dijakom in študentom v Obcini Šalovci 1055 513. Sklep o novih cenah zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov 1057 514. Sklep o mnenju obcine k osnutkom pokrajinske zakonodaje 1057 OBCINA ZRECE Stran 515. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proracunu Obcine Zrece za leto 2021 1058 516. Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo 1059 517. Odlok o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (OPN Obcine Zrece-UPB1) 1060 518. Sklep o lokacijski preveritvi za dolocitev obsega stavbnega zemljišca pri posamicni poselitvi 1137