Naj Vam pisana paleta pomladnih cvetov z dvorišča župnijskega doma sv. Vida v Vidmu obogati in olepša praznovanje 5. praznika občine Videm in dneva samostojnosti. Veliko strpnosti, dobrega sodelovanja in predvsem uspehov, Vam želimo Župan Franc Kirbiš, ing Občinski svet Občinska uprava Uredniški odbor y 5. OBČINSKI PRAZNIK Prireditve ob 5. prazniku občine Videm v soboto 8, junija 2002 ■ - Planinski pohod izpred občinske zgradbe - PD Haloze ob 8.00 uri v nedeljo 9, junija 2002 v § t - Športni turnir v Lancovi vasi ob 9.00 uri - Gasilsko tekmovanje v Leskovcu - GZ Videm ob 9.00 uri - Otvoritev razstave Svet na Kajžarju v cerkvi Sv. Janž ob 18.00 uri - Spoznajmo se v plesu in glasbi v večnamenski dvorani OŠ Videm ob 19.00 uri v četrtek 11 junija 2002 ff1 ' ■ mUKm - Koncert za mlade s Sebastjanom v večnamenski dvorani OŠ Videm ob 16.30 uri L___________________________1 v petek 14. junija 2002 - Otvoritev razstave krneč - Produkcija filma Svet na v soboto 15. junija 2002 m IMiilllini' vin in ročnih izdelkov v dvorani O ' orani občine Videm ob 18.00 uri C TL'J____AH, - Strelsko tekmovanje na glinaste golo - Pohod po poteh in snemalnih mestih filma Sve občine Videm ob 8.00 uri OSREDNJA SVEČANOST OB 5. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE VIDEM V SOBOTO 15. JUNIJA 2002 Pričetek svečanosti s kulturnim programom ob 16.00 uri: - pozdrav gostov -nagovor župana - podelitev priznanj odličnjakom osnovne šole - podelitev občinskih plaket in priznanj - beseda gostov - zabava z ansamblom Šeruga Vabljeni! Župan občine Videm Franc Kirbiš, inž. Pred 5. občinskim praznikom klepet z županom Francem Kirbišem V dneh, ko so bile priprave na 5. občinski praznik na višku, ko je bila junijska - že 33. seja občinskega sveta, ko je imela tudi občinska uprava polne roke dela s pripravo novih razpisov, projektov in z dokončanjem že začetih nalog, ko seje vse bolj govorilo tudi že o poletnem oddihu, si je župan Franc Kirbiš našel čas še za kratek klepet. O čem se bova pogovarjala, je najprej vprašal? Tem za razgovor s prvim možem velike ravninsko gričevnate občine je namreč kar nekaj, a pred osrednjo praznično slovesnostjo ponavadi govorimo o tem, kaj seje dogajalo v zadnjem letu v delovanju občine, katere naloge so že uspešno opravljene, kakšna je razvojna strategija, kje so težave in nenazadnje tudi to, kako proslaviti praznik občine. Iztočnic je bilo kar nekaj, začela sva pri tistih najbolj aktualnih in spomnila na dogodke, na že opravljeno delo od zadnjega 4. občinskega praznika. Župan Franc Kirbiš: »Od zadnjega občinskega praznika se je v naši občino dogodilo marsikaj, kar je tudi pogoj za praznovanje, da položimo obračun opravljenega dela za obdobje med obema občinskima praznikoma. Proračun, sprejet lani novembra, in še prejšnji sta na neki način zagotovila sredstva za najnujnejše investicije, ki so bile in so nakazane, seveda pa vsem željam in potrebam v občini nikoli ne bomo mogli ustreči. Potreb je v naši občini toliko, da proračun še zdaleč temu ne zadostuje, pa navkljub vsemu smo se že dolgoročno planiranih investicij, začrtane so bile kar nekaj let, uspešno lotili. Tukaj seveda moram najprej omeniti izgradnjo prizidka pri OŠ Leskovec, tam gredo zdaj gradbena dela že proti zaključku, septembra bomo nove prostore že predali v uporabo, naslednja investicija je tudi izgradnja vodovodnega sistema v Doleni (v obeh smereh), kjer projekt peljemo s tremi sosednjimi občinami. Prepričan sem, da bomo ta projekt zaključili v obdobju treh let. Tudi na preostalih področjih komunalne infrastrukture j e bilo kar nekaj postorjenega, najprej moram omeniti izgradnjo cest, tako smo v tem kratek obdobju dogradili in modernizirali ceste Leskovec - Ljubstava, dva klanca v Leskovcu, pločnik in cestišče v Leskovcu, cesto Vareja -Soviče, Majski Vrh - Skok, Tržeč - Pobrežje - Suha veja -Videm. V Pobrežju smo na novo izgradili pločnik, prav tako v Lancovi vasi in Tržcu, ob tem smo zgradili še javno razsvetljavo v vseh treh vaseh, ob tem pa smo v Pobrežju javno razsvetljavo razširili še na območje Boršta. V tem času smo v uporabo predali še vodovodni sistem v Belavšku, kjer nam je bila v veliko pomoč sosednja občina Gorišnica. Največji problem še zmeraj občini ostaja vzdrževanje lokalnih in krajevnih cest, tako letno na ceste zvozimo med 7 in 8 tisoč kubičnih metrov gramoza, s čimer zagotovimo tudi prevoznost cest. Ob vseh prej omenjenih projektih seveda ne pozabljamo na ekologijo, tukaj se še zmeraj ubadamo z divjimi odlagališči, v zadnjih mesecih smo sanirali dve večji odlagališči: v Selih in Leskovcu. V Leskovcu je problem tudi ta, da so občani skupaj navozili precej navlake, starih avtomobilov, kar 130 smo jih našteli, tako, da ostaja velik problem, kako se rešiti tako velika kupa odpadkov in koliko nas bo ta odvoz dejansko stal. V Leskovcu je šolski objekt v celoti postavljen, ima že vgrajena okna, narejeni so notranji ometi, kmalu pa se bodo pričela tudi dela na fasadi. ŠE LETOS PRIČETEK GRADNJE ZDRAVSTVENEGA DOMA Vseskozi pa manjša dela opravljamo tudi na obstoječi infrastrukturi, velik problem pa nam predstavlja obvezna javna poraba, kot so področja šolstva, zdravstva, socialnega varstva, ki pa nam vsako leto vzamejo več proračunskega denarja. Ob tem pa že lahko napovem tudi nov projekt, izgradnjo zdravstvenega doma v Vidmu, za katerega je že izbran izvajalec, gradnja pa se bo pričela še v tem letu. V Vidmu bo tako zagotovljena osnovna zdravstvena oskrba, zobozdravnik in tudi lekarna. In prav s to investicijo bomo verjetno 4-letni mandat zaključili, kaj več ne bomo mogli narediti, kajti jeseni bodo že lokalne volitve in vsak bi verjetno rad čim več naredil v tem času, tudi izkoristil za čas za predvolilni boj.« Prav na področju komunalne infrastrukture se tudi v občini Videm zadnja leta zelo trudite, predvsem na urejanju cestišč, izgradnji vodovodnega omrežja, verjetno pa je v tako kratkem obdobju delovanja občine vsem potrebam in željam občanov težko ugoditi. Omenili ste nadaljevanje projekta na vodovodnem sistemu, kdaj torej lahko realno pričakujemo, da se bodo nadaljevala dela v Skorišnjaku in potem še naprej v Gradiščah? Zupan Franc Kirbiš: »Drži, da je to področje še zmeraj najmanj pokrito z vodo, tako Skorišnjak kot Gradišča pa močno kličeta po vodovodu. Projekt je že narejen, vendar pa še vodovoda nimajo v Veliki Varnici in še v nekaterih koncih Halozah, žal pa ugotavljamo, da se poleg gradnje šole v Leskovcu ne moremo lotiti nekih drugih investicij, kajti samo v prvi etapi gradnje bomo morali v šolo investirati blizu 230 milijonov SIT, v drugi fazi projekta pa še dodatnih 200 milijonov. Država bo k temu primaknila le še 60 odstotkov sredstev, ostalo moramo zagotoviti v občini, čeprav je naš proračun preskromen za tako drage investicije. Torej z nadaljevanjem vodovoda bomo morali počakati, četudi bi moral imeti prednost pred vsem drugim za normalno in človeka vredno življenja. Ob tem naj še omenim, da so bila naša prizadevanja in naš trud skupaj z drugimi občinami s Ptujskega, ko smo se trudili in obrnili na državo, da bi nam vendarle bolj pomagala, povsem zaman. Problem vodooskrbe v Halozah še ostaja naprej, s tem se bo moral soočiti tudi novi občinski svet, pa tudi z mnogimi drugimi problemi, ki se dotikajo področja kanalizacije in še nekaterih ...« Pločnik v Tržcu že dokončan Iz leta v leto se ponavlja stara zgodba o tem, kako preskromna je proračunska vreča, kako drage so investicije na vseh področjih in kako težko jih je pokriti samo z denarjem, s katerim razpolaga občina. Ob tem se poraja vprašanje, koliko denarja sploh pa videmska občina v enem proračunu lahko nameni za področje komunalne infrastrukture? Župan Franc Kirbiš: »Naš proračun je težak dobrih 500 milijonov tolarjev, pa vendar znano, da nam obvezna javna poraba iz leta v leto vzame toliko sredstev, da za preostale programe in investicije ostane le dobrih 150 milijonov tolarjev. To je vsekakor dosti premalo, če upoštevamo dejstvo, da je začrtanih investicij iz leta v leto več, da se potrebe večajo ... Ob tem j e treba omeniti, da so pri mnogih investicijah svoj delež prispevali tudi naši občani, predvsem pri vodooskrbi, pa tudi na določenih območjih pri izgradnji cest, s čimer pa veliko pomagajo pri uresničevanju programov razvoja. Od nedokončanih nalog nam letos ostaja še kar nekaj nalog, tako gradnja pločnika v Vidmu, ob tem tudi zamenjava vodovodnih cevi in cestna razsvetljava, pa tudi asfaltiranje krajših odsekov cest, tudi v Šturmovcih.« Kup avtomobilov v Leskovcu. Za odvoz bo morala poskrbeti občina CESTE IN PRESKRBA Z VODO PROBLEMATIKA , KI JI ŠE NI VIDETI KONCA Slabe ceste, nepokrita naselja z vodovodom so še zmeraj največji problem videmske občine, a poleg teh dveh ostajajo še drugi. Na katere bi kot župan opozorili in kje zanje vidite rešitev? Župan Franc Kirbiš: »Ceste in vodovod sta zares največja problema, ob tem pa so nakazani še veliki problemi v ekologiji. Nujno bi morali začeti z izgradnjo kanalizacijskega sistema, tudi naši občani so v nekaterih predelih za to. Iščemo partnerje, ki bi nam pomagali pri financiranju, da bi nam pomagali pri realizaciji le-tega na daljši rok. Velik problem so odlagališča, za saniranja vsako leto porabimo preveč sredstev, pa vendar se naši občani tega še zmeraj premalo zavedajo in smeti odlagajo kar v naravi. Za nas bodo velika pridobitev tudi ekološki otoki, prva dva bomo postavili v Tržcu in Vidmu prav kmalu, a kljub pridobljenim dovoljenjem za postavitev otokov se nezadovoljstvo poraja pri nekaterih občanih, ki postavitvi v svoji bližini nasprotujejo. Ampak zavedati se moramo, da bomo že z ločenim zbiranjem odpadkov veliko naredili, pa tudi doma bomo imeli večji red, ko bomo spravljali smeti v zabojnike.« Ko sva ravno pri ekologiji, pa pri ekoloških otokih, me zanima, koliko jih nameravate v prihodnje postaviti v občini in kje? Zupan Franc Kirbiš: » Za dva imamo že vse pripravljeno, omenil sem, da jih bomo postavili v Tržen in Vidmu, za dva pa bi še imeli sredstva, torej v prvi fazi štiri. Ekološke otoke pa želimo postaviti tam, kjer se zbira več ljudi; eno od teh mest je prav gotovo pri trgovinah, pa tudi kje v središču naselij.« Pločnik in javna razsvetljava - novi pridobitvi Lancove vasi (v ozadju potek gradnje vaškega doma) NAČRTI V DROBNEM GOSPODARSTVU, KMETIJSTVU IN TURIZMU SO PRESKROMNI Kako pa je bilo v minulem obdobju na področju drobnega gospodarstva, kmetijstva, turizma. Na kak način se občina vključuje v te panoge in kaj od razvoja le-teh panog pričakuje? Zupan Franc Kirbiš: »Vsa leta smo tudi za ta področja namenjali proračunska sredstva, sicer bolj malo, vendar vzpodbudno za tiste, ki so se želeli razvijati. Vseh ponujenih zneskov naši občani niso vedno izkoristili, kajti vse je pogojeno z banko, s katero se dogovorimo o subvencioniranju obrestne mere. Vendar že razmišljamo naprej, želimo, da bi v občini v prihodnje zgradili morda tudi manjšo industrijsko cono, in nekatera območja smo v prostorskih sestavinah že predlagali, vendar zaključkov še nimamo. Želel bi, da bi se na področju podjetništva še več dogajalo. Ravno v dneh občinskega praznika odpiramo lesno predelovani center Marof v Lancovi vasi, kar je za našo občino vsekakor pridobitev, s tem pa lahko računamo tudi na nova delovna mesta.« V kmetijstvu zadnja leta predstavlja suša kar prevelik problem in tudi s tem se mora občina ubadati... Zupan Franc Kirbiš: »To so za nas dodatna dela že več let. Lani so občani sami vložili vloge, ob tem so veliko računali tudi na našo občinsko upravo, seveda smo jim pomagali s tem, da smo jim posredovali telefonsko številko, na kateri so pozneje dobili vse potrebne informacije v zvezi s sušo, še posebej pa z obračuni. Nekatera področja v občini suša vsako leto znova zelo prizadene, zaradi tega so pridelki manjši, kar pa je že težko sprejemljivo na področju kmetijstva, ker časi niso najbolj ugodni.« Turizem je tista gospodarska panoga, od katere si v Sloveniji veliko obetamo. V videmski občini se področje turizma prebuja, nekaj poti je že nakazanih , pripravljena je strategija turizma, sicer pa je ena od zadnjih turističnih pridobitev tudi zloženka, v kateri se občina predstavlja skozi zanimivosti in ponudbo. Kakšni pa so bodoči načrti? Zupan Franc Kirbiš: » Omeniti morava naravne danosti, ki pri nas še zdaleč niso izkoriščene tako, kot bi lahko bile. Ob tem bi se obrnil na tiste občane, ki imajo namen na tem področju kaj storiti, postaviti kak turistični objekt, da se lotijo tega, da poskusijo, tudi občina jim lahko pri tem vsaj malo pomaga. Nekateri v turizmu vztrajajo in veseli me, da v nekih določenih obdobjih tudi v naši občini pridobimo kak turistični objekt. Zloženka pa predstavlja naš turistični potencial, v njej smo poskušali na kratko predstaviti naše turistično bogastvo, našo kulinariko in vina naših vinogradnikov. Kaj bo prinesla? Upajmo, da čim več gostov od drugod, ki se lahko pri nas naužijejo lepot narave in doživijo marsikaj.« DRUŠTVENO ŽIVLJENJE JE VREDNO POHVALE Kako pa je z društvenim življenjem, vsaj po številu društev je to področje izredno pestro, delavno in v mnogih krajih povezano s tradicijo. Kako v občini spremljate društveno življenje in kako se vanj vključujete? Župan Franc Kirbiš: »V občini se lahko pohvalimo s preko 30 različnimi društvi, mnoga od teh so zelo aktivna in delavna ter seveda uspešna. Vsa društva financiramo iz občinskega proračuna, pri čemer upoštevamo njihovo aktivnost, uspešnost in obseg članstva. Nekatera društva zelo dobro delajo, tudi izstopajo nekatera v mednarodnem merilu, ob tem pa bi povedal, da si kot župan želim, da bi bilo povezovanja med društvi in občino še več, kajti samo društva lahko pripomorejo k dobremu vzdušju v občini in napredku.« Pred nami je osrednja prireditev 5. občinskega praznika. Kako boste ob tej priložnosti nagovorili svoje občanke in občane? Župan Franc Kirbiš: »V svojem nagovoru bom tudi letos naredil pregled dela od zadnjega občinskega praznika, opisati bom poskušal vsa področja, kjer smo karkoli uspeli postoriti, spomnil bom na problematiko v občini. Želim, da tudi letos z občankami in občani proslavimo skupaj opravljeno delo, se ob tem poveselimo in hkrati naberemo novega elana za prihodnost. Želje ob občinskem prazniku ... Župan Franc Kirbiš: »Vsem občankam in občanom želim prijetno praznovanje 5. občinskega praznika, z željo, da skupaj ustvarjamo bodočnost občine Videm. Če bo tako, kot je bilo doslej, potem bo dobro. Ob tem pa jim želim obilo strpnosti, razumevanja tam, kjer ostaja problematika, tudi vezana na financiranj e. Ob prazniku iskrena čestitka našim občanom in vsem tistim, ki se nam bodo pridružili v dneh praznovanja.« Tatjana Mohorko Vabljeni na prireditve ob 5. prazniku občine Videm Občina, velikokrat izgovorjena beseda občanov... Bila nam je dana z sprejemom Zakona o lokalni samoupravi in prenosom funkcij iz državne uprave na lokalne skupnosti. Temeljne naloge občin so: upravljanje občinskega premoženja, omogočanje pogojev za gospodarski razvoj občine, načrtovanje prostorskega razvoja, v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, pospešuje razvoj vzgojno-izobraževalnih programov in še bi lahko naštevali. Z decentralizacijo državne uprave vse več funkcij prehaja na lokalno samoupravo. Prebivalci, 5.700 nas je vseh skupaj, se razprostiramo na 80,5 k2 in vsak od nas v sebi nosi svoj problem.V občinski upravi nas je skupaj z režijskim obratom zaposlenih devet ljudi. Dejali boste, veliko ali malo.Kakorkoli ste se odločili, glede na izkušnje, ki jih imate z nami, v sebi globoko upam in prepričana sem, da imate občutek zaželjenosti pri nas in da so vam vrata odprta. Vsakemu poskušamo po svojih najboljših močeh pomagati v stiski. Vendar vedeti morate, daje potrebno vaše želje in potrebe posredovati višjim organom odločanja v občini, to je občinskemu svetu. Ta sprejema odločitve na najvišji ravni in daje smernice za delovanje župana in občinske uprave. Verjamite mi, da bi se tudi občinski svet in župan odločil v številnih primerih drugače, če bi imeli na voljo dovolj sredstev v proračunu. Smo namreč občina, ki se ne financiramo sami in smo odvisni od finančne izravnave, ki jo prejemamo od države. Velikokrat pa nas pri našem delu vežejo Zakoni, kijih seveda pišejo na državni ravni ali kar prepišejo iz zakonov držav Evropske unije, šele kasneje pri izvajanju zakonov pa se pokaže, da nihče ni mislil, kako bo zakon deloval v praksi. Nemalokrat se nam zgodi, da najbolj posežejo v pravice prav malega človeka.V takšnih trenutkih vseeno poskušamo ravnati v smeri kodeksa, ki nam javnim uslužbencem narekuje delovanje s smeri strokovnosti in politične nevtralnosti. Za nami je osmo leto delovanja občine in menim, da uspešno. Veliko smo skupaj že postorili, čakajo pa nas v bodoče še večji projekti: na področju kanalizacije, oskrbe z vodo, zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva občanov, dokončanje izgradnje OŠ Videm podružnice Leskovec, v polnem teku je uresničevanje strategije razvoja turizma in še bi lahko naštevali. Nikakor pa na koncu ne morem mimo dejstva, da je 15. junij praznik občine Videm. » Sveti Vid, češenj sit » verz, ki nas zavezuje na pogled nazaj in v bodoče. Tudi to leto je pri nas dozorelo kar veliko plodov in zdi se nam smiselno, da uspehe vsaj enkrat v letu praznujemo skupaj z vami, dragi občani. Želja vseh nas v upravi, župana, sveta občine Videm in nadzornega odbora je, da se naših in vaših svečanosti udeležite v čim večjem številu. Poskušajte se razveseliti in pozabiti na težave, ki vas tarejo. Vsak občan je dobrodošel, pozitivna energija v nas samih, lepa beseda, in nasmeh naj bodo dejavniki, ki nas bodo v veliki meri skupaj z vami pripeljali do reševanj a težav v pozitivni smeri. Lepo praznovanje vsem vam, dragi občani, na ta Vidov dan. Direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, dipl. ekon. 4. JUNIJA ZASEDALI NA 33. SEJI OBČINSKEGA SVETA Na junijski redni seji je občinski svet z županom Francem Kirbišem razpravlja kar o 20. točkah dnevnega reda, začeli pa so s pobudami in vprašanji svetnikov ter z razpravo o letošnjem 5. občinskem prazniku. Županje tudi tokrat svetu predstavil potek nekaterih investicij v občini, podrobneje predstavil finančne sklepe, potem pa so se zvrstila poročila nekaterih z delovnih teles; odborov in komisij občinskega sveta. Pri predlogu sofinanciranja reševalne postaje Ptuj (videmsko občino bi to veljalo 5,7 milijona SIT) so sklenili, da bo ta odločitev prešla v proračun za prihodnje leto. Svetniki niso nasprotovali nakupu posebnega stopniščnega transporterja za prevoz invalidnega vozička, kajti že letos jeseni bo OŠ Videm pričel obiskovati Uroš Grabrovec iz Pobrežja, kije priklenjen na invalidski voziček, naprava pa mu bo lahko pomagala pri premagovanju ovir v šoli. V nadaljevanju so potrdili še predlog rebalansa proračuna občine, v katerem so se proračunski prihodki povečali za 13,7 milijona tolarjev. Proti koncu so se ustavili še pri vlogi KD Franceta Prešerna Videm, ki želi s pomočjo občine pridobiti prostore za svoje delovanje, s ponujenimi pa v vodstvu društva niso zadovoljni in sej im zdi dokaj neprimeren. DELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI VBODOČE? V razpravi so se svetniki dotaknili tudi bodočega delovanja krajevnih skupnosti v občini, po seji pa je župan Kirbiš povedal: "Smo edina občina na ptujskem območju, ki ima 8 krajevnih skupnosti s pravnim statusom, ampak z nekaterimi spremembami, ki zadevajo predvsem ukinitev žiro računov, bo s 30. junijem potrebno tudi to urediti. Tako bomo krajevnim skupnostim ukinili žiro račune in jim bomo vodili v "podpartijah" občinskega proračuna. Vse ostalo ostane nespremenjeno. KS ostajajo v tisti vlogi, kot sojo imele doslej, predvsem se bodo lokalne skupnosti ukvarjale s krajevno problematiko, spodbujale in urejale bodo društveno življenje v svojem okolju." TM OB OBČINSKEM PRAZNIKU 7 Dobitniki plaket in priznanj ob 5. občinskem prazniku ZLATI PLAKETI: Za področje gospodarstva LESKA, Anica Zavec, s.p., Zgornji Leskovec Za področje ohranjanja kulturne dediščine ŽUPNIK V ŽUPNIJI SV. VID pater Emil KRIŽAN PRIZNANJA: Za področje gospodarska RIBOGOJNICA BERLEK iz Pobrežja Za področje kulture TAMBURAŠKI ORKESTER KD “Franceta Prešerna” Videm Za področje kulture ANA SELAK iz Vidma pri Ptuju DOBITNIKI POSEBNIH PRIZNANJ UČENCI, KI SO BILI VSEH OSEM LET ODLIČNI Primož PERNEK, Rok MARINIČ, Aneja CAFUTA, Karin KENDA, Julija FUREK, Mojca SOSTERIČ, Nataša MURKO, Matjaž ŠMIGOC, Gregor ROŽMAN, Marko SOREC LESKA VZG. LESKOVCU Začetki delovanja trgovine Leska segajo v leto 1992, takrat sta Jože in Anica Zavec začela skupno pot v podjetništvu. Začela s trgovinsko dejavnostjo, potem sta zgradila skladiščni prostor, v letu 1995 pa so Zavčevi pričeli z gradnjo velikega poslovno stanovanjskega objekta. V njem je danes velika samopostrežna trgovina, ob njej kafe bar, v zgornjem delu pa lepo urejena stanovanja, ki jih dajejo v najem., Slovesnost so nov objekt odprli leta 1997. Trgovina in bar Leska sta tako iz začetne samozaposlitvene dejavnosti prerasla v enega največj ih gospodarskih subj ektov v KS Leskovec in občini Videm, kjer j e danes zaposlenih 11 delavcev. Letošnje leto je tudi jubilejno, saj trgovina in kava bar Leska praznujeta 10. obletnico svojega obratovanja, kar predstavlja ne le 10 let uspešnega dela, ampak močno gospodarsko silo tudi v razvoju kraja. S hitro rastjo dejavnosti, pa se je hkrati tudi mislilo na koristnike uslug trgovine, ki od leta 2000 deluje v franšizi z Mercatorjem, kar omogoča ustrezno kvaliteto blaga, primerne nižj e cene. S trgovino in kafe barom Leska je kraj pridobil tudi pomembne oskrbne možnosti, kar pa predstavlja tudi boljše pogoje za kvaliteto življenja v kraju. Ob vsem izrednem razcvetu dejavnosti Trgovine Leska, ta predstavlja v kraju za vsa društva in organizacije tudi materialno bazo, predstavlja tudi sponzorja, ki omogoča boljše pogoje za delovanje na vseh področjih društvenega dela in življenja. Za vse navedeno, poslovno uspešno delo ob 10-letnici delovanja trgovine in kafe bara Leska - prejmeta Anica in Jože Zavec plaketo občine Videm, ki naj bo hkrati vzpodbuda za nadaljni uspešen razvoj. (povzeto po predlogu mag. Janeza Merca, svetnika) ŽUPNIK PA TER EMIL KRIŽAN Kot župnik deluje v fari že od leta 1989. Pod njegovim vodstvom se je v teh letih obnovila fasada in streha župnijske cerkve sv. Vida, obnovili sta se tudi obe podružnični cerkvi sv. Družine na Selih in ena najstarejših cerkva na Slovenskem cerkvica sv. Janeza Krstnika v Dravinjskem Vrhu. V času vodenja župnija Sv. Vida so zgradili tudi župnijski dom na Selih in gospodarsko poslopje s prostori za karitas v Vidmu. Zaslužen je za obnovo in ureditev Frančiškovega parka ob reki Dravinji. Poseben odnos ima tudi do okolja, tako, da je bil predlani tudi dobitnik priznanja za lepo urejeno dvorišče. Za vse navedeno, še posebej pa za ohranjanje kulturne dediščine in spodbujanja turizma prejme p. Emil Križan plaketo občine Videm. PRIZNANJE RIBOGOJNICI BERLEKIZ POBREŽJA Ribogojnica Berlek je ena največjih in zelo uspešnih ribogojnic v Sloveniji. Na več deset hektarjih imajo svoje objekte za vzgojo in prodajo rib, s to dejavnostjo pa se ukvarjajo že vrsto let in imajo večje število zaposlenih. S to zdravo hrano oskrbujejo ribji trg po vsej Sloveniji. TAMBURAŠKI ORKESTER VIDEM Tamburaški orkester Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm nadaljuje več kot tričetrtstoletno tradicijo igranja na tamburico v naši občini. V njihovih vrstah se je doslej zvrstilo že lepo število glasbenikov. Sedanji orkester sestavlja 16 tamburašev, ki so nekateri skupaj že več kot 20 let, vendar nekateri, ki igrajo šele kako leto ali celo nekaj mesecev. Kot je orkester pester po starostnem sestavu članov, tako so različna tudi glasbila, saj v njem zvenijo tako Farkaševe kot Jankovičeve in sremske tamburice. Skupina nastopa na domačih prireditvah, območnih in medobmočnih revijah, zadnjih pet let pa tudi na državnih srečanjih, na katera so povabljene le najboljše slovenske skupine. Tako so sodelovali 1998 v Metliki, naslednje leto v Gorišnici, nato na Borlu, v Murski Soboti in letos v Retečah pri Škofji Loki. S svojimi nastopi in kvalitetnim igranjem po vsej državi promovirajo našo občino in njeno kulturno življenje, še posebej zato, ker državna srečanja snemata TV Slovenija in radio in ime naše občine lahko spoznajo vsi slovenski gledalci in poslušalci PRIZNANJE OBČINE ANI SELAK Ana Selak, upokojena učiteljica, rojena 27. junija 1940 v Dolanah, danes stanuje v Vidmu 7 b, je že več kot štiri desetletja delavna na kulturnem področju, saj seje v kulturno delo vključila leta 1960, ko je v Leskovcu pričela svojo službeno pot. Tam j e delala v odrasli gledališki skupini in kot mentorica šolske dramske skupine. Ko seje leta 1962 preselila v videmsko šolo, se je pričelo njeno ustvarjalno delo na kulturnem področju kot mentorica v šoli in v različnih sekcijah KD Franceta Prešerna Videm. Pričela j e v gledališki skupini kot režiserka in igralka, leta 1980 je bila med prvimi članicami na novo obujene tamburaške skupine, leta 1989 pa se je včlanila še v videmski pevski zbor. V vseh teh treh sekcijah je delavna še danes, poleg tega pa je tudi članica vodstva KD Videm in predsednica tamburaškega orkestra. Za svoje delo na glasbenem področju je dobila zlato Gallusovo značko, za delo na gledališkem področju pa zlato Linhartovo značko javnega sklada za kulturne dejavnosti RS. Svoje kulturno navdušenje je prenesla tudi na svojo hčerko in že na vnukinjo. Menimo, da je Ančka Selak s svojim delom pomembno sooblikovala zadnja tri in pol desetletja kulturnega življenja v Vidmu. V slovenski politiki je čas za nove ljudi Na pobudo izvršilnih odborov občinske organizacije SDS in N.Si seje v petek, 24. maja, pripravila javna tribuna, ki je potekala v občinski dvorani na Vidmu. Tema, o kateri seje razpravljalo, so bile "trenutne razmere v Sloveniji". Na javni tribuni sta sprva nameravala sodelovati oba prvaka strank, Janez Janša in Andrej Bajuk, a se zaradi zadržanosti tribune nista mogla udeležiti. Gostja večera je bila tako Barbara Brezigar, neodvisna kandidatka za predsednico države, ki sta se ji pridružila še poslanec SDS, Rudolf Petan in poslanec N.Si, Alojz Sok. Pri sprejemu gostov je sodeloval tudi Miroslav Luci, župan mestne občine Ptuj, javni tribuni pa se je kasneje pridružil še Franc Pukšič, župan občine Destrnik in poslanec SDS. Kot sem že omenila, sta bila organizatorja prireditve predsednika občinskih odborov SDS in N.Si, Stanko Simonič in Janez Cafuta, program pa je povezoval Branko Marinič. “Brez sanj ni bodočnosti, brez želja in ljubezni ni ničesar!" Najprej je spregovorila Barbara Brezigar, neodvisna kandidatka za predsednico Slovenije, katere kandidaturo sta podprli obe, prej omenjeni stranki. V svojem uvodnem nagovoru je Brezigarjeva predstavila svoje videnje funkcije predsednika države. Prepričana je, da bi lahko kot predsednica države pomagala graditi zgodbo o uspehu. Meni, da je potrebno v javno življenje pritegniti ljudi, ki imajo kaj ponuditi ljudem, in ki na ljudi ne gledajo s predsodki. "V slovenski politiki je čas za nove ljudi." Zaveda se, da sami zmoremo zelo malo, skupaj pa zmoremo vse, kar je realno mogoče; le v skupnem delu je namreč moč, da se stvari spreminjajo na bolje. Poudarila je, da je potrebno državo graditi brez oblasti in napuha in da se morajo ljudje v svoji državi počutiti vame. Dejala je, daje vloga predsednika države povezovalna, ki ne sme nikogar izključevati. "Brez sanj ni bodočnosti, brez želja in ljubezni ni ničesar!" In te svoje sanje namerava Brezigarjeva uresničiti na jesenskih predsedniških volitvah. Na temo aktualnih političnih razmer v Sloveniji je spregovoril tudi Rudolf Petan, poslanec SDS. Povedal je, da je predlog o predčasnih volitvah dvignil visoko temperaturo. Razlog za predčasne volitve vsekakor vidijo v veliki proračunski luknji. Z njimi želijo zamenjati strukturo, kije na oblasti, z novo, ki bi poskušala stvari spremeniti. Petan je opozoril še na poplavo referendumov v Sloveniji, kar spet dokazuje, daje čas za spremembe. Referendum opredeljuje kot najvišjo stopnjo demokratičnosti odločanja in kot zadnje sredstvo, ko se lahko glede nekega problema seznani širša javnost. Poslanec N.Si, Alojz Sok, je omenil problem nastajanja novih občin v Sloveniji. Funkcijo posamezne občine vidi v tem, da mora le-ta v čim večji meri zagotoviti potrebe svojega prebivalstva. Sok seje dotaknil tudi tematike vstopa Slovenije v NATO. Izpostavil je tudi problematiko področja Haloz, ki ima slabo demografsko stmkturo. Zraven navedenega je poudaril še pomen dobrega cestnega povezovanja. V zvezi s tem opozori na prepočasno gradnjo avtocest v Sloveniji, ki pa so vsekakor pogoj za intenzivno gospodarstvo in turizem. Petra Krajnc M Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Občinski odbor Videm Ob 5. prazniku občine Videm in njenem razvoju čestita vsem občanom OBČINSKI ODBOR NOVA SLOVENIJA,videm pri ptuju V Belavšku slovesnost ob otvoritvi vodovoda Četudi si danes življenja brez pitne vode skoraj ne moremo predstavljati, nekaterim ta dragocena tekočina še vedno ni usojena. V Halozah je vse preveč takih gospodinjstev, do katerih vodovod še sploh ni speljan, a želja in dolgoletno strpno čakanje se je že marsikje obrestovalo. Tudi v Belavšku, majhnem haloškem naselju v KS Leskovec, kamor so vodovod napeljali že pred nekaj meseci, svečano pa so ga odprli in v uporabo predali 25. maja, ko je bila pri Jožetu Šmigocu tudi krajša slovesnost. Tja so povabili vodstvo videmske občine, krajevne skupnosti Leskovec, investitorja in izvajalca del, pa vse domačine, člane gradbenega odbora in vikendaše. Zbralo se je mnogo ljudi, ki jim bo dogodek lepega majskega večera prav gotovo ostal v trajnem spominu. Najstarejša krajanka Elizabeta Šmigoc je simbolično odprla vodovodno pipo in natočila prvi kozarec vode, ob tem pa se ji je pridružila še najmlajša krajanka Barbara. Daje tistih nekaj ljudi v Belavšku, ki tam še vztrajajo in so ponosni Haložani, do nove pridobitve vodila dobra volja, vztrajnost in pridne roke (tako so zapisali v povabilo na otvoritev), tistega dne prav gotovo ni nihče dvomil. Vse to jih je vodilo do uspeha, do vodovoda, ki jim je še kako olajšal življenje, četudi je voda osnovna vrednota človekovega življenja, je bilo slišati voditelja slovesnosti Vinka Mlakarja. Dejal je tudi, da bi si človek, ki živi v teh krajih, zaslužil še kaj več, kot le vodovod, a morda bo prav ta pridobitev v Belavšek vrnila še koga, kije pred leti od tod odšel. Član gradbenega odbora Mišo Bračko je na kratko strnil dolgoletna prizadevanja Belavščanov, da bi dobili vodovod VODA V 41 HIŠ Franc Voglar, prizadevni Belavščan, ki je dolga leta živel in delal v tujini, a seje vrnil v svoje Haloze, je med vrsticami povedal, da so si v Belavšku kar 12 let prizadevali, da bi dobili vodovod, a se je dolgoletno čakanje tudi splačalo. Mišo Bračko, eden od članov gradbenega odbora, ob njem so se za vodovod trudili še Jože Mihelač, Franc Voglar, Jože Mlakar in Drago Farič, pa je povedal, da so imeli pri izbiri trase za vodovod Belavšek kar nekaj težav. Izbrati je bilo treba najboljšo ... Sprva se je zdelo, da se bo najbolje priključiti na hrvaški vodovod, pa so potem to rešitev ovrgli, med iskanjem pa se vendarle odločili za tretjo ponujeno možnost, da vodo pripeljejo iz sosednjih Cirkulan, torej iz gorišniške občine. S prvimi deli so začeli 5. julija 2000, delo j e dobro potekalo in kaj hitro je v41 gospodinjstev tudi pritekla voda. “Vodo znajo najbolj ceniti prav ljudje v Halozah," je dejal župan Franc Kirbiš. IZ BELAVŠKA ŠE VODA VSKORIŠNJAK IN GRADIŠČA Harmonikar Andrej je pesmijo obogatil slovesnost med haloškimi griči. Foto: TM Slovesnosti na Belavšku sejepri družil tudi župan občine Videm Franc Kirbiš, kije med drugim poudaril, da vodo znajo najbolj ceniti prav ljudje v Flalozah, a je vsem željam in potrebam v nekaj letih obstoja občine težko prisluhniti. Prav pri izgradnji vodovodnih sistemov v haloških naseljih je še veliko potreb, je dejal župan Kirbiš, se pa občina trudi tudi na drugi strani, v Doleni, da bi ljudje čim prej dobili vodovod. Z dokončanjem vodovoda v Belavšku je po besedah župana zaključena šele I. faza na dobrih 9 kilometrih (toliko skupaj znašata primarni in sekundami vod), draga in tretja se bosta nadaljevali v naseljih Skorišnjak in Gradišča, za oboje pa je že narejena projektna dokumentacija. Naložba v Belavšku je vredna preko 50 milijonov tolarjev, je povedal župan, od tega je 10 milijonov primaknila država, 210 tisoč tolarjev so po priključku prispevali občani, preostala sredstva pa je morala zagotoviti občina. Vsaj še dodatnih 20 milijonov pa sta občini Gorišnica, ki je pri investiciji veliko pomagala, in občina Videm morali zagotoviti za povezavo vodovodnega sistema iz ene v drugo občino. Čestitkam ob novi pridobitvi v Belavšku seje pridružil tudi Jože Zavec, predsednik KS Leskovec, novo pridobitev pa je ob tej priložnosti blagoslovil farni župnik Edi Vajda. Simbolično so otvoritev vodovoda zaupali naj starejši krajanki in občanki Elizabeti Šmigoc, ob tem svečanem trenutku pa seje naj starejši pridružila še mala Barbara, naj mlajša v Belavšku. Ob dobri pogostitvi so domačini pripravili še prijeten kulturni program, v katerem pa sta s harmoniko staro in mlado še ves večer navduševala Andrej in Matej. TM Iz Krajevne skupnosti Dolena Pred nekaj dnevi je po glavnem cevovodu uradno pritekla pitna voda vDoleno, do meje z občino Žetale. Večina naših krajanov misli, da se v naši KS Dolena nič ne dela, saj se niti ne zavedamo, kako velik finančni zalogaj j e to in je sreča, da smo uspeli v naši občini Videm podpisati sporazum o skupni izgradnji vodovoda z občinami Podlehnik, Žetale in Maj šperk. To, da imamo že v glavnem cevovodu vodo, je opravljeno veliko fizično in finančno delo, malo potrpljenja za pridobitev finančnih sredstev, pa bo v letošnjem letu in v začetku drugega leta dobilo okrog 60 gospodinjstev vodo. Po pogodbah bodo za sekundarne priključke zbrali blizu 13 milijonov tolarjev, ostalo pa bo potrebno zagotoviti iz proračuna občine Videm. V programskih smernicah smo si začrtali še druge komunalne ureditve, v naselju Popovci in Zg. pristava (asfaltiranje krajevnih cest v zaselkih, cestno razsvetljavo, ureditev avtobusnih postajališč in drugo), vendar smo morali zaradi izgradnje vodovoda to odložiti, ker ni sredstev. PESTRO DRUŠTVENO DOGAJANJE A navkljub temu, da se še vedno ukvarjamo s pomanjkanjem sredstev in da se moramo boriti za vsak tolar na vseh področjih ter da nekateri aktivni občani že izgubljajo voljo, pa sem zadovoljna z aktivnostjo posameznih društev (Folklornega društva “Rožmarin”, Športnega društva Zg. Pristava in Društvo upokojencev Dolena). Vsi skupaj skrbimo za kulturno živahnost in druženje občanov, da tako lažje premagujemo probleme in da se tudi s skromnimi sredstvi da nekaj narediti za kraj. Predsednica sveta KS: Francka Petrovič LDS Liberalna demokracija Slovenije Občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Videm OBČINSKI OPBOR LPS Videm v Na sončno majsko soboto blagoslovili Sircev križ Na pobudo domačinov Alojza Zajška in Blaža Topolovca so v Ljubstavi, na meji z Majskim Vrhom obnovili Šircev križ, ki je ponos kraja in tam živečih ljudi. Slovesnost je bila na sončno majsko soboto, ko seje ob križu zbralo lepo število domačinov, vikendašev in vodilnih mož iz videmske občine, zbrane pa je ob tej priložnosti nagovoril predsednik krajeven skupnosti Videm Danilo Skok, in se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri obnovi križa, iskreno zahvalil. O pomenu križa, ki ljudi lahko samo zbliža in je delček kulturne dediščine Haloz, pa je spregovoril tudi videmski župan Franc Kirbiš. Pater Emil Križan, župnik župnije Sv. Vida, pa je dejal, da tako kot ima država svoje znamenje, po katerem je prepoznavna, ima svoje tudi krščanstvo. In naj starejše krščansko znamenje je prav križ. Ob tej priložnosti seje zahvalil domačinoma Zajšku in Topolovcu, ki sta opravila veliko delo, potem pa Jožici Breznik iz Strajne, ki je darovala les za novi križ, Jožetu Skledarju za opravljena kleparska dela, Albinu Voglarju, kije opravil vse potrebne prevoze, ter Igorju Krajncu, kije križ ob pomoči Alojza Topolovca tudi obdelal. Slovesnemu blagoslovu je sledilo še druženje vseh zbranih, prišli so ljudje tudi iz sosednjega Majskega in Dravinjskega Vrha, ob dobrotah, ki sojih ponujale mize, in domači kapljici, ki je tistega vročega dne še kako prijala. Križ v Ljubstavi je zdaj “požegnan”, bi dejali nekateri, z željo, da bi takih in podobnih dejanj ter slavij v prihodnje bilo še več na naših koncih. TM V Leskovcu znova srečanje starejših krajanov Širčev križ je blagoslovil farni župnik pater Emi! Križan 19. maja letos smo ob dnevu starejših učenci leskovške šole pripravili kulturni program. Čeprav nas je bilo le deset, smo s pesmijo in igro na inštrumente privabili na utrujene, od dela razbrazdane obraze starejših marsikateri nasmeh in solzo. Sprva otroci nismo imeli treme, a ko smo pokukali izza zavese, smo se skoraj zgrozili. Dvorana je bila nabito polna; okrog sto starejših je nestrpno pričakovalo kulturni nastop. Pričeli smo s programom. Starejšim je najbolj seglo v srce igranje malega, komaj šestletnega harmonikarja Mateja. Na koncu smo vsi, šolski otroci, oba leskovška pevska zbora in naši dedki ter babice, zapeli pesem vsem mamam, babicamm in dedkom. Bilo je veličastno. Haložani smo zopet dokazali, da smo izvrstni pevci. Ob govoru predsednika krajevne skupnosti je naj starejša prisotna občanka, triindevetdesetletna Marija Krajnc, dobila skromno darilo. Po kosilu so se starejši za kratek čas pomladili ter veselo zapeli in zaplesali. Nihče ni bi verjel, da imajo že več kot sedemdeset let. Starejši so le po zunanjosti, po srcu pa s še vedno mladi. Pa naj bo vedno tako. Sandra Vidovič, 5. r. OŠ Leskovec Utrinek iz srečanja starejših krajanov V Društvu upokojencev Dolena razvili nov prapor V Doleni so si člani tamkajšnjega društva upokojencev binkoštno soboto 18. maja izbrali za praznični dan, ko so redni občni zbor društva združili še z razvitjem novega prapora. Slovesnost so pripravili v domu krajanov v Doleni, kjer imajo tudi sedež društva, poleg domačinov, članov, predstavnikov sosednjih in prijateljskih društev upokojencev, vodstva krajevne skupnosti Dolena, pa so se slovesnosti udeležili še župana občin Videm in Majšperk; Franc Kirbiš in Franc Bezjak. Društvo je z letošnjim letom dopolnilo 22 let, po zadnjih podatkih šteje 132 članov in je uspešno tudi z delovnimi rezultatih v zadnjih letih. Vodenje DU Dolena je zadnja leta v rokah domačina Franca Pajnkiherja, ki z vso vnemo in prizadevnostjo skrbi za napredek društva, ob pomoči prizadevnih članov pa ureja društvene prostore in skrbi za družabno plat druženja v tretjem življenjskem obdobju. Ob slovesnem trenutku razvitja novega prapora, je Pajnkiher povedal: “Zelo smo si prizadevali, da bi poleg ureditev svojih društvenih prostorih v prvem nadstropju doma krajanov nabavili še nov prapor. Stari je z leti odslužil svojemu namenu, tudi času več ne ustreza, zato smo se na naših sestankih odločili, da ga spravimo na častno mesto - v arhiv ter nabavimo novega. Kar nekaj časa je trajalo, da smo uspeli zbrati dovolj sredstev in mnogi so nam pomagali, za kar vse jim najiskreneje zahvaljujemo. Ko pa razvijamo nov prapor, predajamo mesto praporščaka našemu članu Jožetu Godecu, ki bo na tem mestu zamenjal dolgoletnega praporščaka Martina Tominca. Želim, da bi nam naš novi prapor dobro služil, da bi se s ponosom predstavljali z njim, pa da bi ga čim manjkrat morali uporabiti ob žalostnih trenutkih slovesa.” Dolenski upokojenci so na nov prapor simbolično obesili še 10 trakov z imeni tistih, ki so darovali za prapor, in sicer: občina Videm, KS Dolena, Območna zveza Društev upokojencev Ptuj, DU Majšperk, DU Ptujska, Gora, DU Podlehnik, DU Videm, Bar Avguštin Dušica Avguštin, Prevozništvo Pajnkiher in PGD Sela, enajsti trak pa je na prapor nadel majšperški župan Franc Bezjak. DA RO VALCIZA ŽEBLJIČKE DU Lovrenc na Dravskem polju, DU Kidričevo, Franc in Marija Pajnkiher, Franc Marinič, Anica Bedenik, Rudolf Bukvič, Branko in Marija Vidovič, Vlado Unuk, Jože in Jerica Letonja, Zdenka Marinič, Ernest Ilovšek, Jože Belšak, Anton in Marija Hliš, Marija Svenšek, Tončka Šprah, Frančka Verdenik, Ana Vek, Terezija Petrovič, Jakob Jerenc, KS Lancova vas, Jože in Štefka Godec. TM Stari in novi praporščak; Martin Tominc in Jože Godec Vodstvo DU Dolena se zdaj ponosno predstavlja z novim praporom ŽUPNIJSKA KARITAS SV. VIDA Pregled enajstletnega delovanja Župnijske karitas sv. Vida, Videm pri Ptuju Župnijska Karitas Sv Vida je bila ustanovljena 24.11.1991 z 19 člani in duhovnim vodjem. Vzpodbudilo nas je k temu mesečno obiskovanje bolnikov in invalidov, ki so ga vestno opravljali patri duhovniki že leta in leta. Želeli smo obiskovane še posebej razveseliti z darili pred božičem in veliko nočjo. Sredstva smo zbrali s pomočjo dobrih ljudi. A so se stiske še povečale, predvsem zaradi brezposelnosti. V naše kraje so se naselili tudi begunci iz Bosne. Tudi zanje smo začeli zbirati hrano in denar, saj so bile potrebe zelo velike. V preteklih letih smo pomagali s finančnimi sredstvi prizadetim na poplavnih in potresnih področjih v Sloveniji. Karitas se redno sestaja mesečno. Skupaj ocenjujemo svoje delo in ga načrtujemo. Tedensko skrbimo za dežurstvo vsak torek, vsak prvi torek v mesecu pa je namenjen merjenju krvnega pritiska. To opravlja medicinska sestra prostovoljka. Na mesečnem srečanju si razdelimo dežurstva. V času dopustov se ne srečujemo, dežurstva pa potekajo neprekinjeno. Že dve leti obiskujemo farane, stare devetdeset in več let, na njihov rojstni dan. Vključili smo tudi obiske pri mladih invalidih na invalidskih vozičkih. Na binkoštno nedeljo pripravljamo tradicionalno srečanje ostarelih, bolnih in invalidov. S sodelovanjem Občinskega odbora za socialna vprašanja Videm razpošljemo pisna vabila. Srečanje se začne s sveto mašo, ki jo navadno vodi duhovnik gost. Seveda pozdravi domači duhovnik vse navzoče. Bolnikom ob tej priložnosti podelijo v sveto maziljenje. Na kratkem kulturnem programu in pogostitvi se zberemo skupaj s povabljenci v občinski dvorani. Vse tudi pozdravi z nagovorom župan občine. Domači cerkveni pevski zbor pri tem veliko prispeva za kulturno in duhovno vzdušje. - Po žegnanjski nedelji je srečanje za vse sodelavce KARITAS dveh dekanij, Ptuja in Zavrča, ki že nekaj let poteka v naši ŽK. To je seveda družabno srečanje. Moram poudariti, da imamo na našem območju srečanje trinajstih ŽK iz dekanij Ptuj in Zavrč vsak drugi torek v mesecu in to vedno v drugi ŽK. Prisotni smo vodje ŽK in seveda vsi duhovni vodje. Obravnavamo aktualne zadeve, izmenjamo med seboj sezname potreb, oz. zalog na ŽK. - Sodelujemo pri jubilejnem srečanju zakonskih skupin (25, 40 in 50 let) na zahvalno nedeljo. - Sodelavci ŽK urejamo tudi duhovniški grob na pokopališču. Trenutno dnevno nosimo ostareli gospe kosilo, da ji tako ni potrebno prebivati v domu za ostarele. Pred veliko nočjo in božičem obiščemo vse naše farane v treh domovih za ostarele in jih skromno obdarimo in se z njimi zadržimo v prijetnem pogovoru. Koncem meseca novembra (v tednu KARITAS) zbiramo v trgovinah hrano, na nedeljo KARITAS pa denar , ki ga odvedemo ŠK (2/3). Nam ostane 1/3. V tem tednu sodelujemo na dobrodelnem koncertu na Ptuju, ki ga priredijo vse ŽK obeh dekanij. Denar namenimo družinam z več otroki. Pred dvema letoma smo se vključili v program botrstva, ki ga organizira ŠK. Mesečno nakažemo sredstva ŠK. Sodelavci se udeležujemo duhovnih predavanj, organiziramo romanje skupaj s cerkvenim pevskim zborom, ŽPS in ministranti. Prav tako se udeležujemo romanja na ravni obeh dekanij. Zavedamo se, da je vsakdo dolžan karitativno delati. ŽK mora biti vzpodbuda vsem za boljše delo. O svojem delu letno poročamo v Župnijskem listu in v občinskem glasilu NAŠ GLAS. - Opazno sodelujemo tudi s Centrom za socialno delo na Ptuju. Bog je ljubezen, zato mora biti v našem življenju in delu glavni poudarek na naših medsebojnih odnosih. Tako se naš odnos do Boga konkretizira, utelesi. Pri karitativnem delu se srečujemo z mnogimi ljudmi, posebno s tistimi, ki so v stiski; z njimi smo v partnerskem odnosu. Ni le tistega, ki daje ali le tistega, ki sprejema, oba dajeta in sprejemata. Pomembna je pri našem delu tudi sposobnost svetovanja. Ne smemo v pomoči potrebnem videti "berača", ampak v njem prebuditi prizadevnost, da sam vzame življenje v svoje roke in tudi sam prispeva kaj s svojim delom za lepši svet. Saj sama KARITAS, še tako dobro organizirana, ne more rešiti vseh stisk in zadostiti vse potrebe. Nihče ni tako ubog, da ne bi mogel deliti dobro z drugimi. Prav v tej delitvi z drugimi se dogaja "čudež" pomnožitve kruha, ki daje vsem občutek, tistim, ki dajejo, in tistim, ki prejemajo, da so bogatejši. Na koncu bi se zahvalila vsem, ki ste v enajstih letih karkoli prispevali za župnijsko karitas sv. Vid in s tem olajšali marsikatero stisko. Mir in dobro! Voditeljica ŽK Sv. Vida: Bernarda Galun IZDAJA TELJ: občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax: 02/765 09 00 * e-mail: info@ videm. si * GL A VNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Viličnjak * LEKTOR: France Planteu OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju * STROKOVNI SODELAVCI: Anton Kovačec, Nataša Zagoranski * Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št. 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5% prometni davek * Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 * Glasilo je brezplačno * Izhaja v nakladi 1.700izvodov. Ljudske pevke iz Velike Varnice izdale svojo tretjo kaseto Ljudske pevke iz Velike Varnice so izdale svojo tretjo kaseto. Kot nam je povedala Terezija Fošnarič, so zelo hvaležni finančne pomoči Turističnega društva Klopotec iz Leskovca in Občine Videm. Pri izidu kasete pa so jih finančno podprli tudi različni sponzorji in donatorji, Pravijo, da snemanje kasete ni bilo naporno, saj so pred snemanjem imele intenzivne vaje in se na samo snemanje zelo dobro pripravile. Promocijo je kaseta doživela na tradicionalnem domačem krstu mošta v Leskovcu, kjer so zapele pesmi iz kasete. Za večino besedil njihovih pesmi poskrbi Terezija Fošnarič, svoje glasove pa prispevajo Julika Vidovič in Tilika Pernek iz Velike Varnice ter Marija Lesjak iz Gradišč. Družijo se že šesto leto in so prijateljice. Z glasbo so povezane že od malih nog, saj so spremljale svoje starše, sorodnike, ki so si s petjem krajšali čas. Vadijo dvakrat na teden, pred nastopom pa malo več. Največkrat se dobijo pri Treziki, vadijo pa tudi pri drugih članicah. Nastopajo v domačem in širšem okolju. Nastopajo na občnih zborih društev v občini Videm in drugje, na družabnih prireditvah v Leskovcu... Pri organiziranju nastopov jim pomaga Anica Zavec. Vesele so vsakega povabila in zelo rade se udeležijo in zapojejo na prireditvah ali tudi na kakšnih domačih zabavah. Tudi v bodoče si bodo prizadevale, da bi njihovo petje spoznalo veliko ljudi. Pravijo, da imajo že pripravljen material za naslednjo kaseto, a je žal vse povezano s finančnimi sredstvi, kijih zelo težko pridobijo. Njihova želja je nastopati na reviji ljudskih pesmi, želijo pa se spoznati tudi z ljudskimi pevkami iz drugih krajev, zato v bližnji prihodnosti pripravljajo srečanje z ljudskimi pevkami iz Cirkulan. Tudi mi jim želimo veliko uspeha in upamo, da nam še bodo naprej tako lepo prepevale in poskrbele za dobro voljo. Kaseta je izšla pri založbi “Vejica”, tonski mojster je bil Rado Škrjanec. Tambumški orkester Kulturnega društva Videm na državnem srečanju Tamburaškiglas seže v deveto vas V Retečah pri Škofji Loki je bilo 6. aprila državno srečanje tamburaških in mandolinskih skupin iz vse Slovenije. Orkestre so za nastop izbrali strokovnjaki na osnovi nastopov na območnih in medobmočnih revijah, vsi orkestri pa so morali prijavi priložiti tudi zvočne posnetke, da jih je posebna petčlanska komisija znova slišala in za državno srečanje izbrala res najboljše. Utrinek s “tamburaškega vlaka” Videmčani so bili veseli, ko so izvedeli, da se lahko udeležijo srečanja v Retečah, in ker so svoje skladbe dobro pripravili, je bila trema morda nekoliko manjša kot sicer, čeprav brez nje seveda ne gre, kajti še težje je nastopiti v družbi najboljših, ki takoj opazijo, kdaj je kdo naredil napako. Pa čeprav na nastope ne hodimo iskat napak, pač pa uživat. In v Retečah so nastopili resnični mojstri tamburaške in mandolinske glasbe tako dobri so nekateri, da kar verjeti ne moreš, kako hitro jim plešejo prsti po strunah. Sicer pa ste si sliko o tem, kakšna glasba j e zvenela tisto sobotno popoldne in zvečer (koncert je bil v dveh delih, saj je nastopilo štirinajst skupin), lahko ustvarili, če ste zadnjo majsko soboto zvečer poslušali Radio Slovenija, kjer so predvajali posnetek z reteškega srečanja. In tako dober glas videmskih tamburašev ni segel samo v deveto vas, pač pa tudi v deveto deželo. V soboto, 27. aprila, pa so naši tamburaši na povabilo Slovenskih železnic {Hvala, Branko Marinič!) potovali z vlakom v Koper, saj se je tisto soboto pred prvomajskimi prazniki pričela letošnja kopalna sezona. S svojim igranjem so razveselili mnoge potnike (seveda tudi domačine, saj so z vlakom potovale članice pobreškega društva žensk), posebej pa zakonca Weilguny iz Celja, ki sta praznovala 40-letnico poroke in sta se z vlakom odpravila k prijateljem v Beograd. Na tamburaše sta potem iz Beograda naslovila razglednico in nanjo med drugim zapisala: "Dragi naši veseljaki! Ko sva vas spoznala, je bil zunaj moker, deževen dan, v vlaku pa polno sonca vaših pojočih strun. Ko smo se razšli in sva nadaljevala dolgo pot proti Beogradu, je v najinih ušesih še in še odmevala Larina pesem. Hvala vam zanjo!!" Vidite, tudi zaradi takšnih dogodkov je človek z veseljem muzikant! Od letošnje sezone pa so se tamburaši poslovili z letnim koncertom, ki so ga pripravili v prostorih šole v nedeljo, 19. maja. Čeprav maloštevilne poslušalce so razveselili s prijetnim nastopom, ki so ga pripravili skupaj s pevskimi gostjami, skupino pevk Spominčice s Ptuja, članice DPD Svoboda. Verjamem, da tistim, ki so jim prisluhnili, ni bilo žal popoldneva, preživetega v njihovi družbi; še zlasti ker je koncert tako prijetno povezovala Manja Vinko. Seveda pa nastopom v sezoni 2001/02 še ni konca. Po občinskem prazniku gredo v Leskovec na odprtje prostorov ob tamkajšnjem nogometnem igrišču, sredi poletja pa bodo poleg nastopa za enega svojih sponzorjev nastopili še na koncertu na gradu Borlu v okviru Tamburaških večerov, ki jih pripravljajo njihovi tamburaški prijatelji iz Cirkulan. Jože Šmigoc Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2002/2003 Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2002/03 je izšel 28.5.2002 v časopisu Delo in Večer. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, ki so državljani Republike Slovenije ah Slovenci brez slovenskega državljanstva in letni bruto dohodek njihove družine v 1.2001 ne presega 704.813 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesekpresegajo za 10% (775.294 SIT). Vloge (obr. DZS 1,51- dobijo se v papirnicah in knjigarnah) se že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: OS Ptuj, Vodnikova ulica 2 (nad novo pošto, v drugem nadstropju), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00. Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo. ki ie priloženo obrazcu za vlogo! Vlogo lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti, določen je pogoj glede starosti, pogoj glede statusa (zaposlitev, prijavljenost na zavodu za zaposlovanje....) in pogoj glede prejemanja drugih štipendij oz. posojila za študij -glej razpis. Zadnji rok za oddajo vloge jeza vajence in dijake 06. 09. 2002, za študente 04.10. 2002. Vloga mora biti vložena do roka. V primeru, da kakšna priloga še manjka, se lahko vloga dopolni tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri sprejemu vloge). Študenti naj s seboj prinesejo indeks na vpogled. Vloga se ne šteje za zamujeno, če je bila vložena po roku iz opravičljivih razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga z vsemi dokazih vložena v 15 dneh od nastanka oz. prenehanj a razloga. Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, če pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga vložena v 30 dneh od nastanka razlogov. Izobraževalni zavodi lahko do enakih rokov predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oz. umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti. Učenci, dijaki in vajenci morajo imeti najmanj prav dober uspeh, študenti najmanj povprečno oceno 8. Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti še javno priznan uspeh oz. izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (kaj se šteje za izjemni dosežek, je navedeno v razpisu). Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: WWW.ESS.GOV.SI. v rubriki AKTUALNO, kjer si lahko ogledate vlogo za republiško štipendijo (jo tudi izpišete), lahko pa naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije. Priporočamo vam, da vloge oddate čimprej, tudi če so nepopolne. S tem boste sebi prihranili čakanje v vrsti za oddajo vloge (kajti v dneh pred potekom roka so dolge čakalne vrste), nam pa omogočili tekoče delo in pravočasno izplačilo štipendij upravičencem. Manjkajoče priloge (predvsem potrdila o vpisu) lahko pošljete tudi po pošti ah oddate v nabiralnik pri vložišču Območne službe Ptuj. Vodnikova ulica 2. Na vsako naknadno vloženo ah poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo. OBMOČNASLUŽBAPTUJ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Prihaja konec šolskega leta Šolsko leto se nagiba h koncu. Dolgo je in kratko hkrati. Kratko za nas, da bi izvedli predpisani program, dolgo pa morda za katerega izmed učencev. Novi pedagoški pristopi, kijih pri izvedbi pedagoškega procesa že izvajamo, bodo še bolj uveljavljeni z uvedbo programa devetletnega šolanja, ki ga poskusno uvajamo v prvem razredu s septembrom letošnjega leta. S šolskim letom 2003/2004 pa bodo vse slovenske šole prešle na tak sistem izobraževanja. Da ta prinaša kar veliko sprememb, zlasti še v zadnjem triletju, še mnogim ni poznano. Kaj pa pomeni za prvošolčke, ki prihajajo eno leto mlajši, smo se pogovarjali z njihovimi starši in vsi so se odločili, da svojega šestletnika vključijo v devetletno šolanje. In kakoje potekalo šolsko leto: Prvi šolski dan 3. september. Nov zlasti za prvošolce, zanimiv pa tudi za vse ostale učence. Če priznamo, smo že vsi pomalem pogrešali šolo in ob pričetku smo si skupaj vzkliknili: »Spet smo tu, v igri sproščeni, z znanjem obogateni, za šolo razpoloženi«. Teden ali dva sta morala preteči, da smo se navadili šolskega ritma. In po mesecu dela »TEDEN OTROKA«. Vsebine bolj sproščene kulturni dan z ogledom filma, otroški živ- žav, športni dan tradicionalni medobčinski jesenski kros, katerega organizatorica je šola Videm.Ob zaključku športno popoldne z učenci in starši ter učitelji. Letos je bil v tednu otroka tudi svetovni dan starejših. Zato so učenci pripravili program za dedke in babice ah sojih obiskali na domovih in se j ih spomni 1 i z maj hnimi pozornostmi. Ob dnevu mrtvih komemoracija ob obnovljenem spomeniku v parku pri šoli Videm. V začetku novembra velik dogodek v Leskovcu. Položitev temeljnega kamna za prizidek telovadnice in učilnic. Dogodek, ki so ga domačini pričakovali že leta, zlasti še v bojazni, da kraj ne bi zgubil popolne šole. Mesec december mesec praznikov veseli december. Za najmlajše šolske in predšolske smo pripravili ustvarjalne delavnice v vseh treh šolah. V tem mesecu so predšolske otroke obiskali dobri možje v Leskovcu Miklavž, v Vidmu in Selih Božiček, kije razveselil tudi vse šolarje in otroke vrtca v Pobrežju. V Selih so zaključili koledarsko leto s predstavitvijo projekta »DECEMBRSKI PRAZNIKI«. Po božično novoletnih počitnicah pa zopet resno delo. Ob koncu januarja še športni dan, ko so učenci predmetne stopnje Vidma in Leskovca lahko izbirali med smučanjem na Rogli, kopanjem v Zrečah in drsanju v Mariboru. Tudi fašenka brez učencev ni. Vsi so sodelovali, večina seje našemila in se udeležila povorke v Vidmu, leskovški so se pred tem predstavili v kraju Tudi selski so se na pustni torek pokazali v domačem kraju. Najmlajši vrtca v Pobrežju so pustna dneva preživeli našemljeni. Za kulturni praznik so učenci v Leskovcu pripravili kulturni program za krajane. Pa še proslavo ob marčevskih praznikih žensk so za krajanke pripravili leskovški šolarji, proslavo, ki je v kraju gotovo najbolj obiskana. Na tej proslavi so predstavili zaključek projekta, ki so ga izvajali otroci do 4. razreda z naslovom »MAMA JE ENA SAMA«. V mesecu marcu v šoli Videm osrednja proslava ob 8. dnevu šole. Na njej so otroci predstavili turistične rešitve gramoznice v Tržcu. Pomladni meseci so najbolj primerni za šole v naravi. Letos smo prvič poskusili s šolo v naravi z drugo in tretješolci, po dva dneva za vsake na Poštarskem domu na Hočkem Pohorju. Zadovoljni vsi otroci in spremljevalke njihove učiteljice. Pa tudi starši verjetno niso bili preveč v skrbeh, ko so njihovi malčki dve noči prespali skupaj s svojimi vrstniki. Otroci iz vrtca v Pobrežju so se v mesecu maju odpeljali na skupen izlet s starši in vzgojiteljicami v Živalski vrt v Ljubljano. Četrtošolci prav v teh dneh uživajo v petdnevni šoli v Umagu.Upamo, da bodo vsi zadovoljni. Šestošolci so bili pet dni bili v Fiesi,v domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Veliko novih spoznanj in prijateljstev je bilo. Ocena: super. To je tudi za starše naj cenejša šola v naravi, saj preostale stroške krije Ministrstvo za šolstvo. A le en razred ima možnost koristiti to ugodnost. Mali šolarji se vteh dneh pripravljaj o na taborjenje. Pa še na male kopalce ne smemo pozabiti na tiste, ki so se učili plavati. Letos že večinoma malošolcev, prvi trije razredi pa to počnejo že nekaj let. Znanje plavanja smo preverili pri peto in sedmošolcih. Z rezultati preverjanja ne moremo biti zadovoljni. Da so se učenci radi pomerjali v znanju in spretnostih z svojimi vrstniki, ni dvomiti. Najprej v šoli, nato pa so se tisti, ki so pokazali dovolj znanja, da so se lahko uvrstili na področno ali pa kar na državno tekmovanje, pomerili z vrstniki v celotni domovini. Na obeh šolah smo izvedli tekmovanja v znanju posameznih predmetov in sicer iz slovenskega jezika za Cankarjeva priznanja, iz matematike za Vegova priznanja, iz kemije za Preglova priznanja, iz zgodovine za Turnerjeva priznanja, iz fizike za Štefanova priznanja, iz angleškega v Vidmu in nemškega v Leskovcu, poleg tega še v znanju Vesele šole na obeh osemletkah, v poznavanju sladkorne bolezni, Kaj veš o prometu?, logika, športna tekmovanja. V večini tekmovanj so učenci tekmovali tudi na državni ravni, kjer so lahko dosegli srebrna in zlata priznanja. Omenili bi samo najboljše uvrstitve oz. dosežke. Luka Skvorc - državni prvak v Veseli šoli; Primož Pernek - zlato Turnerjevo priznanje v znanju zgodovine; Matej Pal - zlato Preglovo priznanje iz kemije: Mojca Šosterič - zlato Cankarjevo priznanje v znanju slovenskega jezika in Zlato Turnerjevo priznanje v znanju zgodovine; Matjaž Šmigoc - zlato priznanje iz logike; Otroški pevski zbor skupaj s folklorno skupino zlato priznanj e na državnem tekmovanju Pika poka pod goro; Turizmu pomaga lastna glava - zlato priznanje; Mladi pevci so se primerjali na območni reviji otroških pevskih zborov. Nekoliko izkušnejši pa na reviji mladinskih pevskih zborov, in oba Videmska zbora sta bila izbrana za medobmočni srečanji, ki sta bili v Ormožu in Voličini. Mladi tehniki so se najprej pomerili na območnem tekmovanju v Moškajncih in Ptuju, nato pa še na državni ravni v tekmovalni disciplini spust zmaj ev in logodacta. Šola Videm je bila skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Videm letos organizatorica državnega tekmovanja »Kaj veš o prometu?«, ker je bil Blaž Horvat 8.r. lanskoletni zmagovalec in po državnih pravilih tega tekmovanja pripada organizacija državnega tekmovanja tisti občini, iz katere j e zmagovalec. Šola kot celota je že nekaj časa vključena v dva evropska projekta mrežo zdravih šol in evropski projekt Eko šola kot način življenja. Vse večjo pozornost namenjamo vzgoji za okoljske vrednote, za boljši odnos do narave, do vsega živega, do bližnjega okolja in okolja v najširšem pomenu. Na temo okoljske problematike smo ob svetovnem dnevu Zemlje pripravili okroglo mizo z naslovom »Okolje in mi«, na kateri so predstavniki oddelkov predstavili svoja videnja na odnose do okolja, župan pa predstavil aktivnosti, kijih v občini za bolj urejeno in zdravo okolje pripravljajo. Tudi raziskovalno delo izdelavo raziskovalnih nalog nam ni tuje. Letos smo jih z učenci pripravili kar pet tri v Vidmu in dve v Leskovcu ter jih predstavili na področnem srečanju mladih raziskovalcev Podravja in Prlekije v organizaciji ZRS Bistra Ptuj. Za štiri naloge smo prejeli štiri zlata priznanja, kar j e največ od vseh šol s Podravja. V teh dneh se poslavljajo od sošolcev, šole in učiteljev osmošolci. Želimo jim na izbrani življenjski poti veliko uspehov in sreče ter zadovoljstva. Na skupen zaključek šolskega leta s svojimi sošolci, učitelji in starši se pripravljajo tudi vsi ostali učenci. Ob vsem zapisanem, upamo, da smo si počitnice zaslužili. Naj bodo sproščene, prijetne, predvsem pa varne. Marija BOŽIČKO Štefan MURKO Marija ŠMIGOC 11. državno tekmovanje iz znanja “ KAJ VEŠ 0 PROMETU” Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Videm smo skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije in v sodelovanju z OŠ Videm, z njeno ravnateljico gospo Marijo Šmigoc, kije bila naša gostiteljica, organizirali 11. državno tekmovanje iz znanja »Kaj veš o prometu« za kolesarje in voznike koles z motorjem (za osnovnošolce in srednješolce). Pokrovitelj tekmovanja je bil župan občine Videm, gospod Franc Kirbiš. Državno tekmovanje je bilo v soboto 25. 5. 2002 v občini Videm, v prostorih OŠ Videm. Namen tekmovanje iz znanja “Kaj veš o prometu” je: * širjenje znanja in poglabljanje že osvojenega znanja tudi nad zahtevnostjo programa za pridobitev kolesarskega izpita in usposabljanja za varno udeležbo v prometu vseh učencev; * primerjanje znanj med učenci na področju poznavanja cestno prometnih pravil, veščin uporabe kolesa in kolesa z motorjem na poligonu, uporabe cestno-prometnih pravil v prometu, etike udeležencev v prometu... * odkrivanje in razvijanje sposobnosti, varnega ravnanja v prometu s posebnim ozirom na vožnjo kolesa in kolesa z motorjem; * motivacija za nadaljnje poglabljanje znanja s področja varnosti v prometu; * spodbuj anj e druženj a mladih iz različnih šol in okolij; * preverjanje uspešnosti dela v posameznih okoljih (šolah, občinah). Tekmovanje je bilo razdeljeno na tri različne panoge in sicer smo najprej preverjali njihovo znanje iz cestnoprometnih predpisov, nato pa njihove sposobnosti in spretnosti na poligonu in na cestno ulični vožnji. Na tekmovanju je sodelovalo 60 tekmovalcev s kolesom in 24 tekmovalcev s kolesom z motorjem iz 51 občin naše Slovenije. Največ znanja, spretnosti in sposobnosti je pokazal tekmovalec SILVO BRGLES iz OŠ Ljubno pri Savinji, ki je bil prvi. Na drugo mesto sta se uvrstila dva tekmovalca in sicer Matej GUMILAR iz OŠ Grad in LEON IRGOLIČ iz OŠ Velika Nedelja. V kategoriji kolo z motorjem je osvojil prvo mesto ZDRAVKO FICKO iz občine Grad, drugi je bil MITJA MAJDIČ iz OŠ Jurija Vega iz Moravč, tretji pa ALEKSANDER BRAČIKA iz Metlike. Na dan tekmovanja je sodelovalo še 73 »pridnih« ljudi, ki so s svojim delom prispevali, da smo lahko izvedli tekmovanje, zato se zahvaljujem za njihovo pomoč in sodelovanje. Sponzorji tekmovanja so nam omogočili, da smo izvedli tekmovanje in nagradili vse tekmovalce. Sponzorji so bili: občina Videm, OŠ Videm, policisti policijske postaje Podlehnik in Ptuj, Cestno podjetje Ptuj, Zavarovalnica Maribor, Avto šola ZŠAM, Avto šola Herak, Avto šola Štart, Avto šola Prednost, Domača pekarna Videm, SEKA d. o. o., trgovina Natura, Irena Stopajnik zdravstvene usluge, Dragica Pal - gostilna Pri treh lipah, Kmetijska zadruga Ptuj poslovalnica Videm, Avtokleparstvo in vulkanizerstvo Ivan Kmetec, Vulkanizerstvo Voyage Markež, SVEČA d. o. o., Zensko in moško frizerstvo Glorija, Mirko Vindiš maratonec, pps ptujske pekarne in slaščičarne, Moto center Ptuj, Star Time Ptuj, MIP Ptuj, Zavarovalnica Triglav, Tomos Koper, Avtoservis Turnšek Ptuj, Bukvica knjigama in papirnica, PCS computers, Terme Ptuj, Mesarija Kokol, AH Furman servis in prodaja, PAAM avto, Avto Prstec, DAEWOO motor, Certus Maribor - DE Ptuj, Frizerstvo in avtopralnica Plava laguna, ERA Petlja, Marcedes Benz DC Dominko center, sport$marine Bazar, Avto Zanič trgovina servis. Vsem mentorjem se zahvaljujem za njihov trud, vsem udeležencem pa za njihovo požrtvovalno sodelovanje, predvsem pa ravnateljici OŠ Videm, gospe Mariji Šmigoc, učiteljicam prometnega krožka iz vseh treh šol in učencem ter delavcem naše šole, ki so zelo pridno pomagali pri izvedbi tekmovanja. Prav tako se zahvaljujem gospodom Antonu, Alešu in Gregorju Kovačecu za izdelavo Biltena ter za hitro in dosledno računalniško obdelavo podatkov. Na dan tekmovanja sta nas obiskala in pomagala pri delu predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, gospod Ivan Winkler, in tajnik Sveta, gospod Iztok Juvan. Predsednica organizacijskega odbora Anica Kodrič Utrinki iz tekmovalnega dne 9 I POLICIJA SVETUJE Policija svetuje V mesecu maju letošnjega leta, tako rekoč na pragu turistične sezone smo na območju občine Videm obravnavali 3 hujše prometne nesreče, v katerih sta 2 osebi zaradi poškodb na kraju umrli, 8 osebje zadobilo hude telesne poškodbe, 9 oseb pa je bilo lahko telesno poškodovanih, da o zelo veliki materialni škodi ne govorimo. Ker se približuje čas počitnic, dopustov in s tem povezano večje število potovanj, naj vas le opomnimo na nekatere značilnosti, oziroma pomembne elemente vožnje. UPOŠTEVANJE VARNOSTNE RAZDALJE IN HITROSTI! Neprilagojena hitrost na lestvici vzrokov prometnih nesreč tako v svetu kot v Sloveniji vodi že desetletja.S hitrostjo pa so nedvomno tesno povezani tudi nekateri drugi vzroki, ko so denimo prekratka varnostna razdalja, nepravilnosti pri prehitevanju, nepravilna stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, ter vožnja pod vplivom alkohola ali drugih opojnih substanc. Naj kot zanimivost navedem, da sta z neprilagojeno hitrostjo povezani kar 2/3 vseh prometnih nesreč, kar v številkah pomeni, da je neprilagojena hitrost vzrok 44% prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami, 34% prometnih nesreč s telesnimi poškodbami ter 22% prometnih nesreč, kjer se kot posledica pojavlja samo materialna škoda. ŠE NEKAJ BESED O POTI USTAVLJANJA, POTI ZAVIRANJA IN REAKCIJSKI POTI: Pot ustavljanja je pot, ki jo prevozimo od trenutka, ko opazimo oviro na cesti in do trenutka, ko vozilo ustavimo.Zavedati se moramo, daje ta pot DALJŠA od poti zaviranja, saj obsega zraven le te tudi reakcijsko pot oziroma pot, ki jo prevozimo od tedaj, ko opazimo oviro na cesti, do tedaj, ko stopimo na zavoro.Pot zaviranja j e pot, ki jo avtomobil prevozi do trenutka, ko stopimo na stopalko zavore do ustavitve. NEUTEMELJENA PRIČAKOVANJA O PRIHRANKU ČASA V prometu pogosto pričakujemo, da lahko s hitrejšo vožnjo pridobimo veliko časa. Kako pretirana so pričakovanja poglejmo najbolj pogoste vožnje. Povprečen voznik ima do službe od 5 do 10 km. Pri hitrosti 50 km/h bi 10 km prevozil v nekaj več kot 12 minutah. Če bi vozil malo hitreje (70 km/h), bi potrboval 8,6 minute in če bi vozil dvakrat hitreje (100 km/h), bi prispel v 6 minutah. Z večjo hitrostjo se lahko teoretično prihrani 3 do 6 minut. Večina cest, po katerih se vozimo, je v naseljih, kjer so tudi pešci, kolesarji in drugi udeleženci v prometu, zato se dejanski čas vožnje bistveno podaljša. Pogosto je potrebno ukrepati, se odzivati na ravnanje drugih in se celo ustaviti. Prihranek, ki ga lahko dosežemo z večjo hitrostjo, pa se ne spreminja. Raziskava, v kateri sta se na pot dolgo 1450 km podali vozili A in B, vozilo B je vozilo v skladu s predpisi in omejitvami hitrosti medtem, ko je vozilo A prekoračilo dovoljene hitrosti, j e pokazala naslednje: * časovna razlika prispelosti na cilj je znašala samo 31 minut * vozilo A je 700x več zaviralo, kot vozilo B * vozilo Aje 1350x več prehitevalo kot vozilo B * vozilo Aje porabilo 40 litrov goriva več PREDSTAVLJAJTE SI: Med vožnjo po suhi cesti, kjer je omejitev 50 km/h, se 25 metrov pred vašim vozilom pojavi otrok. *Če vozite 50 km/h ali manj, boste lahko pravočasno ustavili - otroka ne boste zadeli. * Če vozite 5 km/h hitreje, boste zadeli otroka s hitrostjo 28 km/h - otroka boste gotovo huje poškodovali. * Če vozite 10 km/h hitereje, boste otroka zadeli s hitrostjo 39 km/h - otrok bo verjetno zaradi poškodb umrl. * Če vozite 20 km/h hitreje, boste zadeli otroka s hitrostjo 57 km/h - otroka boste gotovo ubili. Naletne hitrosti so še večje na mokri, poledeneli ali zasneženi cesti. Ob koncu naj vas ponovno opomnim, da smo pred pričetkom šolskih počitnic in dopustov, ko bodo na cestah razposajeni in brezskrbni otroci, na katere bodite še posebej pozorni. V času odsotnosti od doma poskrbite za svoje premoženje, da ob vrnitvi z dopusta ne bo neprijetnega presenečenja. VPO Miran BRUMEC Postavljen prvi ekološki otok v Tržcu Občina Videm bo v letošnjem letu poskrbela za postavitev vsaj štirih ekoloških otokov, eden pa že služi uporabi pri Mercatorjevi trgovini v Tržcu. V ekološkem otoku -zbiralnici ločenih frakcij poteka ločeno zbiranje odpadkov: - papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke, - drobne odpadne embalaže iz stekla, - plastike, - sestavljenih materialov iz kovin. Avtor projekta je magister Ivan Božičko. Naša občanka Amalija Cafuta iz Sovič 7 a je pred dnevi dopolnila častitljivih 90 let. Rodila se je 9. junija leta 1912. Na njenem domu sojo na dan osebnega praznika obiskali župan Franc Kirbiš, predsednica občinskega odbora za socialna vprašanja Bernarda Galun, član odbora Udo Nendl in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc. Na skupni fotografiji se jim je ob slavljenki pridružila še hčerka Ivanka. TM Družinski izlet v ljubljanski živalski vrt V soboto, 11. maja, seje 160 otrok in staršev iz Ptuja in okolice odpeljalo na družinski izlet v ljubljanski živalski vrt. Društvo prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti sta ob mednarodnem dnevu družine organizirala potovanje z vlakom, kar j e bila enkratna priložnost za medsebojno druženj e. Zanimanje za udeležbo je bilo veliko, da nismo mogli sprejeti vseh, ki so se želeli udeležiti izleta. Udeležba je bila za vse otroke brezplačna, odrasli pa so s prispevkom pokrili del stroškov. Izletniki so se v Ljubljano odpeljali z vlakom, spotoma pa so sestavljali uganke o živalih. Nastalo je veliko zanimivih in duhovitih ugank, med katerimi smo izžrebali tri dobitnike nagrad. Vse uganke so bile predstavljene tudi na Pomladni vetrnici, ki se je odvijala v soboto, B.junija na prostoru Kinološkega društva Ptuj. Ob odhodu s ptujske železniške postaje V živalskem vrtu so si izletniki ogledali številne živali, najpogumnejši so se čisto od blizu seznanili tudi s kačami. Po ogledih so ptujski otroci napolnili tudi otroško igrišče v živalskem vrtu, sestavljeno iz lepih funkcionalnih in varnih igral za najmlajše, ki se ponaša tudi z dvema otroškima plezalnima stenama. Na poti domov so otroci narisali vtise iz živalskega vrta. Nastala je zbirka živahnih risb z motivi živali, ki je bila na ogled na Pomladni vetrnici. Starše smo člani DPM Ptuj seznanili tudi s pobudo za ustanovitev kluba dmžin in z akcijo za ureditev varnega in sodobnega otroškega igrišča v Ljudskem vrtu. Odziv je bil zelo naklonjen, zato upamo, da nam bodo načrti uspeli. V živalskem vrtu je bilo marsikaj videti Člani Društva prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti se želimo iskreno zahvaliti podjetjem, ustanovam in njihovim vodstvom, ki so omogočili izvedbo izleta in omogočili brezplačen ogled živalskega vrta za vse otroke. Izlet je bil organiziran s finančno pomočjo sponzorjev in donatorjev, katerim se člani DPM Ptuj iskreno zahvaljujejo. 15. maja, na mednarodni dan družin, pa je bil ustanovljen tako dolgo pričakovan Klub družin kot sekcija DPM Ptuj z namenom vključevanja in informiranja večjega števila staršev in dmžin v aktivnosti društva. Namen Kluba dmžin je povezovanje skupnih interesov otrok in staršev, vzgoja in samozaupanje, skupne akcije članov DPM Ptuj in staršev, obveščanje javnosti o problemih otrok in mladostnikov ... Klub družin seje prvič predstavil na Pomladni vetrnici in tako pridobil še več simpatizerjev. OD TU IN TAM 21 gH Sprehod do ribogojnice Šturmovci Ribiška sreča se nasmehne vsakemu Ribe so vse bolj iskane na naših jedilnikih, kot zdrava in še kako priporočljiva hrana. Poznamo seveda mnoge vrst rib, a ko že govorimo o sladkovodnih, potem v naših koncih ne moremo mimo postrvi, kije z leti postala zares priljubljena riba. Še sreča, bi rekel kdo, da imamo prav na Videmskem lepo urejene ribnike in dve zares uspešni ribogojnici; ena od teh je v Zgornjih Šturmovcih, ob potoku Studenčnica. Do ribogojnice Šturmovci je pot iz Vidma kratka, le dober kilometer in pol se vije poti do tja, kjer je narava še zmeraj tako lepa, vabljiva, kjer je pravo malo kraljestvo živali in rastlin, a za vse to je treba imeti oči na pravem mestu. Dušan Hrga je lastnik ribogojnice, ljubitelj narave, in že pred desetimi leti je pričel z urejanjem nekdaj zelo zapuščenega prostora on Studenčnici. Uspel je s svojimi zares dobrimi idejami, zelo dobro je znal izkoristiti naravne danosti in zdaj že nekaj let v čudovitem kotičku Šturmovcev goji postrvi, kot najbolj zagotovo donosno ribje blago ta čas v naših krajih. V ribogojnici, s katero ima še veliko načrtov, je Dušan vsak dan, njegov delavnik j e dolg in pester, in ne mine dan, da ga ne bi obiskal kak ribič, ali pa, da bi se kdo oglasil po postrvi. želi ob 5. občinskem prazniku vsem članom in simpatizerjem stranke ter ostalim občanom občine Videm delovnih uspehov in osebne sreče. Najboljše so sveže, pravi Dušan in nadaljuje: »A ljudje imajo še raje, če si ribo lahko sami ulovijo. Tudi zato sem se odločil, da ribičem in tistim, ki se želijo naučiti kake ribiške veščine, ponudim ulov postrvi v neomenjenih količinah, po dnevni ceni, brez posebnih pribitkov. Sliši se morda smešno in ne dovolj razumljivo, a nekateri so že bili navdušeni na to dodatno ponudbo. In kaj potrebuje ribič za tak ribolov? Le ribiško palico, potem pa si v dogovoru lahko izbere mesto ob ribniku, tam v miru lovi, tudi cel dan, če hoče, tisto pa, kar se znajde v njegovem vedru, potem stehtam. Po želji ribe tudi skupaj očistimo in pripravimo za poznejšo peko. Čeprav smo s tem začeli šele letos spomladi, je nekaj odziva že bilo, veliko več ribičev pa pričakujemo v počitniških mesecih, ko nam ribe vsem skupaj še bolj teknejo.« Čeprav je Dušan sam kar vešč ribiških spretnosti, pa tistim, ki bodo ribiško palico prvič vzeli v roke, prav tako zagotavlja, da bodo ulovili postrv, kajti v ribniku jih plava lepo število. Ribiška sreča za vsakogar, bi lahko strnili na kratko, le preizkusiti jo je treba. Zato pa priporočamo, da si kak dan v prihodnje le vzamete čas, se morda s kolesom odpravite do Šturmovcev in do ribogojnice, ob Hrgovem ribniku pa preizkusite svojo ribiško srečo. Postrv na postrv, pa bo! TM AVTOPREVOZNISTVO ALBIN VOGLAR Dravinjski Vrh l/a Tel.: 02 764 15 61, GSM: 041 694113 22 GASILSKA ZVEZA Gasilska zveza Videm praznovala svoj 6. dan gasilcev Ko smo pred leti gasilski zvezi začeli s praznovanji dneva gasilcev, nismo mogli mimo tega, da gasilci ne bi zaznamovali tistih svojih simbolnih vrednot, ki so gasilce nekoč bogatile in popestrile gasilski vsakdan. Vedeli smo, da bodo prvemu letu sledila naslednja leta, ni pa nam vseeno, kako uspešno jih bomo zaznamovali. Tako praznik dneva gasilcev nosi v sebi moto dela v celotnem letu, kot tudi trenutek, ko se ustavimo, da bi proslavili doseženo, da bi okolje opozorili na naše delo, ki ni samo sebi namen, ampak je namenjeno predvsem krajanom oz. občanom, da bi vsi pogledali v to ogledalo naše sedanjosti, ga uspeli doživeti in se uspešno napotiti novim uspehom nasproti. V soboto 25.5.2002 so se gasilci Gasilske zveze Videm zbrali na svojem 6. dnevu gasilcev v Občini Podlehnik ob njenem 1. občinskem prazniku in pri Prostovoljnem gasilskem društvu Podlehnik, ki j e hkrati praznovalo svojo 30. letnico delovanja. V pregledu opravljenih aktivnosti, ki ga je posredoval predsednik gasilske zveze mag. Janez Merc, je bilo ugotovljeno, da GZ Videm uspešno oblikuje identiteto gasilske zveze, saj se vključujemo v vsa področja gasilskega dela in življenja. Ob tem sledi razvoju gasilstva v slovenskem prostoru, kar dokazujemo z vključevanjem v vse aktivnosti Gasilske zveze Slovenije, Podravske regije in vključitvijo v mnoge različne programe gasilskega usposabljanja, ki se izvaja na Igu, v regiji in v naših društvih. Gasilska zveza ima izdelan operativni načrt in druge potrebne dokumente za svoje delovanje, v izdelavi pa so še posamezni načrti v PGD. Zelo uspešno je zveza sodelovala z občinami, s katerimi je podpisala akte o izvajanju lokalne gasilske javne službe, sprejela je kategorizacijo gasilskih društev ter pridobiva potrebna sredstva za izvaj anje nalog požarnega varstva. Na tekmovalnem področju je bilo lani opravljeno tekmovanje GZ pri PGD Sela, na katerem je sodelovalo 19 ekip, katere so pokazale vrhunske tekmovalne rezultate. Že 9.6.2002 bo letošnje tekmovanje pri PGD Leskovec, kjer prav tako pričakujemo izredno udeležbo in dobre rezultate. Ob vsem uspešnem delu zveze ni manjkalo težav, katere so se izrazile tudi na področju kadrovanj a v organe zveze. Izpostavljen je bil dober odnos lokalnih skupnosti do gasilskih investicij, saj je vozilo z avtocistemo , ki ga PGD Podlehnik predaja svojemu namenu, sofinancirala že občina Videm in z vidnim deležem dokončala Občina Podlehnik. Naj omenimo, da smo v zadnjih letih v vseh PGD naše zveze realizirali nabave orodnik gasilskih vozil, da so vsa PGD priključena direktno na ReCO Ptuj in s tem zagotavljamo maksimalno operativno učinkovitost dela. Ob tem pa so gasilci iz PGD Podlehnik že opozorili na potrebo po novem orodnem vozilu, medtem, ko PGD Sela izraža potrebo po novem kombiniranem vozilu. Gasilska zveza je uspela opraviti svoje naloge tudi v novi organiziranosti za tri občine, kar je postavljalo nove zahteve, nove naloge in hkrati nove izzive. Na operativnem področju je zraven uspešnih gasilskih intervencij bilo mnogo uspešnih rezultatov tudi pri prevozih pitne vode v zadnjih letih in še posebej v lanskem letu. Pri tem so sodelovala vsa PGP, še posebej pa PGD Žetale in PGD Podlehnik ter PGD Leskovec. Na področju preventive j e bilo uspešno sodelovanje s šolami in okoljem, in so tako vidno prispevali k boljši požarni varnosti. Z dnevom gasilcev je združeno tudi srečanje z gasilskimi veterani, katerim j e bila izražena zahvala za ves njihov izjemen delež v delu vseh gasilskih društev, hkrati pa je to priložnost, da je zveza predstavila, kaj se dogaja v gasilstvu. Ker je gasilska zveza na delo veteranov ponosna, nam ne more biti žal trenutka, ko lahko združimo preteklost v prijetnih spominih in si orišemo bodočnost z tistimi, ki so zgradili temelje našega gasilstva. Posebej je bila izpostavljena specifika gasilskega dela, na katero mnogi ne pomislijo, celo takrat, ko gasilce potrebujejo, kaj šele takrat, ko živijo varno in jih kak gasilec zmoti z koledarjem ali kakšno akcijo. Velikost gasilskega dela je v povsem drugih vrednotah, medtem, ko je pristop prostovoljen, je odgovornost do dela povsem profesionalna. Gasilci svoj prosti čas, delovni čas, čas za družino in dom, čas, ki ga drugi namenijo profitnim oblikam dela ali čas, ki ga drugi lahko v miru prespijo, namenijo drugim, tistim, ki so pomoči potrebni, pri tem pa se ne vprašajo za svoj strošek, za osebne užitke ali plačilo, za duševni mir ali celo tveganje. Pa kljub temu nekateri, ki ne uspejo izmeriti človekovih vrednot, vse to enačijo s hobijem, športom in kulturo, vsem tistim, kar počnejo druga društva. Toda gasilci počnejo več in za to več tudi odgovarjajo in če tega ne počnejo, nekdo utrpi škodo, morda celo plačano z življenji. Velikost praznika dneva gasilcev j e namenjena prav naj večjim simbolnim vrednotam gasilcev, tj. tistim, ko se združi prostovoljnost v profesionalnost, pripravljenost v humanost in izključi mnoge osebne in privatne vrednote v korist pomoči potrebnim. Vse to pa mora imeti svojo notranjo moč v gasilskem prijatelj stvu in tovarištvu. Praznik je bil tudi priložnost za izražene zahvale in priznanja vsem gasilcem, nekaterim posameznikom pa so bila podeljena posebna priznanja ali napredovanja. PGD Podlehnik je ob svoji obletnici prejelo zlato plaketo GZ Videm. PGD Podlehnik je ob svoji 30. obletnici predstavilo svojo kroniko, iz katere j e bilo možno razbrati, da 30. obletnica PGD Podlehnik, kar sicer v gasilstvu ne predstavlja visoke obletnice, pomeni za tistega, ki ga preživi in doživi in še v to vloži del svoje energije, predstavlja celoto, ki nič manjša od drugih obletnic. Ob tej priložnosti je bila izražena zahvala vsem, ki so pomagali graditi in soustvarjati teh 30 let, izražen je spomin na mnoge vložene ure in sredstva in da je vse to namenjeno nekomu, ki na gasilce pomisli morda šele, ko je ogrožen, a hkrati vemo, daje 30 let bolj varen. Ni ga plačila za teh 30 let, so le dobri občutki za dobra dela, so spomini in so zahvale, tokrat tudi v imenu Občine Podlehnik in gasilske zveze Videm. PGD Podlehnik je predalo svojemu namenu novo gasilsko avtocistemo, ki predstavlja veliko pridobitev tako za društvo, kot za občane v boju z nevarnim rdečim petelinom. Župan Občine Podlehnik g. Vekoslav Fric je predal ključe gasilskega vozila predsedniku PGD Podlehnik g. Andreju Belšaku z željo, da dobro služi gasilskemu namenu, predvsem v nalogah usposabljanja in vaj. Na koncu prireditve je bila izražena zahvala članom godbe iz Podlehnika, učencem OŠ Podlehnik in harmonikarjem iz Hajdoš, skratka vsem, ki so prispevali daje prireditev uspela in vsem, ki so s svojo prisotnostjo prispevali svoj delež k svečanosti. Ob besedah zahvale vsem, ki so sooblikovali in prispevali svoj delež k vsem praznovanjem in pridobitvam, je bilo izraženo povabilo, da se priključijo gasilcem, da prisluhnejo potrebam gasilcev. Mag. Janez MERC ŠD Leskovec odpira nov športni objekt Športno društvo Leskovec in Nogometni klub Leskovec Zelo smo ponosni, da nam je uspelo zgraditi tako lep objekt, vabita vse občane na svečano otvoritev novozgrajenega ki ga želimo pokazati tudi vam, spoštovani občani, zato si športnega objekta v Leskovcu. Prireditev bo v nedeljo iskreno želimo vaše prisotnosti na prireditvi. 23.06.2002 s pričetkom ob 14. uri na igrišču v Leskovcu. V sklopu prireditve boste spremljali bogat kulturni program, skoke padalcev, srečelov, zabavo s priznanim ansamblom in ŠD Leskovec priljubljeno pevko ter še marsikaj. NK Leskovec ŠD Leskovec odpira nov športni objekt 21. aprila smo organizirali športni turnir v malem nogometu športnikov veteranov in sponzorjev. Glavni pokrovitelj tega turnirja je bil Elektro servis Jarnejšek iz Kidričevega, pomagali pa so še nekateri drugi sponzorji. V počastitev 1. maja smo postavili majsko drevo in do ranih jutranjih ur organizirali ob kresu veselo druženje krajanov, posebej pa še mladine. Zbrana nogometna ekipa V mesecu juniju in juliju bodo sledila športna, rekreacijska srečanja, sodelovanje ekip na občinskih prireditvah in športnih turnirjih, 15. avgusta pa načrtujemo turnir v malem nogometu na našem igrišču. Osnovni program društva je rekreacija in druženje krajanov, posebej pa mladine v prelepi naravni idili ob vznožju Haloz, med reko Dravinjo in ribnikom v Zg. Pristavi.. Če želimo, da športne aktivnosti potekajo v minimalnih pogojih, moramo skozi vse leto trdo delati v delavnih akcijah, urejati igrišče in čistiti okolico. Srečo imamo, da nas nekateri sponzorji razumejo in nam finančno pomagajo, kajti sredstva iz proračuna ne pokrivajo osnovne dejavnosti društva. Nogometaši športnega društva Zg. Pristava se tokrat predstavljajo v pisani druščini športnikov veteranov in sponzorjev. Mladi športniki smo razočarani nad delitvijo sredstev športne zveze in občinskega sveta, ki so dodeli tri četrtine proračunskih sredstev za šport ter športnim društvom. Čeprav smo naš program aktivnosti predložili na občino, da želimo finančno podporo za najosnovnejše (sanitarije, vodovod in elektriko), pa je za nas žal malo posluha. Darko Jeza, predsednik ŠD Zg. Pristava Pravica do zdravega življenjskega okolja Slovenski pravni red zagotavlja državljanom pravice do zdravega življenjskega okolja. Poudarek je predvsem na možnostih preventivnega okoljevarstvenega delovanja. Specifikum pravice do zdravega življenjskega okolja je tudi v tem, da jo je mogoče uresničevati le kolektivno; z ekološko smotrnim ravnanjem do narave in okolja vseh in vsakogar. Iz tega sledi univerzalnost pravice, kar problematizira učinkovit način pravnega varstva. Življenjsko okolje Ustava Republike Slovenije v 72. členu določa, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, ni temeljna ustavna pravica, posledica tega je, da pravica do zdravega življenjskega okolja ni uresničljiva neposredno na podlagi ustave (Čebulj J., Komentar Zakon o varstvu okolja, str.83). Pojem življenja v omenjenih ustavnih določbah je potrebno razumeti kot biološki pojav (Strehovec G., Pravna praksa, 19/96, str.6-8). V ta namen morajo biti izpolnjeni določeni naravni pogoji, kot so na primer zrak, voda, hrana, streha nad glavo. S tem niso mišljeni kakšni posebno kakovostni pogoji življenja, vseeno pa lahko govorimo o človeka vrednem življenju, kar izhaja iz pravice do osebnega dostojanstva in varnosti. S telesno nedotakljivostjo je varovano telo kot celota in njegovi organi v naravnem stanju in pojavni obliki, z naravno funkcijo in počutjem (Šinkovec J., Pravo okolja - načela in mednarodni prikaz, str.48). Stanje v okolju degradiranost le-tega vpliva na telesno celovitost, saj je splošno znano škodljivo delovanje na človeka, kot na primer: onesnažene vode, zrak, zastrupljena zemlja na človeka. Poznavanje vplivov okolja na človeka in njegovo zdravje pa nas pripelje do pravice do zdravega življenjskega okolja. V ustavi ne najdemo podrobnejše opredelitve pojma življenjskega okolja. Pomoč pri interpretaciji zato predstavlja določba Zakona o varstvu okolja (ZVO), ki življenjsko okolje definira kot tisti del okolj a, kj er j e vpliv na človeka neposreden. ZVO med temeljnimi načeli v 15. členu vsebuje načelo varstva pravic, katerega vsebina so določeni zahtevki oziroma pravice, povezani z uresničevanjem pravice do zdravega in čistega življenjskega okolja, kot: 1. Vsakdo mora pri odločanju o posegu v okolje in med njegovim trajanjem ukrepati, kot je predpisano, in izvesti vse predpisane in druge razumne ukrepe, s katerimi se zagotavlja uresničevanje pravice drugih do zdravega in čistega življenjskega okolja, ne da bi za to zahteval kakršno koli nadomestilo. 2. Za uresničevanje pravice do zdravega in čistega življenjskega okolja lahko državljani kot posamezniki ali njihova društva, združenja in organizacije s tožbo zahtevajo od sodišča, da nosilcu posega v okolje odredi njegovo ustavitev, če bi poseg povzročil ali povzroča neposredno nevarnost za okolje, kritično obremenitev ali poškodbo okolja ali če bi povzročil ali povzroča neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, oziroma mu prepove pričetek izvajanja posega v okolje, če je izkazana velika verjetnost, da bi povzročil takšne posledice. 3. Sodišče odredi ukrepe iz prejšnjega odstavka samo, če posledic ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi. 4. Za uresničevanje pravice do zdravega in čistega življenjskega okolja imajo osebe iz 6. točke prvega odstavka 56. člena tega zakona pravico biti stranka v postopku, v katerem se odloča o dovolitvi posega v okolje, če bi odločitev o stvari, kije predmet postopka, lahko posegla v to pravico. Odškodninska odgovornost V prvem odstavku 9. člena ZVO je opredeljena odgovornost povzročitelja obremenitve okolja. Povzročitelj čezmerne obremenitve je kazensko in odškodninsko odgovoren. V ZVO je odškodninska odgovornost pogojena s čezmerno obremenitvijo okolja, takrat ko presega predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje. S tem zakon definira nedopustno škodljivo dejstvo, enega od. elementov klasičnega civilnega delikta. Določitev mejnih vrednosti emisij ter imisij za posamezne snovi, katerih preseganje ločuje nedopustne oziroma čezmerne od dopustnih obremenitev, pa je skladno s prvim odstavkom 27. člena ZVO prepuščena izvršilnim predpisom vlade oziroma pristojnega ministrstva (mejne vrednosti za goveje in prašičje farme še niso določene). Nedopustno škodljivo dejstvo, čezmerna obremenitev okolja, je v ZVO in na njem temelječih izvršilnih predpisih natančno opredeljeno. Obveznost plačila odškodnine v smislu klasičnega civilnega delikta pa nastane šele ob kumulativnem obstoju nedopustnega škodljivega dejstva, škode, vzročne zveze med njima in odgovornosti povzročitelja (dokaz o škodljivosti emisij in imisij na okolje). Morebitna škoda, kije posledica dopustnih obremenitev okolja, ni pravno relevantna, zato je v tem primeru odškodninska odgovornost izključena. Podobno zgolj čezmerna obremenitev brez škodljivih posledic ne zadostuje za vzpostavitev odškodninske odgovornosti ter posledičnega plačila odškodnine (Zakon o obligacij skih razmerj ih, ZOR) Povzročitelj obremenitve krije celotne stroške zaradi obremenjevanja okolja v skladu s predpisi. Stroški ne smejo biti podcenjeni, tako da bi mu prinašali dobiček na račun skupnosti ali obremenj evanj a okolj a. Omenjeno načelo izhaja iz mednarodno uveljavljenega principa "onesnaževalec plača", ki ga označujemo tudi s kratico PPP (Polutter Pays Principle). 78.člen ZVO (povzeto po Strehovec G, Pravna praksa, 17-18/96, s.4) Zanimiva je primerjava (razmerje) med 9. in 78. členom ZVO. Določbe slednjega ne pokrivajo primerov škode, ki je posledica čezmerne obremenitve okolja. Ne sme zavajati, da zakon v obeh primerih, tako v 9. kot tudi v 78. členu, uporablja termin odškodnina, kot: 1. Razlika izhaja že iz same sistematike ZVO. Odškodnine in nadomestila v primeru razvrednotenja okolja oziroma nevarnosti za okolje, ki jih ureja 78.člen, so konkretizacija načela onesnaževalec plača, utemeljenega v 10. členu. Načelo odškodninske odgovornosti povzročitelja čezmerne obremenitve pa ureja 9. člen. 2. 78. člen ureja primere dovoljenih posegov v okolje. Tako ne moremo govoriti o nedopustnosti dejanja, ki povzroči škodo. Prav slednja lastnost pa je bistvena za obstoj odgovornosti v smislu 9. člena. 3. Višina odškodnine zaradi škode, ki je posledica čezmerne obremenitve okolja, se določi skladno s splošnimi pravili obligacijskega prava o odškodninski odgovornosti. Določba drugega odstavka 78. člena pa daje določene pristojnosti glede višine odškodnine izvršni oblasti. Vlada ob soglasju državnega zbora namreč predpiše merila za določanje najnižjega zneska nadomestila oziroma odškodnine v primerih razvrednotenja ali nevarnosti za okolje. 4. Poleg zgoraj omenjenega je izvršna oblast v primerih iz 78. člena pristojna tudi za opredelitev meril za določanje vplivnega območja posameznih posegov v okolje. S tem pa vlada posredno določi tudi krog morebitnih upravičencev do odškodnine oziroma nadomestila, za kar pa nima nikakršnih pristojnosti v primerih iz 9. člena. In nenazadnje, zakon nalaga povzročiteljem razvrednotenja ali nevarnosti za okolje dolžnost sklenitve pogodbe o višini odškodnine že v fazi, ko vložijo prošnjo za dovolitev posega v okolje. Takrat ne more biti nikakršnih škodnih posledic, saj sploh še ni prišlo do posega v okolje. Na drugi strani pa dolžnost plačila odškodnine za čezmerno obremenitev okolja nastane šele in samo takrat, ko je pravno priznana škoda dejansko povzročena. Zato ker analizirani določbi urejata različne pravne položaje, se zahtevka po 78. in 9. členu medsebojno ne izključujeta. V primerih odškodnin in nadomestil iz 78. člena zbuja določene pomisleke pogodba o višini odškodnine. Razvrednotenje okolja ZVO definira kot škodljive vplive in učinke posegov v okolje, ki povzročajo degradacijo naravnih vrednot in naravnih pogojev kakovosti življenja. Iz opredelitve izhaja, daje nujen pogoj razvrednotenja okolja obstoj določenih škodljivih posledic. Višina odškodnine v primerih razvrednotenja okolja pa je nujno odraz nastalih škodljivih posledic (strokovna ocena razvrednotenja in nevarnosti za življenje v poškodovanem okolju-ekološka študija). Če je s stališča posameznika ustrezno tudi civilnopravno varstvo v obliki odškodnin in drugih nadomestil, ko škoda že nastane, pa so z vidika ohranitve zdravega in čistega okolja pomembnejši ukrepi, s katerimi se preprečuje nastanek škodljivih posledic. Rešitve bodo znane ko bodo stekli tožbeni postopki na sodiščih in nam bo znana njihova odločitev, torej počakati moramo na pravno prakso s tega področj a. Nekateri ji odrekajo možnost iztožljivosti pred sodiščem, kar ji daje zgolj deklaratoren značaj. Dodatne težave povzroča določitev jasnih, vsaj določljivih ter pravno predstavljivih sestavin pravice. Mag.Ivan Božičko ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka PREBI- VALEC PTUJA GOSPOD. DŽUNGLE Z OPICO ČITO ŠP. NOVIN. (STANE) ŽABJI SAMEC ŽENSKO IME (IZ ČRK MIRA) PEVKA (BRANKA) AM. ZVEZ. DRŽAVA KDOR SODELUJE PRI KROŽKIH NEMŠKI SKLADA- TELJ (JOHANN SEBA- STIAN, 1685- 1750) PTICA UJEDA ČISTA TEŽA BLAGA SREDINA VEJE PREBIVALKA AF. DEŽELE EVROP. VESOLJ -SKA RAKETA ANTONOV ČEZMERNO IZLOČANJE SLINE AVTOM. OZNAKA CELJA VELIKA BOJNA LADJA Z LETALI HEKTO- LITER PRIKRIT POSMEH RUSKI BIOLOG (ALEKSANDER IVANOVIČ) ZADNJI ČRKI VARSTVO ZA DOJENČKE ZNAK ZA GALIJ ANTON NANUT RAVNINA, NIVO, RAVEN AFRIŠKA DRŽAVA AVT. OZN. KARLOVCA ZAČETEK OVINKA GOVEJA MAŠČOBA VPITJE, KRIČANJE UPRAVNA ENOTA V SLOV. OD 1929 DO 1941 EVELVN ASHFORD IME IGRALKE RINE SREDINA VODE PISATELJ INGOLIČ ODPRTO OGNJIŠČE PIJAČA IZ GROZDJA RADIOAK. KEM. EL., ZNAK AT (IZ ČRK TASTA) IME IGRALCA SEVERJA BARVILO ZA LASE NAJVAŽ. TEKOČINA OSJE GNEZDO LOPAT. ZA ČIŠČ. PLUGA IME TRINIDADSKEGA ATLETA, ŠRINTERJA BOLDONA OBDELANO POLJE SPONA, OKOV IME IGRAL. STARK ITAL. POP PEVEC HR. OTOK V SR. DALMACIJI NEODVIS- NOST, SAMO- STOJNOST LEVI PRITOK DONAVE V ROMUNIJI IME NOVI -NARJA LIPICERJA ORGAN. ZDRUŽE-NIH NARODOV KDOR IMA DIETO "? TURČIJA ZVRST MODERNE GLASBE KRADLJI- VEC, ZMIKAVT TEŽJE BESEDE: ARIANE, BARDEEN, BORDES, KOO, NEK, OPARIM, OSTAIJEN, Za sodelovanje pri žrebanju zadostuje geslo, hi ga dobite na osenčenih poljih križanke. Pošljite ga skupaj s svojim imenom na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, s pripisom nagradna križanka. Nagradi prispeva Ribogojnica Hrga. ČISTA ENERGIJA IZ GOZDA OGREVANJE S SODOBNIMI KOTLI NA LESNO BIOMASO Energetska zasnova občine Videm MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI in MINISTRSTVO ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO V skladu z zahtevami iz resolucije o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo in iz Energetskega zakona, seje občina Videm odločila, da izdela energetsko zasnovo občine, ki bo naravnana v skladu s trajnostnimi usmeritvami razvoja energetike. Zasnova bo služila kot osnovni dokument za delovanje občine na energetskem področju. Za izvaj anj e proj ekta je bila izbrana firma ApE Agencij a za prestrukturiranje energetike iz Ljubljane. Za sofinanciranje projekta smo uspešno kandidirali na razpis Agencije za učinkovito rabo energije (AURE) pri ministrstvu za okolje in prostor, ki je bil objavljen dne 8. marca 2002 in tako uspeli pridobiti 50 odstotkov sredstev cene energetske zasnove. V okviru energetske zasnove bo analizirano stanje na področju rabe in oskrbe z energijo v celotni občini Videm, primerjane bodo možne alternative in podani ukrepi za učinkovito izboljšanje stanja energetike v občini na kratki rok in tudi dolgoročno. Izhodišče za navedena dela je seveda analiza obstoječega stanja, ki zahteva po eni strani zbiranje statističnih podatkov, po drugi strani pa anketiranje porabnikov energije. V tej zvezi so najpomembnejši veliki porabniki energije, kot so šole, stanovanjski bloki, industrijski objekti ter večji javni in poslovni lokali. Svoj delež 50 odstotkov cene energetske zasnove, bo občina nadomestila z zbiranjem podatkov, ki so potrebni za analizo obstoječega stanja. Občinska pisarna v tej zvezi obvešča, da bo anketiranje večjih porabnikov energije opravljeno v juniju. Zato pozivamo vse institucije, ki bodo po pošti prejele anketni list, da izpolnjenega v osmih (8) dneh vrnejo na občino Videm. Občinska uprava 1 Radijem Ptuj smo rajiali po Majskem Vrhu Četrtkove oddaje Rajžamo iz kraja v kraj na radiu Ptuj so me navdušile. Dobil sem idejo o snemanju podobne, nekje v našem delu Haloz. Bilje mesec maj. Za marsikoga naj lepši mesec. Idealno izhodišče; v mesecu maju po majskem Vrhu, sva se dogovorila s Tatjano. V oddajo so se z veseljem vključili pridelovalci odličnih vin. Ob predstavitvi kleti in izvrstnih vin smo poskusili vzorce najboljše kapljice. V MAJU PO MAJSKEM VRHU Začeli smo pri Jožetu Milošiču, se ustavili pri Stanku Gregorecu in se od tam spustili še do kleti Marjana Kramerja. Vsi trije gostitelji so se ob predstavitvi na radiu Ptuj potrudili, da smo mnogoštevilni spremljevalci okusili tudi dobrote, ki so nam ob odličnem vinu dobro teknile. Morda bi med potjo od kleti do kleti opazili še kakšno zanimivost. Tako so pa domačini bolje opazili nas, saj smo se po majskem Vrhu popeljali kar z vlakom, cestnim seveda. Strojevodja Zvonko Kaučevič, ki je tudi konstruktor cestnega vlaka ŠTAJERC se je potrudil, daje naša vožnja potekala varno in po voznem redu. Morda smo v oddaji prepričali in navdušili poslušalce, ki so se že ali pa se še bodo podali po haloški poti, kjer se skriva veliko lepega, predvsem pa dobrega. Od odličnega vina do dobrot, ki so prav tako posebnosti teh krajev,. Turizem gre naprej. To je resničen slogan, ker videmsko haloški turizem gre res naprej. Mogoče včasih malo zastane, pa spet dobi neke nove vzpodbude. V različnih krajih je to različno, napredujemo pa v celoti. Tako strategija turizma občine Videm dobiva nove dimenzije. Ob pomoči domačega medija predstavljamo turizem kot način življenja, kot kakovost življenja, kot del naših perspektivnih usmeritev. Naš turizem je potrebno predstaviti kot sintezo vseh doživetij, ki bodo prispevale k temu, da turizem ni le gospodarska panoga. Domačini naši gostitelji so se tudi tokrat izkazali. Kako točno vedo kaj pomeni civilna iniciativa brez katere turizma ni. Tu se uveljavlja slogan "Turizem smo ljudje". Branko Marinič NAŠI RADIJSKI GOSTJE V MAJSKEM VRHU Vinogradniki Jože Milošič, Stanko Gregorec in Marjan Kramer, predsednik KS Videm pri Ptuju Danilo Skok, župan Franc Kirbiš, upokojeni publicist, pesnik, pisatelj in častni občan videmske občine France Forstnerič, Branko Marinič, njegova skrb pa je turizem v videmski občini. ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM Rajlali smo po haloških gričih 35 NAŠ glas 2002 Domoznanski oddelek .--c*-,' - >•„ ' 352(497.12 Videm) 6001349 6» 3,2 • / ■ . •7* •