!ia 44. Velja po poŠti: >a celo leto naprej K 26'—• aa pol leta „ „ 13'— )ia četrt leta „ „ 6 50 en me$«c ,, „ 2'2C V upravniStvu: »i celo leto naprej K 22 40 H& pol leta „ „ tl-20 i« Četrt leta „ „ 5 60 4n mesec » „ 190 Ja polil], na dom 20 h na mesec, ?$>tameine Jtev. 10 h y UiiEiliSiti, » sredo, dne 24. febiuarj 1909. Leto XXXVII. Inseratl: Cnostop. petitvrsta (72 •m-.'): za enkrat .... i> h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 , za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrst. h 26 h. Pri večkratnem i>t> javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelj* in praznike, ob pol 6. ur;, popoldne. Uredništvo I* v Kopitarjevih ulicah M. 2 (vhod čel --- dvorliie nad tiskarno). — Rokopisi sr m »sraiajos nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega teletona Itev. 74. Političen list za slovenski narod ClpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah Jtev. 2 - --- Vsprejema naročnino, Inserat*- to reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. P®^ Današnja številka obsega 6 strani. T C. kr. minister zmešnjav. (Iz poslanskih krogov.) Ta nasiov zasluži nemški minister-krajan dr. Schreiner. Ta mož, podoben večnemu Židu, .ie končno postal minister-krajan namesto obrabljenega Pradeja. Preje je bil c. kr. notar v Plznju, kjer pa notarijata ni izvrševal, ampak je svojo pisarilo za lepo svoto odstopil Ceh u dr. tibenstreitu, snbstitutu tamošnjega družeča notarja, ki je kot predsednik notarske zbornice skupno s Sclireinerjeni dosegel, tla se ni ustanovilo tretje notarsko mesto v tem mestu z 80.000 prebivalci. Mesto z notariatom se je jel baviti s svojim posestvom na Šumavi iu je na ta način prišel v deželni kulturni svet ter postal predsednik nemške sekcije. Kot tak je gulil dijetc, kar se je dalo. loda noben Nemec si ni upal zoperstaviti se mu; kajti Scltreiner je veljal med Nemci kot najpridnejši delavec v narodnem podrobnem delu. V pošumavskem ozemlju sc je brigal za vsako čuvajsko mesto na železnici in je ves svoj prosti čas posvetil narodnemu delu, prepotoval je vse nemško ozemlje, a na stroške deželnokulturncga sveta. Politik velikega sloga ni bil nikdar, še manj diplomat, tudi njegov ugied med Nemci ni bil velik. Imel pa je vedno namen zasesti mesto nemškega miuistra-krajana, za katero sc je čutil poklicanega. Ko se v znameniti novemberski noči lanskega leta ni posrečilo zvariti novo koalicijo ali koncentracijo, sklenilo se je zadovoljiti se s provizornim uradniškim kabinetom, z ministri-krajani parlamentarci. Nemci so se odločili za dr. Pergelta. To bi težko prenesel dr. Schreiner. Ki je smatral to za črno nelivaležnost. Drugi dan popoludne ob .3. uri je bil že dr. Per-gelt pozvan k baronu Bienerthu, da bi se z njim pogajal o prevzetju portfelja. A že dopoldne je došlo na barona Bienertha in zvezo nemških poslancev nebroj telegramov iz Češke z željo, da bi se Schreiner imenoval ministrom-krajanom. Kmalu nato je Schreiner sam prišel k Bienerthu ter pokazal na kopico telegra- mov, ki so bili Bienerthu jako na poti. ker ni maral Sehreinerja. Bienerth ga je odslovil s tem, da bi z njegovo kandidaturo mora! biti zadovoljen dr. Sylvester kot načelnik nemške narodne zveze. Schreiner je res šel k Sylvestru. a ta se je že odpeljal na zapadni kolodvor, da bi se odpeljal domov v Solnograd. Schreiner je šel za njim na kolodvor, pa vlak je že odšel. Kaj se je dalje godilo, to ni znano. Znano je le to, da je Bienerth malo kasneje prejel telegram, v katerem dr. Svlvester priporoča imenovanje dr. Sehreinerja ministrom-krajanom. Tako je Schreiner minister postal, in od tega časa dela vladi večne zapreke. Imel je konflikte /. Italijani, s Poljaki, sedaj tudi s Slovenci, in večne konflikte s Čehi. Revolta nemškega poštnega viceprezi-deuta v Pragi je njegovo delo, njegovo delo je, da se Nemci niso udeležili jezikovne enkete. Njegov portfelj vladi le težave dela: tudi pri kroni je Schreiner skrajno nepriljubljen; le alpskim Nemcem je neska v oči natresel s svojim agitatoričnim postopanjem. s katerim bo najprejc ubil samega sebe, ta c. kr. minister zmešnjav. (Po »Ostravskih Listih«.) Zopetno sklicanje državnega 3boro in delegacij. Bienerthovo stališče omajano. O položaju se izvaja: Resen zunanji položaj je na najodlo-čilnejšem mestu povzročil, da bridko čutijo, ker manjka stika med krono in njeno ustavno zastopnico vlado na eni iu na drugi strani med zbornico. Dozdaj ni bilo običajno, da bi zborovale v slučaju nevarnosti vojnih zapletljajev zbornice, a položaj je zdaj drugačen. Srbija grozi z vojsko, srbska zbornica je navdušena. Ogrski državni zbor je zbran in se posvetuje o dovolitvi vojaških novincev. Le v Avstriji ni državnozborskega zasedanja, da bi bilo mogoče tudi čuti ljudski glas. Da se izbriše vtis, češ, da se jc v naši državni polovici državna ideja in obramba zunanjih sovražnikov manj podpirala, kakor onstran Litve, se dela z vso silo na to, da prične prej ko mogoče zborovati državni zbor. Sklicali državnega zbora najbrže ne bodo 10. marca, če se ne omogoči njegova delomož- nost. Cuje se, da /. vso silo vplivajo go-sposkozbornični člani na vlado, da bi se intenzivnejše trudila za akcijsko zmožnost parlamenta in ima tudi krono popolnoma na svoji strani. V onih strankah, ki so zelo skeptično sodile o novem državnozbor-skem zasedanju, menijo zdaj, da morajo jia vsak način sklicati v najkrajšem času delegacije. Ker bodo potrebovali delegacije še prej, kakor se bodo mogle izvršiti volitve, se skličejo v zadnjem zasedanju izvoljeni delegati. Delegacije bodo morale dovoliti vojnemu ministru naknadni kredit v visočini četrt milijarde, zakar prevzamejo garancijo parlamenti. Delegacije se bodo tudi morale izjaviti o 54 milijonski odškodnini Turčiji. Državni zbor zato, ko se snide, ne bo volil delegacij, marveč bo moral pred vsem dovoliti vojaške novince. Ni pa še gotovo, če predloži predlogo o vojaških novincih zbornici kabinet Bienerth ali vsaj sedanja Bienerthova vlada. Nadalje se poroča, da je Bienerth predlagal cesarju, naj se skliče državni zbor sredi marca in da se o tem načrtu tudi peča državni zbor. S sedanjim položajem o zopetneni sklicanju državnega zbora se pečajo tudi stranke. »Nemško-narodna korespondenca' javlja, da se izkuša doseči delozmož-nost zbornice iu pa blok tistih strank, ki bi omogočile delovanje državnega zbora. V bloku, ki bi ga radi napravili Nemci, bi bili nemška narodna zveza, kršč.' socialci, Poljaki in socialni demokrati, mogoče tudi »Rusinski klub«, Italijani in Rumunci. Računajo na .370 poslancev. A tudi Nemci že zahtevajo, naj vlada jasno nove, kaj da namerava, ker nikakor ne gre. da bi hodila vlada svoja pota in ne išče stika z državnim zborom. Na nemško-načionalen »filer« v korespondenci so socialni demokrati že odgovorili Bienerthu. ki jih je pozval 2.3. t. m. na posvetovanje in jih prosil, naj omogočijo delovanje državnega zbora. Socialni demokrati so odgovorili, da smatrajo za-ključenje državnega zbora za veliko napako, in da zastopajo zato nasproti vladi najstrožje opozicijsko stališče. Nemška želja izolirati »Slovansko središče«, se je torej že izjalovila. Listi, ki podpirajo Bienerthovo vlado, tožijo, da Bienerthu nasprotuje malone polovica zbornice, približno 250 mož. V koloni proti Bienerthu je 88 socialnih demo- kratov, 125 članov »Slovanske jednote«. nadalje 25 mladorusinov, divjaki, vsenem-ci, nekaj Italijanov in Rusiuov. Ministrski svet bo razpravljal o položaju 2-1. marca. Splošno se sodi, da se ob teli razmerah Bienerth ne more vzdržati s sedanjo vlado, ker dobi komaj navadno polovico. Kolike vrednosti pa je mala večina osobito v Avstriji, že vč vsak političen diletant. »Slovanska jednota.« — Dr. Šusteršičeva izjava o položaju. Vsi listi, ki smo jih dobili do zdaj, objavljajo dr. Šusteršičevo izjavo o dolžnostih »Slovanske jednote«, ki smo jo mi \ čeraj objavili. Deti« je objavil pravila »Slovanske jednote«, ki jih ie odobril na predlog dr. Šusteršiča izvršilni odbor »Slovanske jednote«. Pravila obsegajo šest točk, ki določajo: V »Češkem svazu« in v »Slovanskem središču« zastopane stranke so se združile za skupen nastop in se dogovorile o skupnih dosegljivih smotrih: I. Zveza se imenuje »Slovanska jednota«. Organa sta izvršilni odbor in parlamentarna komisija. 2. V eksekutivnem so načelniki sledečih klubov: čeških agrarcev, »Česk.v klub«. Katoliško-narodni klub«, »Zveza čeških narodnih socialistov, radikalcev in pristašev češkega državnega prava«, »Savez južnih Slavena«, »Slovenski klub«, Ruski narodni klub«. Zveza češke ljudske stranke«, nadalje en zastopnik ostalih češki zvezi pripadajočih češkouarodnili poslancev, skupaj torej devet članov. Če je zadržan klubov načelnik, ga namešča njegov namestnik. Parlamentarna komisija obstoja i/, predsedstev (načelniki in podna-čclniki) v izvršilnem odboru zastopanih skupin. Lksekutivni odbor reprezentira in izvršuje sklepe »Slovanske jednote« in ne more ničesar sklepati, kar bi bilo obvezno za stranke. Parlamentarna komisija sklepa po klubih, vsaka v parlamentarni skupini zastopana skupina odda po svojih navzočih članih toliko glasov kumulativno, kolikor jih zastopa. Vsaka skupina ima najmanj en glas, skupine, ki imajo več kakor deset članov, dva glasa, po tri glasove pa skupine, ki imajo nad 20 članov. Veljavno se sklepa, če so zastopane i glasov. Navadni sklepi, ki jih morajo potrditi klubi, se sklenejo z absolutno večino. Za vse v »Slovanski jednoti« zastopane stranke so brezpogojno obvezni, če so progla- LISTEK. Ha mestih Jtrnlneji polim Potopisne črtice. — Jurij Trunk. (Konec.) Tudi drugi deli voza so namalani, kar se vfdi pri novih, ki še niso zaprašeni, in sicer ue brez okusa. Lah ima naravni čut za lepoto. Prav dopadle so se mi oprave vpreženih živinčet, večinoma krepkih mul. Neapolitanci so proti Sicilijancem šuš-niarji: Žival nosi cel stolp, ki je okrašen z svetlimi gutnbami, pasovi, usnjem, pestrimi trakovi, zvončki, peresi. Cela vprega ima nekaj viteškega, pestro živega, ki se priklada deželi z živimi solnčnimi žarki. Tu je 'kos narodne duše, stare ljudske navade, 'katere ni mogla izruvati nobena naprava modernih prometnih sredstev. Pester voz je ponos pravega Sicilijanca. Gre že proti večeru in po ulicah se začuje zvonenje. kakor pri nas na planini. Iz pašnikov prihajajo krave in trume koz, ki so izredno lepe pasme. Če pride gospodinja s posodo, se »regiment« mirno ustavi sredi živahne ceste in »mlekarna« brez vsake obveznosti je otvorjena! Za prostor se plača nekaj »vorbergov« in hajdimo do druge postaje. Najfinejša gospoda se za te vrste mlekarn ne zmeni, da, na železnici sem slišal praviti: celo knezi-milijonarji se ne sramujejo iti na ulico koze mlest! Jaz sem precej časa hodil za takim regimentom, imel svojo zabavo, oni, 'ki so molzli, pa mleko brez vode, kar se menda šc v Ljubljani ne dobi, ker ne pride preko stroge kontrole! Kdor v laških mestih ne gre na večer na ulico, ne pozna mestnega življenja. Po večerji ie do odhoda parobroda časa in grem na corso Vittorio Emanuele. Ni treba opisovati elegance, ki se tu ši-rokopiri. Omenim le to: po dnevu sem videl na ulici malo finih ljudi, 'prav malo ženskih 'krasotic, tako da sem menil, v Palermu jih ni. Večer me je prepričal, da ie v Sicilijancu že nekaj od jutrovca, ki po dnevu prikriva, kar bi morda preveč ugajalo drugim, večer pa prikaže shranjene biserje. Kar je res lepega, ugaja očem, in človeške lepote je na ulici v izobilju. Nikakor pa srcu ne more ugajati gizdavost in ta kvari marsikatero prikazen, ker kaže, da tudi lepota ne more prikriti spri-denega srca. Proti osmih na večer odhaja vsak dan parobrod v Neapel. Tokrat je na vrsti Solunto«. Na obzorju so švigali bliski in od morja je pihal precej močan veter; vedel sem, danes bo nekaj za Neptuna in ribe. Odhod ie veličasten, žar električnih luči krasen. Rajni Ooerhc jc iz Palertna potreboval štiri dni, nam je treba le nekaj ur. Dolgo stojim na krovu in gledam mesto in obrežje Sicilije. Res, Italija brez Sicilije ni popolna iu Sicilija brez Palerma tudi ne. Videl sem Rim, Neapel, Messino, Sirakuso, a ko bi Palerma ne bil videl, bi bil videl samo polovico. Vsakemu lahko priporočim: Ako greš v Neapelj, idi še v Sicilijo, vsaj v Palermo, in videl boš nov svet! »Solunto« postaja čimdalje bolj nemiren. Sliši se že nekaj znanih vzdihov. Neptun tir j a »colnino«. Ne traja dolgo in tudi jaz mu jo vržem med penaste valove, saj sva že stara znanca! Tokrat je bil z enim samim darom zadovoljen, in ni me več nadlegoval. Ko pridem drugo jutro na krov, se vozimo ravno itiemo otoka Capri. Neposredno sem zrl na Neapelj, a na ono »poi mori« sem čisto zabil, in dobro, da je tudi smrt do sedaj še zabila name. Ko bi se le prekmalu ne spomnila! Pismo Iz Pariza Pariz, meseca februarja. Kaj imamo razumeti pod »svobodo«, ki jo razglašajo takozvani »svobodomis-leci«, nam najjasnejše kaže razvoj stvari v Franciji, kjer neomejeno vladajo ti gospodje. Najprvo so se spravili nad cerkve iu samostane in konfiscirali njih pretilo-zetije. res, vse to jc lastnina naroda. Ivi mu je treba vrniti, kar mu je vzela »mrtva roka«. Od vsega oropanega cerkvenega premoženja pa ljudstvo seveda ni videlo niti beliča marveč si ga je vladna žlahta lepo med sabo razdelila. Ostalo pa ni samo pri tem; saj se vladi ni šlo samo za cerkveno premoženje, marveč je bil cilj njenih misli in dejanj z vsega početka: uničenje katoliške vere. Za tem ciljem stremi neprestano in se pri tem ne ustraši najbrutalnejših tiranskih sredstev, katerih so se kdaj posluževali samodržci, da se ohranijo na vladi. Človek bi mislil, da je najmanj, kar bi mogel zahtevati v tej najbolj »svobodni« državi, prava svoboda vesti, za katero se vnemajo svobodnjaki. To pa ne samo tedaj, kadar se gre p roti veri, marveč tudi tedaj, ko gre za svobodno izvrševanje verskega prepričanja. Toda v Franciji temu ni tako. Ondi moraš biti brezverec, vsaj na zunaj, sicer te preganjajo in kaznujejo, kakor se ie to zgodilo onim častni-kon^v Laonu, da ne govorimo o malenkostnih in krutih šikanah, katerim je danes prepričan katoliški državljan izpostavljen v »svobodni« Franciji. Da se enkrat za vselej zavaruje pred katoliškimi »uporneži«, je francoska vlada primerno preskrbela že v svojih ljudskih šolah. Pozaprla je samostanske in druge verske šole in tako prisilila starše, da morajo svoje otroke pošiljati v državne šole. šeni z dvotretjinsko večino za skupna vprašanja. Stranke, ki nasprotujejo takim sklepom in ki trpe, da jim nasprotujejo posamezni člani, se smatrajo, da so izstopile iz »Slovanske jednote« in nimajo več pravice do zastopstva v eksekutivnem odboru in v parlamentarni komisiji. Parlamentarna komisija voli iz svoje srede načelnika in dva- do tri namestnike. Predsedstvo parlamentarne komisije posluje tudi v eksekutivnem odboru. S »Slovensko jednoto« se ne pečajo zgolj avstrijski, marveč tudi inozemski časopisi, kar dokazuje, kako veliko važnost ji polagajo krogi, ki jim ni ljuba. Kdor zna, kako malo se peča inozemsko časopisje z našimi razmerami, lahko iz tega sklepa, da je bila ustanovitev »Slovanske jednote« velike važnosti. Kot vestni časnikarji zabeležimo, da piše »Kolnische Volkszei-tung« v nekem dunajskem dopisu med drugim: »Jugoslovani iu Čehi so sc združili ne glede na politiške razlike v veliko opozicijsko armado. Združitev so povzročili Slovenci, ki so bili odbiti po načinu, kako se je sestavila vlada. Kabinet se je izpremeni I ne le, da bi bili stopili v stik z jugoslovanskimi krogi in tudi niso pozvali v vlado nobenega Jugoslovana. Nadalje pa smatrajo Slovenci za svoja odločno narodna nasprotnika ministra Hochenbur-gerja in Stiirgkha. Kramarov članek zaplenjen. Praško državno pravdništvo je zaplenilo dr. Kramarov članek v »Češki Politiki«, ki sc peča s češko in z avstrijsko politiko v najnovejšem času. (lomu oli mir? Izvolskij blamiran. Vojske še ni. Ruski minister za zuna- ' nje zadeve, gospod Izvolskij se je zopet blamiral, kakor že večkrat. Izvolskij 4 vkljub svoji ententi s Francijo in Anglijo nima sreče. Mobiliziral je evropske kabinete in liste proti aneksiji. potem pa je v dumi moral sam priznati, da je vezan, ker ie Rusija aneksijo že zdavna v tajnih pogodbah priznala. Nato je tuhtal evropsko konferenco, pa jc ni spravil skupaj, in danes prav nihče več ne govori o njej. Njegov najnovejši načrt pa je bil sledeči: (iospod poslanik v Belgradu S e r g e j e v naj Srbijo litijska, kar more, javno pa seveda poudarja skrajno miroljubnost Rusije. Ko bo Srbija zadosti nakurjena, bodo na Dunaju seveda zaropotali. Dunaj bi zahteval takoj, da se Srbija razoroži in velevlasti v Belgradu energično intervenirajo. Zdaj pa bi gospod Izvolskij zahteval, da velevlasti istotako intervenirajo na Du-naiju. S tem bi bil dosegel skrajno ponižanje Avstrije in se zmaščeval nad baronom Aehrenthalom. Ta načrt se je popolnoma ponesrečil. Velevlasti - Francija, A 11 g I i j a in Italija — so takoj stopile v dogovor z N e m č i j o, da se stori skupen korak v Belgradu. R u s i j a ie stvar zasukala. Skupen korak tudi na Dunaju!, tako jc dejal ruski poslanik N e I i d o v francoskemu ministru za zunanje zadeve Pichonu. Velevlasti so ugibale. Zakaj ne? Nemčija naj izbere obliko, ki za monarhijo nc bo žaljiva. Nekateri Izvolskemu naklonjeni Angleži so že razglašali: Bravo Nemčija! Dobro se drži v evropskem koncertu! Toda Nemčija ie odklonila intervencijo na Dunaju. Oficielno izjavlja nemška vlada, da se ne udeleži nobene intervencije velesil, ki bi Dunai žalila ali se sploh kaj dotaknila suverenskih pravic avstro-ogrske monarhije. Obenem povdarjata » L o k a I a n -z e i g e r«. dvorski list, in »K <"> 111 i s c h e Z e i 11111 g«, oficiozno glasilo nemškega zunanjega urada, da se bo Nemčija, naj pride kar koli, bojevala ramo ob rami z Avstrijo. Tisti, ki so pričakovali, da se bo Nemčija dala zvabiti od Avstrije v stran, so se zopet prevarali. Nemčija je gospodu Izvolskemu pokazala § 1. avstrijsko-nemške pogodbe, ki nedvoumno določa, da Rusija Avstrije ne more napasti, ne da bi Nemčija z vso svojo vojno silo prišla svoji zaveznici na pomoč. Nasprotno pa francosko-ruska aii-anca ne vsebuje tega slučaja. Tudi jc že danes čisto gotovo, da se Francija v takem konfliktu nikakor ne bo postavila na stran Rusije niti proti Avstriji, niti proti Nemčiji. Izvolskij zdaj ugiba, ali in v koliko se more Rusija za Srbilo angažirati. »Neoslovanski« krogi v Peterburgu in Moskvi seveda silno delajo na to, da Rusija Srbijo podpira do skrajnosti. Toda ni vse tako, kakor si to predstavljajo »neo-slovani«. Revolucionarji v Rusiji komaj čakajo vojske ruska Poljska se v tem slučaju dvigne kakor en mož — na Kavkazu že zdai vrč — in kdo se ne spomni rusko-japonske vojske? Car je odločno proti vojski, pravtako finančni minister, dvorski krogi in uradništvo. Francoska velefinanca, ki ima v Rusiji investirane miliarde, svari, kar more, pred vojsko in francoska vlada jo seveda' podpira. Italija ;e izjavila, da se eventualne intervencije velesil na Dunaju ne udeleži. Italija jc zdaj sploh zelo rezervirana, ker ji vendarle ne manjka pametnih politikov, ki nočejo, da bi se Italija vrgla v kakšna pustolovstva! Ang!iia je zadnji čas korektna. Saj je državni tajnik za zunanje zadeve sir O r e y v svojem zadnjem govoru povdaril, da aneksija Bosne položaja na Balkanu ni bistveno iz-premenila. Vrhtega povdarjajo »Times« 23. t. m., da so teritorialne kompenzacije za Srbijo Izključene. Angleški list tudi odklanja srbsko zahtevo, da se postavi Bosna pod evropsko kontrolo. Pač pa predlagajo »Times« in z njo vsi pariški listi, ki so z vlado v zvezi, naj Avstrija precizira, ka' hoče Srbiii koncedirati. »Echo dc Pariš« in »Le Journal« n. pr. povdarjata da je sporazum težko mogoč, ako baron Aehrcnthal določno ne pove. kaj in koliko hoče Srbiji koncedirati. Aehrcnthal to tem ložje stori, ker se itak gre le za gospodarske kompenzacije. »Times« o tei stvari tudi zelo pametno pišejo. Opozarjajo, da Avstrija ne bo imela prav nobenega dobička od tega. ako Srbijo po-lazi. Naj Avstrija pove. v koliko jc voljna iz katerih je vera popolnoma izključena. Postava veleva, da morajo biti ljudske šole v verskem oziru popolnoma nepristranske: ne smejo vere pospeševati, pa tudi ne pobijati. Ljudskošolski pouk si je na tei podlagi ali pravzaprav praznini težko misliti. In res so šolske knjige deloma prava zmašila. deloma pa vkljub postavi krščanstvu sovražno pisane. Kako še-le svobodomiselno učiteljstvo izvaja to čudno šolsko postavo, si je lahko misliti. Učiteljstvo prav dobro pozna cilje svojih višjih in se jim hoče prikupiti s tem. da te cilje v šoli pospešuje kolikor le more. Zaničevanje krščanstva, obrekovanje cerkve iu duhovnikov, potvarjanjc zgodovine na škodo vere vse to jc v ljudski šoli na dnevnem redu. Otroke, ki jim uide kaka verska besedica, učitelj v šoli zasramuje in zasmehuje iu ostro kaznuje. Mnogi svobodomiselni učitelji pa se izpozabljajo tako daleč, da otroška srca zastrupljajo z nesramnim, nečistim govorjenjem. To pogubonosno delovanje ljudske šole jc zdramilo tudi lahkoumne fran. očete, da so sklenili vstati k obrambi vernosti in čistosti svojih otrok in se v to svrho združiti v posebni »Zvezi družinskih očetov«. Ta misel je našla veliko prjstašev. Toda »svobodomiselni« samodržci, ki imajo Francijo v rokah, se na svojem pro-tiverskem potu nc puste ustaviti; v vsi naglici so izdelali in predložili zbornici dva zakonska načrta, ki jeml!eta staršem vsako pravico do vzgoje otroka in jim onemogočujeta vsak vpliv na šolo in uči- teljstvo. Dotični zbornični odsek, ki sta 11111 bila načrta predložena, ni le sprejel oba zakona, marveč ju še poojstril. Prvi teh zakonov zabranjuje, da bi starši otrok smeli tožiti državnega učitelja radi protiverskega ali protinravnega pouka; zakon marveč določa, da je za javni šolski pouk odgovoren edinole okrajni prefekt in se more torej Ic proti njemu na-periti tožbo. Ako se pomisli, kako neomejeno pašujejo francoski okrajni prefekti iu v kakem svetem strahu se trese francosko ljudstvo jired visokimi uradniki, tedaj nam je jasno, kaj pomenja ta zakon. Redko bodo pač sejani oni, ki bodo v skrajni sili našli pogum, da spravijo na zatožno klop okrajnega prefekta, iu uspeh takih -ožba bo v največ slučajih ta, da bo toženec triumfiral nad tožiteljem. I )rugi zakon določa strogo kazen do dveh let ječe za vsakega, ki bi napeljeval k uporu proti šolskemu zakonu. Stroge kazni so določene staršem, ki bi svoje otroke zadrževali od šole ali jim branili rabiti potrjene šolske knjige. Zakon je sestavi/en tako. da si vsak duhovnik, vsak časnikar, da, celo vsak prijatelj kake družine lahko nakoplje dve leti težke ječe, ako kritikuje deloma nesmiselne, deloma pa naravnost ostudne šolske knjige. Ni dvoma, da bo zbornica sprejela oba zakona, ki bi bila vredna »španske inkvizicije-, kakor nam jo slikajo gotove brošure. Kako dolgo šc se bo pustilo francosko ljudstvo tiranizirati od fraitia , sonstva ? se s Srbijo sporazumeti iu mogoče bo to privedlo do linije med Avstrijo in Srbijo. Nasprotno pa je ekspedicija v Srbijo silno nevarna reč. Avstrija odklanja pogajanja s Srbijo. Na Dunaju izjavljajo glede na predlog francoskih diplomaških krogov, da je Avstrija že izjavila, da jc v principu voljna dovoliti Srbiji gospodarske koncesije. Ker jih pa Srbija odklanja in je v skupščini oficielno zahtevala in še vedno zahtova, da se Avstrija Bosni odpove ter se Bosna kot avtonomna provincija postavi - pod turško suvereniteto, vrhtega pa del tega teritorija odstopi Srbiii, so vsakršna pogajanja izključena, dokler se Srbija ne razoroži in svojih neopravičenih zahtev ne prekliče. Nov korak velesil. Francija, Nemčija, Anglija in Italija se zdaj dogovarjajo, da store skupen korak v Belgrad 11, ker je vsled znane izjave nemške in italijanske vlade intervencija na Dunaju izključena. Mirovni blok velesil se zdaj zlasti pogaja z Rusijo. Ta poganjanja so zato velike važnosti, ker se bo pokazalo, ali in v koliko namerava Rusija Srbijo podpirati. Jutri, k večjemu pojutrišnjem bo položaji razjasnjen! Ako sc namreč Rusija udeleži skupnega koraka v Belgradu — in ta korak bo odločen, obenem pa za Srbijo ugoden, ker ji bo nujal možnost rešiti se iz sedanjega zapletenega položaja — potem je mir zagotovljen in srbska vladna »Samouprava«, ki je dejala, da Rusija stoji popolnoma za Srbijo, bo desavuirana,. ako pa se Rusija ne udeleži tega koraka, oziroma ga celo prepreči, potem je mirovno akcijo velesil smatrati za ponesrečeno ter bo podan dokaz, da hoče Izvolskij iti do skrajnosti, ako morda ne preobrne svoje politike v zadnjem trenotku, ko bodo že sablje rožljale. Avstrija sama resno misli na vojsko, to se da posneti iz vseh poročil. »W. Allg. Ztg.«, poloficioz.no glasilo zunanjega ministrstva, povdarja, da jc položaj še vedno prav resen. Celo poojstril se je in sicer 1. zaradi vehementnega članka oticiozne »Samouprave«, ki označuje aneksijo za rop in 2. zaradi sestave novega srbskega minstrstva, ki jc bojevito. Ministrski predsednik No-vakovič in vojni minister Zivkovič sta najhujša nasprotnika Avstrije. V kabinetu značita oči to provokacijo za Avstrijo. Vendar pa Novakovič šc ni mogel sestaviti kabineta in sicer zato, ker hoče Pa-šič na vsak način postati minister za zunanje zadeve. Na Dunaju označujejo sedanji kabinet za kabinet katastrofe, ker sede (oziroma nameravajo sedeti) sami hujskači v nJem. Cesar napoveduje vojsko. Dopisnik lista »Grazer Volksblatt< poroča, da je cesar nasproti Justini dejal, da jc skupna banka potrebna, ker stojimo neposredno pred vojsko. Mobilizacija? »Augsburger Postzeitung« poroča, da so mobilizacijske odredbe za 15 (Sarajevo in Zader). 13 (Zagreb), 7 (Temešvar) in 9 (Jožefovo) zbor že izdane. Mobilizacija se izvede 1. marca. V slučaju potrebe se mobilizujeta potem 10. marca še 12 (Her-mannstadt) in 3. zbor (Gradec). Graški listi pa označujejo to vest za neresnično. Črnagora se pripravlja. (Najnovejše.) Črnogorsko vojno ministrstvo je odredilo dislokacijo čet in sicer je 7000 mož poslanih na mejo. 6000 mož je dirigiranih proti Velimiru, 1000 vojakov pa v Krstac, Vojni korespondenti v Belgradu. (Najnovejše.) Iz Pariza, Londona in Peterburga so dospeli v Belgrad vo ni korespondenti večiih listov, 23. t. m. jih ie sprejel minister dr. Milovanovič. Srbija organizujc čete in razdeljuje * bombe. 22. t. 111. se je v Belgradu sklenilo odposlal v Avstrijo več bombarderjev, da izvrše atentate nad odličnimi osebami. Avstrijske oblasti vedo za načrt. Srbska infanterija ima bombe in sicer nosi vsak drugi mož pet takih reči s seboj. Akcijski radii teli bomb znaša baje 54 111. Ima iili tudi konjeništvo. Topničarji imajo take, ki se dajo baje 270 111 daleč vreči. Hiidoinušncži pravijo, da jc akcijski radii pri vseh toliko manjši, kolikor več so na-|)oln!ene s tistim žaganjem, o katerem je poročala nedavno »Štampa«. Čctniki Grigorji. Skopljanče in Dove-zenski so iz Skoplja odpotovali v Belgrad, kjer vlada organizujc četaško akcijo. Nacionalni obrainbeni odbor v Bel-! gradu ie v svoji seji dne 22. t. 111. sklenil, ■ da stopi v akcijo tudi, ako bi vlada hotela se z Avstrijo sramotno sporazumeti. Odbor se zanaša na svojih 40.000 prostovolj-cev in 40.000 ruskih prostovoljcev. Prestolonaslednik je zelo navdušen in se s častniki posvetuje o vojski. Dijaki v Belgradu demonstrirajo proti Avstriji in ji napovedujejo »rat«. Borza in politika. Negotovost političnega položaja najbolje izpričujejo kurzna poročila dunajske borze. Državni popirji so se znižali takoi ob aneksiji Bosne in so padali, čim bolj sc je napetost povečala. Včeraj so pa dosegli popirji najnižji kurz, kar ga pomni borza že dolgo. Poročila iz Belgrada in vesti,, da so sc ponesrečila prizadevanja velevlasti, da bi ohranile mir, so potisnile na borzi kurze. Kreditne akcije in državne železnice so padle takoj za 4 K, alpine za 5 K. Pri državnih obligacijah se pa na njihovem nizkem stališču vendar čuti delo špekulacije, kajti nizke kurze izkoriščajo neke stranke, da nakupujejo popirje, upajoč na to, da se zvišajo, in to jih poganja zopet od slučaja do slučaja nekoliko kvišku. Vesti o »paniki« na dunaski borzi so pa pretirane, izšle najbrže od kakšnega špekulanta. Vendar stoji borzni barometer jako nizko in kaže na slabo vreme. XXX Položaj je torej jako opaseiu Naš poslanik v Belgradu, grof Forgach, je že odpotoval, da poroča vladi osebno o položaju. Tudi namerava vojna uprava v najkrajšem času postaviti v Mostaru nov zbor iu sicer 16. V Parizu so postali že jako pesimistiški in le v Berolinu še prav ne verujejo v konflikt. Jasnosti še ni. Odvisno je zdai vse od tega, kaj porečejo v Peterburgu. Ali se udeleži Rusija skupne intervencije v Belgradu? Če se nc udeleži, kako misli Srbijo podpirati? Potem je mobilizacija seveda gotova. Mobilizacija pa šc ne pomeni vojske. Pričakovati je namreč še izjave Nemčije za ta slučaj. Če Nemčija tudi mobilizira, se Rusija morda premisli. Potem ostane še obračun med Srbijo in Avstrijo. Srbija pa se najbrž tudi premisli, ako bo Rusija vezana vsled Nemčije. Torej nekoliko upanja jc šc. da se konflikt poleže. Preveč po našem mnenju ne. Zadnja poro-čila niso nič kai vesela. Na vsak način bomo črez par dni jasno vedeli, pri čem smo. dnevne novic*. + Deželnozborska voJitev na Vipavskem. Nova volitev deželnega poslanca iz volivnega razreda kmetskih občin v vol. okraju Vipava - Idrija namesto umrlega poslanca Ivana Lavrenčiča se bo vršila dne 3. aprila 1909 na postavno določenih voliščih. Natančnejše odredbe o kraju in uri, kje in kdaj sc začne volitev, kakor tudi o uri. o kateri se konča oddajanje glasov, obsegajo izkaznice, ki se bodo dostavile volivcem. -r Osebne vesti. Cesar je imenoval podkonzuia dr. Iv. Schuegla v Nevv Jor-ku za konzula. G. dr. Schuegel je te dni jiotoval po južnem Tirolskem ter je na razglednici poslani »Amerikanskemu Slovencu« jiozdravljal amerikanske Slovence Popolno priznanje je štajarski dež. šoiski svet izrekel šolskemu svetniku Jož. Hauptmaiinu, ki je bil koncem preteklega leta po 30letncm delovanju na gra-škeni ženskem učiteljišču na lastno prošnjo umirovljen. Za predsednika mero-sodnega urada v Vipavi je namesto v Ljubljano prestavljenega Maksa Lihega imenovan Franc Arh. Za voditelja okrajne bolnice v Postojni jc imenovan sekun-darij v ljubljanski dež. bolnici dr. Emil Va-šek. Uradni sluga notranjega ministrstva Anton Colner je imenovan za c. kr. viadnega kancclišta na Kranjskem, c. kr. vladni kancelist Leopold Seljak je pa i/. Črnomlja prestavljen v Kamnik. -f- Lov za senzaciami. »Slovenski Narod« že delj časa dela brzojavke i/ »Novega Vremena«, kar smo že enkrat dokazali. Pa pustimo to. Nedopustno sen-zacijolovstvo pa je, da »Narod« brzojavke kar sani fabricira. Včeraj je namreč skoval brzojavko, da poda Avstrija Srbiji 11I-tiniatum 15. marca. Zakaj ni povedal še ure in minute? Nc Aerenthal, ne Sclion-aicli danes še ne vesta dne. kdaj bosta Srbiji ultimatum podala, ker tega spioii vedeti nc moreta. V tako kritičnem časi objavljati take izmišljene senzacije kakor je bila tudi ona o hišnih preiskavah sc pravi begati javno mnenje, mesto pomirjevati, kar je zdaj edino na mestu 4- Škof Gug er umrl. Iz Zagreba p ročajo. da je ondi umrl v visoki starosti S1 let škof Pavel G u g I c r. odličen hrvaški rodoliub. Pavel Gugler jc bil naslov ni škoi Omiški, prepozit zagrebškega stol nega kapitpa. Svoj čas jc bil kapitularn vikar zagrebške nadškofiie. Bil je dobrot uik raznih društev in učenih zavodov Priloga »Slovenca" Itev. 44. dn6 24. Prvi kinematograf Mt Prej „EDISON". DUNAJSKA CESTA, Nasproti kavarne ..Evropa" »ako soboto In sredo nov program! Predalav. „h .«.1.11.1. - ----^---Mtllm OD t! ClOU HI KI ti I OD S., 5„ 6„ J. m 8. U«. Predstav, ob nedeljah m praznikih s ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne. cene prostorom! stor otroci 40'v,' ^prostor VotrocUn i Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure pred- = Slike se dobivajo samo lz pive svet. pariške tvor. Pathe Fržres. vojak, do narednika 20 v. I Stave po znižani ceni. 1. prostor 20 v.. II. 10 v ^ ROVnOtelJStVO ..POtlT. — ----- --------------« — W . uv V/. Ul c = stave po znižani ceni. I. prostor 20 v., II. 10 l Naše posojilnice, hranilnice in gospodarske organizacije opozarjamo na I. P o d l e s ni k o v o »Knjigovodstvo« II. del, ki nam predstavlja specialno delo in sc mora kot tako ocenjevati. Kot podrobno delo se peča temeljito najprej z bistvom kredita denarnih zavodov, zadrug, potem r a i f f e i z e n s k i h hranilnic i n p o s o j i I n i c. Za tem sledi razlaga uprave hranilnice i n p o-s o j i I n i c e po Raiffeizenovem zistemu in so ti razlagi priklopljeni predmetni vzorci. Temu sledeči tretji oddelek prinaša v kratkem osnovne pojme eno- in dvo-stavnega knjigovodstva kakor tudi teoretično razlago dvostavnega knjigovodstva, kakor se rabi v hranilnici in posojilnici raiffeiznovki. Četrti oddelek prinaša p r a k t i č n e p r i m e r e poslovanja prej omenjenih zavodov. Peti oddelek govori o velepomembnem predmetu: konverzija v k n j i ž e n i h dolgo v. Ze ta sam odstavek daje knjigi zelo veliko vrednost. Šesti in zadnji oddelek te obširne knjige se peča z blagovni m p r o -m e t o m raiffeizuovk. Kakor iz predsto-ječega razvidno, se knjiga peča temeljito /. poslovanjem raiffeizuovk iu bo jako dobro služila kot priročna knjiga vsakomur, ki ali vodi posle kake že obstoječe raiff-eiznovke, ali jo želi ustanoviti ali pa .se sploh zanima za to važno panogo zadružnega gospodarstva. Pisatelj si je prizadeval dati javnosti lahko u m I j i v o knjigo, katera bi naj dobro došla tudi preprostim, a vztrajnim samoukom. To njegovo željo izraža preprosti in jasni slog. kakor tudi obširno razlaganje vsakega pojma. Knjiga temelji na praktičnem življenju, primeri in vzorci so posneti iz prakse, kakor jih je uvedla delavna Zadružna zveza, in zategadelj daje knjiga le p r a k t i č n c, v življenju preizkušene nasvete, primere in vzorce. Res se knjiga peča v prvi vrsti z poslovanjem in knjigovodstvom raiffeizuovk, ali ravno zategadelj je knjiga velike vrednosti, ker bo pospeševala razširjenje in učila poslovanje raiffeizuovk hranilnic in posojilnic, katerih namen je povzdigniti gospodarsko blagostanje k m e t s k c g a ljudstva. Ta knjiga bo pa tudi vodila k varčnosti, k skupnemu in zadružnemu delu, saj dokazuje, da ima naš trud in delo povoljen uspeh in obilen sad le. ako varčujemo z pridobljenim, delamo urejeno in složno in podpiramo drug drugega. Vsak, kateri želi, da bi se naše slovensko ljudstvo gospodarsko ojačilo 'in napredovalo, mora povspeševati razširjenje in vdomačenje koristnega dela: Podlesnik, knjigovodstvo, II. del. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Franc Zelenik. * Za ljudsko izobrazbo! Kakor smo obljubili, bo oddajala »Katoliška B u k v a r n a « ,v Ljubljani zgodovinsko povest »Pasjeglavci« do konca meseca marca po zelo nizki ceni 1 K; uspeh je pokazal, da smo s tem zelo ustregli našemu ljudstvu, ki rado bere dobro leposlovno čtivo in ne mara umazanosti i/vestne kolportaže. Ze nekaj dni po izdaji Pasjeglavcev«. smo opazili, da se je ljudstvo našemu vabilu z navdušenjem odzvalo: došlo nam je nepričakovano veliko naročil, tako da danes opažamo, da nam bo zaloga »Pasjeglavcev« prav kmalu pošla. Na to nismo bili pripravljeni. -Naznanjamo, da bomo oddajali do konec marca mesto »Pasjeglavcev« zgodovinsko povest »Zadnja kmečka vojska« po isti ceni, kakor smo naznanili »Pasje-glavce« — 1 K s poštnino in položnico vred, tako da ne narastejo za naročnika nobeni drugi stroški. Seveda na ogled »Zadnje kmečke vojske« ne bomo razpošiljali, temveč jo doposlali samo onemu, ki jo bo naročil. »Zadnja kmečka vojska« jc še lepša iu mnogo bolj zanimiva nego »Pasjeglavci«, saj jc delo slavnega Šenoa, ki je tako mojstrsko opisal boj slovenskega in_ hrvaškega kmeta za ljudske pravice. Zato naj si jo omisli, komur je mar, da pride med ljudstvo dobro berivo in sc izpodrine »šund«! Prav iz tega namena smo nastavili tako nizko ceno! Broširana knjiga velja do konca marca I K, vezana 2 K. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. * Nalezljive otroške bolezni v sliki in podobi. Nazorno tablo po dr. Tamppovem plakatu za šolo in dom je priredil dr. I) e-m e t e r p 1. B 1 e i w e i s. Izvrstno bo služilo to nazorno učilo za šole in za naša društva, kakor tudi za matere, ki jim je poznavanje nastanka, simptomov in pripomočkov proti sovražnikom otrokovega organizma neobhodno potrebno. Tabla ni prevelika, temveč za porabo zelo ročna, besedilo kratko in precizno, slike (osem) dobre in jasne. Na slikah so predočene ošpice (Roteln), škrlatica, davica, norice (Schafblattern) in koze. Besedilo pa razloži še sledeče: dušljivi (oslovski) kašelj, hripo, trebušni legar in vnetje ušesnih slinavk. Izmed pripomočkov zavzemajo prvo mesto profilaktiška sredstva, osanilje-nje bolezni, prava hrana in hitra zdravniška pomoč. Tablo prav toplo priporočamo starišem, šolskim vodstvom in sploh vsem faktorjem v mestu in zlasti na deželi, ki imajo interes na tem, da se kužne otroške bolezni omejijo, zabranijo epidemije in sploh povzdigne ljudsko zdravstvo. Prav posebno pa opozarjamo krajne šolske svete, naj si omislijo to nazorno prekoristno tablo, ki je namenjena, da se obesi kot izvrstno nazorno učilo v šoli na steni, pa tudi v društvenih prostorih. Cena 4 K, po pošti 4 K 50 h. Naroči se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Nabavijo naj si to na-stensko učilo tudi naša društva, da se pouči ljudstvo o simptomih otroških bolezni in si poišče pravočasno pomoč. * Občinski zakon za Kranjsko, izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer, je izšel ravnokar v novem šestem natisu in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 35 v. vezana knjiga I K 90 v s poštnino vred. JU'«. j^jiL-«j»ca.«j| -g«* vila z vrtom v jako lepem kraju v Ljubljani, oddaljena od glavne poste 15 minut, pripravna za kakega vpokojenega gospoda. Cena jako nizka. Poizve se pri upravništvu „Slovenca". 306 (7) » /t hunc> Ljubljana, Dvorni trg 5/. 3 priporoča velikansko bber zimskih sušenj, Kožuhov (kraljih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., 3a gospode in deč^e, $irogo solidna, strokovnjaka postrežba. Išče se za ,Glasbeno IWatico( Pisarniška moč Pisarniškega posla (vložni zapisnik, korespondenca itd ) je vsaki dan povprečno po dve uri in to popoldne ali zvečer. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe je pošiljati na odbor „Glasbene Matioe1* do konca februarja. 500 2-1 Absolutno ognjevurne blagajne jekleno-oklopne blagajne in kasete ponudi starorenomirana tovarna za blagajne Jan. Lange Dunaj, XVIII1, Mhrlnger Gilrtel Stev. 7. Telefon 21485. 3157 26-9 Ceniki zastonj. Dobavitelj domačih hranilnic. Razpis. Št. 14773. Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne službe okrožnih zdravnikov in sicer: I. v Krškem z letno plačo 1200 K 2. na Raku z letno plačo 1400 K Z vsako teh služeb je združena aktivitetna doklada 200 K. Okrožni zdravnik v Urošu pijem bo prejemal še od zdravstveno-okrožnega zastopa prispevek letnih 600 K dokler ne dobi železniško-zdravniške službe v Grosupljem. Prosilci za eno teh služeb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 20. marca 1909 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega ježika 1 Od deželnega odbora kranjskega V Ljubljani, dne 18. februarja 1909. 470 3-2 tropinovoo kranjski brinjevee Mllkmi« i Pariza. ■c loki T lodlb od SO litrov aaprtj po prar primarni ooal t aaaosljlvl kakovosti v veležganjarnf in rektifikarni sadja M. Rosner (k Co., Ljubljana, •»•!< Slika, poleg Kaalar-Jovo plvovarao. Podružnice Splfet, Celovec ln Trst Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2 Podružnice Spljet, Celovec ln Trst sprejema vloge na knjižice in na te- 1/ 0/ koči račun ter je obrestufe po čistih /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. - Delniška glavnica -K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000. ■■■■■■■■■■■BElMBjl Podružnice: Praga i mtnlalnlcaml; Graben 15, Mola tiran. Me it ulica 17, Badea, Brno, Celila Lipa, Ccika Kamilica, Moravski Zumberg, MSdllag, Novi Jlčln, ^ Pisen, Zvitava In Liberce. Menjalnice na Dunaju: I. Wollstll* 10, Taborstrasst 4, lil. Ungargasse 77 (vogal Rennvvega). III. L8-wengsis« 27, IV. VVledntr Hauptstrasse 12, V. Schonbrunnerstrsne H8 a, VI. Gumpendorferstrasse 22, VII. Marlahllfrrstrasse 70, VIII. Lcrchmfelder-strasse 132, IX. Alserstrasse 32, XVIII. WShrlngerstrass« 82, XIX Pflbllngcr Hauptstrasse 83. XIX. Hauptstrasse 32. n Menjalnidna delniška družba MERCUR ' DUNAJ, I., VVollzelle 1. ii Akc. kapital K 20,000.000. Bes. zaklad K 8,000.000. • • • • •. • • • • • • Na|kulantne|£l nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, s: zastavnic, srečk, deviz, valut ln denarja. :: Zamenjava In eskomptlranfe :: Izžrebanih zastavnic ln obligacij, srečk ln kuponov. * Delniška družba, združenih plw©war€ia Zaleo in Laško fi popoea jL»1t»OJrjm.O Specialiteta: „Salvator" (črno pivo a Ia monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). -:- Poiiljatve na dom »nrejema restavrater ..Narodnega doma" g. Kržlšnik. (Telefon št. 82.) ============ tfTfr.-vuj Za Šport In promet. 12 Zaloga koles Puch, (Styria), Globus, Regent in drugih ioecialnih znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prejem koles za emajliranje, : poniklanje ter popravila : solidno in oeno. __Karol Čamernlk LJubljana, Dunajska c. št. 9. Dež. lekarna pri,,Mariji pomagaj'4 Leustek Ljubljana, Resljeva c. I zraven cesarja Franc Jožeforega jubil. mostu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje ffipSav- Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano Tanno = chinin tinktura za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 2700 Slovita Melosine ustna in zobna VOrf/l deluje izborno proti zobobolu in gnjl-YUUa lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. Naznanilo prodaje. Radi nameravane izselitve v Ameriko prodam takoj svoje posestvo z gostilno v Žužemberku, h. št. 7 in pripravno za izvrševanje mesarske obrti, na dobrem prostoru in v prav dobrem stanu, proti takojšnemu plačilu ali po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Josip Roje, posestnik in gostilničar v Žužemberku. 486 (5-1) Velika zaloga raznih 2267 slovenskih plošč In gramofonov ceniki od gramofonov In ploi£ na razpolago. Fr. P. Zajec urar In optlkar Ljubljana, Stari trg, Stv. 26. C-jV ^ = Pridno dekle = katera je služila v kaki gostilni kot kuharica in ima veselje do gostilne dobi zelo ugodno službo kot natakarica v prav prijaznem kraju v gostilni tik farne cerkve, v hiši je županstvo in poštni urad odda se na račun, in zraven posebna mesečna plača. Ponudbe na upravo lista. 472 3—2 Ponudbeni razpis. Konzorcij za zgradbo hotela pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru razpisuje tem potom zidarska, tesarska, mizarska dela s kovanjem in pleskanjem, dalje ključavničarska, kronska, kleparska, steklarska, pečarska in slikarska dela, napravo stranišč in preskrbo oprave za sobe za zgradbo zgoraj navedenega hotela. V tajništvu »Katoliške tiskarne" so razpoloženi na vpogled proračuni, ki veljajo obenem za popis stavbe, ter načrti. Zapečatene ponudbe z označenimi enotnimi cenami naj se pošljejo do ponedeljka, dne I. marca s 5% vadijem vred na tajništvo »Katol. tiskarne«. Na pozneje došle ponudbe se ne more ozirati. Ponudnik se zaveže vztrajati pri svoji ponudbi tekom 8 dni. Po ponudbeni razpravi se vrne vadij onim podjetnikom, katerih ponudbe niso bile sprejete. Stavbeni odbor si pridržuje pravico oddati dela posamezno ali v skupinah ali pa tudi enemu samemu ponudniku, kakor tudi prosto izbero med došlimi ponudbami, in sme tudi razpisati novo razpravo, ako bi mu ne ugajala nobena ponudba. Ljubljana, dnč 19. februarja 1009. 477 3—2 Stavbeni odbor. Slovenci, pozor! pri nnkupouonlu oenceol Fr. \m Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih i n 3077—23 i ■ Z Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. GIE BREZ ion« CE! na pepelnično sredo, 24. svečana 1909. velika izbera vsakovrstnih rib izborne morske ribe — jastog (Humer) — skampi — orada — brancinor — morski jezik sfoglie itd.) Renski losos in druge pikantne špecijalitete. 530 2—1 Dražbeni oklic. Dne 2. sušca t. 1. bo pri c. kr. okrajni sodniji v Litiji, dopoldne ob polu 10 uri, g. Jakoba Rosenthal, (preje g. Wakonigg) iz Šmartna pri Litiji. Sodnijsko cenjena vrednost znaša K 104.000, Najmanjši ponudek znaša 52.000 K. Posestvo obstoji iz dveh, enonadstropnih hiš. V prvi je velika mešana trgovina, z jako dobrim prometom, in gostilna z zalogo pive, zgoraj lepa stanovanja. V drugi se nahajajo lepe stanovanjske sobe, gostilniški salon, gospodarsko poslopje z velikimi, obokanimi kleti, skladišči, ledenica itd. Vse je v prav dobrem stanju. Nadalje je še eno gospodarsko poslopje, en vezan kozolec, lepi travniki, njive, sadno drevje in en gojzd, vse prav v obližju posestva. Več se poizve pri gospodu dr. Rlhard Schlossar-ju, odvetniku v Gradcu. Dražbene pogoje in listine smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri c. kr. okrajni sodniji v Litiji med opravilnimi urami. 469 3—1 eksekutivna dražba posestev Stenosrafa za slovensko in nemško stenografijo sprejme takoj odvetniška pisarna dr. V. Rrliper In dr. F. Tominiek. Prednost imajo strojepisci. Ponudbe ustmeno ali pismeno na pisarno. Plača po dogovoru. 506 3- l mmmmmnmmmmmnnmmm a Slavnemu občinstvu, posebno pa pre- ® {K častiti duhovSčini in cerkvenim predstoj- H gg niStvom priporočam svojo dobro nrejeno H podobarsko impozla-■ farsko obrt S v Mfolfovih ulicah it. I W nasproti frančiškanske cerkve ■I ter vsa v vso to stroko spadajoča dela H kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna- S kijev itd. in zagotavlja kolikor možno umetno H 'n fino ter trpežno izdelavo po lastnih in m predloženih načrtih. m Cene zelo zmerne! Priznano dovršena delal 5 466 Z odličnim spoštovanjem 52—46 S Aleks. Gotzl m podobar in pozlatar. Stavbene parcele na Bledu so z lepim razgledom in z gozdom vred, blizo jezera na prodaj; cena za seženj2 K 6 — in K 14—. vila na Bledu vsa meblovana, s sadnim vrtom blizu pošte tri minute do jezera, po nizki ceni. Več se izve pri gospe Ivani Pokorn, Ljubljana, Gradišče 17, I nadstr. 349 3-2 Proda se tudi Naprava vodnjakov. Slavnemu p. n. občinstvu se priporočam za napravo betoniranih VODNJAKOV IN KAPNIC ter sploh za razna dela pri vodovodih vsake vrste. 510 4—1 Velespoštovanjem Andrej Frantar vodnjakarski mojster Poženk, pošta Cerklje pri Kranju. Služba organista in cerkvenika se razpisuje. Nastop lahko takoj. Plača po dogovoru. Prosilci, ki imajo veselje do kmetije, imajo prednost. Župni urad desnica p. Kranj. 437 3-1 v Ljubljani obstoječe iz dlfell IliŠj hleva in šupe, s sadnim vrtom in nekaj njive za zelenjad, se prostovoljno m mm«! mm po zelo ugodnimi pogoji. P"Wln Poizve se v upravništvu. 498 6-2 J®®©® «ar Nova slovenska trgovina -e« I Lenasi &> Gerkman, Ljubljana 1 priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago. Solidne cene in točna postrežba. 3490 (26-6) Med drugim je osnoval pet ustanov za uitiirovljene duhovnike. N. v m. p.! Kmečko-stanovski shod na Seiih pri Šumbregu, dne 7. t. m. se je nad vse dobro obnesel. Udeležniki so vse govore, ziasti pa predavanje g. A. Vode-ta, učit. iz Zagradca, z vso pazljivostjo poslušali, (i. predavatelj si je izbral za predavanje francosko revolucijo, katero je z ozirom na naše sedanje razmere opisal v najpo-Ijuduejši obliki. Bodi mu za njegov trud še uikrat na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala. Na tem shodu se je tudi govorilo o zboljšanju ceste, ki vodi od Vol. Gabra do Zagradca in glede poštnega nabiralnika na Selili, za katerega prosimo že nad eno leto. Kje je stvar zastala nam ni znano. Kakor se vidi. ima tudi c. kr. poštno ravnateljstvo dvojno mero. Ce se isto dovoli Kočevcem skoro v vsaki vasi, zakaj pa ne tudi za našo župnijo. Vsi imamo jednake dolžnosti, pa zahtevamo tudi jed-nake pravice. -■- Dostavek uredništva: lJden naših državnih poslancev se je poučil o Vaši prošnji v Trstu in izvedel, da so drugi, večji kraji preje prosili za nabiralnike, pa jih tudi niso še vsi dobili. Postno ravnateljstvo bi vsem rado ustreglo, a ima na razpolago le omejen kredit. Zato se mora v prvi vrsti ozirati na tiste kraje, koder poštni dohodki vsaj približno pokrijejo stroške za poštnega sla. To pa, žal, pri Vas še ni. Vendar pa tudi Vaša prošnja ni odbita. V Kranju ;ie za legarjem zbolel krošnjar Tomažič. Ker je nevarnost, da se ia bolezen razširi, treba je več pazljivosti, osobito pa ljudem, ki bivajo v isti hiši. Umrl je na Gornjem Avstrijskem krščansko-socialni drž. poslanec Franc Blochi, star 64 let. - V Pragi je umrl član gosposke zbornice dr. Tomaž C e r n y. Nevarno ie obole a soproga voditelja goriškega okr. glavarstva uamest-ništvenega svetnika grofa Henrika Attem-sa, grofica Jožefa Attems. Za kapelnika nove zagrebške opere bo baje imenovan Milan Zima. Poročil se je na Dunaju zdravnik dr. Ivan Milavec z gdč. Beti Gubik. Samoumor učitelja. Ivan Hrazdina, učitelj madžarske julijanske šole v Gradi-ni se je ustrelil iz lovske puške, baje radi nesrečne ljubezni. Popoldne pred samo-umorom je še učil v šoli. — Poroka. Dne 22 .t. m. sta se poročila g. Logar, zidarski mojster v Vrbovem in gdč. Zofka Potepan iz Dol. Zemona. Oba sta člana, celo odbornika trnovskega izobraževalnega društva, oba tudi zelo delavna člana istega društva in izvrstna igralca in člana trnovskih Marijinih družb. Bog ju živi! Veliko sreče! Eksplozija v Škofji Loki. Neka zakonska dvojica v Škofji Loki je stanovala pri nekem gostilničarju, katerega drva so bile naložene tik duri te zakonske dvojice/ Zadnji čas je zakonska dvojica opazila, da se njujina zaloga drv čudovito manjša. No, pa storiia sta naslednje: vzela nekaj svojih drva, jih navrtala. nasula vanje smodnika in jih položila nazaj na prejšnje mesto. In res — nista napačno računala. Se tisti večer je bila eksplozija v gostilniški peči in drugi dan v peči gostil-ničarjeve spalnice. Tako .ie prišlo na dan kdo je jemal drva. Dotičnik bo moral pred sodišče. — Umrla je v Boljuncu gospa Amalija Venturini, mati Venturinijeve rodbine. Pokopali so včeraj v Gorici gospo Terezijo K a v č i č, mater ravnatelja dežel, knjigovodstva g. Fvg. Kavčiča v Gorici. — Razpnščen ie občinski svet v Tržiču (Monfalcone). Nove volitve bodo dne 2. in 3. marca. — Občinske volitve v Gradežu so v prvem in drugem razredu razveljavljene. — Javna dražba elektrarne v Kranju sc vrši 17. marca ob deveti uri dopoldne. V enoletno težko ječo je obsodil zagrebški sodni dvor italijanskega zidarja Luigia di Simoni, ki je, kakor smo svoj čas poročali, streljal na družino svojega delodajalca Carneluttia ker ni mogel do-l iti svojih zaslužkov v znesku nad 1500 kron. Umrl je v Zagrebu vseučiliški lektor Vekoslav pl. Korosken.vi, znamenit politolog, v starosti 70 let. — Aretiran iman. V Bosanskem Otoku so iz neznanih razlogov aretirali ta-iiiošnjega mohaitiedanskega svečenika Ha-sana efendi Bojiča ter ga prepeljali v Bihač. Pri občinskih volitvah v Izoli (Istra) jc bil izvoljen odbornikom župnik • kerbee iz Korte. — Maskirano dekle napadlo uradnika. V nonedeljek je pri večernem korzu na Reki maskirano dekle z bodalcem napadlo 1 ančnega uradnika Antona Matašiča ter '■ra ranilo na obrazu in na prsih. Debela zimska suknja ga je redila smrti. — Zastrupljeni s pokvarjeno svinie-(Jno. V l jubiui se jo družina Stojanovie zastrupila s pokvarjeno svinjetino. Gospodar .luri, sin Dimitrij in snaha so umrli. Zdravnik upa. da ostalim udom družine reši življenje. — Maturanta Jankoviča, osumljenega sokrivde pri dijaških tatvinah v Zagrebu, so izpustili iz zapora, ker se je dognala njegova nedolžnost. Sneg v Gorici. V (iorici je včeraj zjutraj snežilo. Samoumor mesaria. V Pari v Furlaniji se ic obesil mesar Leopold Kastelan. Bil je baje nekoliko zmešan. Umrl je v ponedeljek Anton Gos-lar, c. kr. sodni oficiial v Krškem, v dobi 38 let. — Za kratek čas. Ne preveč podkovan mladenič je stal pred izpraševalno komisijo, v kateri se je nahajjal tudi strogi profesor Faling. Ta profesor ni mogel dobiti od mladeniča nobenega odgovora. Slednjič se vjezi in vpraša eksaminanda: »Prosim, povejte sami stroko, v kateri res nekaj veste«. — »Kitajsko,« odgovori preplašeni mladenič. »Tako?«, potem mi povejte, kako se pravi ko kitajsko osel?« »Fa-ling«, se odreže vprašanec, in ker profesor Faling ni imel protidokaza, ga ni mogel vreči pri izpitu. HRVATSKI ZASTOPNIKI NE SMEJO V MADŽARSKI PARLAMENT. To načelo navdušeno in prepričevalno zagovarja poslanec župnik Jemeršič v »Hrvatskem Pravu«. Navzočnost hrvatskih delegatov v takozvanem skupnem »ogrsko-hrvatskem« parlamentu je zadnji čas pokazala vso avtonomijo Hrvatske ilu-zorno in nepotrebno tudi sklicavanje hrvatskega sabora. Čemu sabor doma, ko »Hrvati« izražajo svoje pritožbe in potrebe v madžarskem saboru?! Ko hrvatski delegatje v Pešti zabavajo Madžare, pa madžarski Cigani na Hrvaškem kradejo — hrvatsko deco. Ena madžarska šola vzra-ste za drugo iu privablja čim več madžarskih družin v hrvatske dežele. Tem potom preidejo Hrvati na isto stališče, na katerem so danes Slovaki. »Perditio tua ex Te, Israel, ex Te — cara mi gens croatica.« PREISKAVE NA ČEŠKEM. V Pragi so zaprli dva anarhista, kakor tudi tri anarhistične voditelje. Osumljeni so velikih cerkvenih tatvin in poštnih vlomov. Policija sledi tudi v provinci anarhiste. V Kladinu je policija preiskala hiše več rudarjem, ki so osumljeni proti-vojaške propagande. Ob tej priliki so zaprli 24Ietnega rudarja Emila Strnata. Štajerske noulce. š Deželnozborske volitve na Štajar-skem se prično dne 7. maja. Takrat voli splošna skupina. Deželnozborske volitve bodo končane 29. maja. Takrat voli vele-posestvo. š Umrla je 22. t. m. v Bolcanu na Tirolskem grofica N u g e n t - P a 1 a v i c i -n i, mati veleposestnika na Hausampacher pri Mariboru. Pokojnica je bila velika do-brotnica reveže v in cerkva. N. v m. p.! š Umi! 'e v Mariboru umirovljeni mornariški viš'i strojni vodja R. Lauer, star 68 lef. š Vpokojena sta nadučitelj Ivan Košar pri Vel. Nedelji in učiteljica Olga Sclnva-gel roj. Fabiani v Štoreh. š Za ravnatelja mariborskega okrož. finančnega ravnateljstva ie imenovan višji finančni svetnik g. Gustav Tauzher. š Za davčnega praktikanta v Ljubljani jc imenovan bivši realec Ivan Kranjc. NADE SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Dunajski listi poročajo, da je srbski prestolonaslednik te dni v nekem govoru povdarjal, da ni mogoč sporazum med Avstrijo in Srbijo. Bosno se mora Avstriji iztrgati. To se more izvršiti le z vojsko. Prepričan da je, da bo Srbija premagala Avstro - Ogrsko ker se nadeja, da bodo slovanski vojaki avstro - ogrske prešli na srbsko stran. BITKA V PERZIJI. Iz Teherana poročajo: Med perzijskimi revolucionarji in šahovimi pristaši se .ie te dni bila bitka. Vod,a perzijskih na-cionalcev Satrakan je zapodil šahove čete v beg. Na obeh straneh so velike izgube. Padto ie 500 šahovih voakov, 1000 je ranjenih, izgube nacijonalcev so šc večic. Druga brzojavka trdi, da je na obeh straneh ?0ft0 mrtvih. Liublianske noulce. I i Socialni kurz S. K. S. Z. V četrtek. 25. t. m., bo predmet diskuzijskega večera : Delavec kot k o u s u ni e n t. Začetek točno ob pol osmih zvečer. I i Pri volitvah v bolniški odbor ljubljanske tobačne tvorniee je zmagala z ogromno večino krščansko socialna lista. Izvoljeni so: Verbič Ivan (1623 glasov), Savenz Josip (1622 glasov), Bučar Franc II (1619 glasov), Koprive Helena (1621 glasov), Roje Marija (1620 glasov), Ju-vanc Frančiška (1620 glasov). Soc. demo-kraški propadli kandidati so dobili: Zupan Jože (492 glasov). Glavič (470), Erjavec (480), Brajar (488), Dolenc (490), Frank (492). Neveljavnih je bilo 32 glasov. lj Predavan;©. Jutri v četrtek dne 25. t. m. ob pol osmi uri zvečer se vrši na Sv. Petra cesti št. 101 (v Podbojevi hiši nasproti cerkve sv. Petra v I. nadstropju prvo javno predavanje Slov. katoliškega izobraževalnega društva v Vodinatu v Ljubljani. Snov predavanja je velezani-miva, predavatelj pa odličen strokovnjak, .zato je želeti prav obilne udeležbe. lj Pevska skušnja »Ljubljane« danes točno ob 8. uri zvečer. Ij Društvo zdravnikov na Kranjskem ima v petek dne 26. februarja t. I. ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela »U nion« i/.-redui občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Razdelitev dr. Loschncr-Madcrjeve ustanove. 4. Odborov predlog o spremembi pravil. 5. Odborov predlog o glasilu društva. 6. Volitev dveh odposlancev v odbor za vdovski in sirotinski sklad. 7. Slučajnosti. — Člani se opozarjajo na izredno važnost dnevnega reda, katerega točka 4. ima biti velepo-membna za nadaljuj ustroj in razvoj društva. Zato prosi odbor mnogobrojne udeležbe. Ij Postni govori za slovensko inteligenco bodo vsak četrtek ob sedmi uri zvečer v stolnici. Imel jih bo veleč. g. profesor dr. Opeka. Pričetek jutri. Po govoru bode vselej blagoslov z Najsvetejšim. Ii »Versichert bei der Bank »Slavia« je, kakor kaže napis banke »Slavije«, centrala električne cestne železnice. Tudi dober dovtip po 20. septembru. lj Strokovno društvo lesnih delavcev sc je, kakor naznanja v uradnem listu Peter Bizjak, razšlo. lj Tržaški detektivi v slovenskem gledališču. Pri včerajšnji slovenski gledališki predstavi sta stala na dijaškem parterju dva tržaška detektiva. Ij Tridesetletnico svojega nepretrganega službovanja obhaja danes g. 1 v a n V o u k. sluga tukajšnje tvrdke I. C. Mavr. Ij Igralska dvojica Taborsky igra sedaj na hrvaškem gledališču v Osjeku. Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. V četrtek se poje in igra tretjič veleza-bavna francoska opereta »Mascotte«. — V soboto se pojeta operi »Cavalleria rusti-cana« in »'Pagliacci«. lj Izpolnitev popisovalnih pol za obrtno-šolsko matico. Mestni magistrat je začel ravnokar razpošiljati popisovalce pole za obrtno-šolsko matico. Vsak gospodar ali njegov namestnik jc po obrtnem redu obvezan vse svoje vajence pošiljati v obrtno nadaljevalno šolo, dolžnost mestnega magistrata pa je, sestaviti seznam vseh onih vajencev, ki so dolžni obiskovati to šolo. Da se pa more to izvršiti, moraio obrtniki vse svoje vajence v to polo vpisati in jo nemudoma vrniti mestnemu zglašcvailnemu uradu ali pa najbližji mestni policijski stražnici. V bodoče pa bo vsakega obrtnega vajenca precej po vsprejernu v učno razmerje tudi v ta namen naznaniti tukajšnjemu zglaševalnemu u radii. ^ JAVNO PREDAVANJE »SL. KRŠC. SOC. ZVEZE« V VELIKI DVORANI »UNIONA« BO V TOREK 2. MARCA TOČNO OB POL OSMI URI ZVEČER. NAŠA MORNARICA. Naša mornarica letos ob tem času običajne vožnje po Sredozemskem morju ne bo izvršila, ampak je dobila nalog, da ostane doma. To je tudi znamenje političnega položaja. Razne sluarl. Obravnava Borovvska - Haecker. V Krakovii je bila včeraj končana večdnevna obravnava proti uredniku Haeckcrju, ki je Poljakinji Borovvski očital, da je ruska oglednhinja. Porotniki so izjavili, da Haecker ni doprinesel dokaz resnice in da ie kriv razžaljenja časti. Haecker je bil obsojen na en mesec zapora. Ruski veliki knez redo.nik. Veliki ruski krte/. Dimitrij Konstantinovič se je odločil, da postane menih. NESOGLASJA MED PRESTOLONASLEDNIKOM IN OGRSKO VLADO. Pesti Naplo« poroča, da obstajajo nesoglasja med prestolonaslednikom iu ogr- sko vlado, ker ni bil imenovan prestolonaslednikov bivši učitelj inažarščine, naslovni škof Lanyi, za škofa. Prestolonaslednik je baje za to zelo vznevoljen in je pri dvornem plesu v Budimpešti ob obisku španskega kralja prezrl Apponyija in takoj zapustil Budimpešto, da mu ni bilo potreba sprejeti v avdijenci ogrskih ministrov. Potrjeno poročilo še ni. telefonska In brzojavna porotna. SKLICANJE DRŽAVNEGA ZBORA. Dunaj, 24. febr. Danes se vrši ministrski svet, v katerem se odloči, ako se skliče državni zbor na 9. ali na 17. marca. AVSTRO-OGRSKI POSLANIK DOŠEL IZ BELGRADA NA DUNAJ. Dunaj, 24. febr. Avstroogrski poslanik gj-of Forgach se je s svojo soprogo danes pripeljal na Dunaj ter ložira v hotelu Saclter. Popoldne se je podal v zunanje ministrstvo, da poroča zunanjemu ministru. KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM. Pariz, 24 febr. Zupan v Sunlieu je s privoljenjem prefekta odredil, da ne sme duhovščina spremljati pogrebnih sprevodov več v cerkveni obleki. Ker sc neki župnik ni tej odredbi pokoril, se je proti njemu uvedlo uradno postopanje. RUSIJA MOBILIZIRA DVA VOJNA ZBORA? Berolin 24. febr. »Berliner Tagblatt« poroča iz .lassvja: Tukaj kroži govorica, da bo Rusija mobilizirala dva vojna zbora. POMILOŠČENJA NA SRBSKEM. Belgrad, 24. febr. Justični minister Ribarac namerava nomilostiti vse dosedaj obsojene protizarotnike. ŽRTVE POKLICA. Delmar, 24. febr. Pri železniški nesreči v bližini Delmarja je bilo ubitih sedem poštnih uradnikov iu železniških uslužbencev. NOVO SRBSKO MINISTRSTVO. Dunaj, 24. febr. Uradno se potrjuje, da je general Zivkovič imenovan za srbskega vojnega ministra. Novo srbsko ministrstvo Novakovič hoče danes v skupščini dobiti izjavo, ali bi se belgrajski krogi zadovoljili z gospodarskimi koncesijami. Kakor sc i/. Belgrada poroča, skupščina ne bo pristala na to. POLOŽAJ IZBOLJŠAN! London 24. iebr. Velesile nameravajo Srbi i notificirati, da ne bodo podpirale zahtev po teritorialni kompenzaciji, pač pa skušale kolikor mogoče se zavzeti za Srbijo pod pogojem, da miruje. Srbija ima počakati, kaj odločijo velesile ali na konferenci ali drugačnim potom. Berolin, 24. febr. Ruska vlada noče nikakor voiske, zlasti, ker jo je Nemčija opozorila, da bi v slučaju vojske imela tudi z njo računati. Tudi ni res, da bi bila Rusija veievlastem sporočila, da hoče Srbijo v slučaju vojske podpirati. Res ie le, da Rusija v svrho mirne poravnave predlaga zopet konferenco. Dunaj, 24. febr. Nemška vlada vpliva pomirjevalno na avstrijsko. Avstrijska vlada je Nemčiji odgovorila, da nikakor ne misli na vojsko, zahteva pa slejkoprej, da Srbiia konča svoja oboroževanja in odstrani vojno nevarnost za spomlad. Nadalje zahteva Avstrija kategorično, da Rusiju Srbije tudi indirektno ne podpira. Koncesij Avstrija Srbiii ne dovoli nobenih, če pa hoče gospodarskih ugodnosti, se mora sama na Avstrijo obrniti. Rim, 24. febr. Bivši poslanik Srbije v Rimu dr. Subotič izjavlja v »Giornalc d' Italia«, da so vesti o vojski pretirane in prenagl ene. Predno se ne izjavi,o velesile, Srbija ne zagrabi za orožje. Srbija želi konference, ki naj JI garantira politiško in ekonomsko neodvisnost Budimpešta, 24. febr. »Pester Lloyd« apelira na SrbJijO, naj se izpametuje, ker tudi monarhija želi mirne poravnave. Ce pa ho Srbija hujskala naprej, nihče ne ubrani Avstriji, da Srbijo okupira. Dunaj, 24. febr. Iz visokih vojaških krogov se poroča: Srbiji se ultimatum le zaradi tega še ni podal, ker hoče ministrstvo za zunanje zadeve počakati, kakšno izjave poda novo srbsko ministrstvo. Na vsak način pa bo Avstrija preprečila, da bi se Srbi a oboroževala do spomladi, ker bo Srbiji takoj napovedala vojsko, ako' slednja oboroževanja nemudoma ne vstavi in dovoli nadaljnje voaške kredite. Pariz, 24. febr. Večina francoskih listov se izraža jako radikalno ter piše, da bi Srbija morala razumeti, da Evropa ne bo pustila, da bi radi Srbije prišlo do vojske. V Belgradu naj vedo. da bodo osamljeni. Igra bi bila prenevarna. London. 24. febr. Angleški listi se o položaju nikakor ne izražajo tako pesimistično kot na kontinentu. Kriza sr mora rešiti. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 24. februarja PSenica za april . ... Pšenica za oktober I. 1909. . . . Rž za april I. 1909....... Oves za april . . ... Koruza za maj 1. 1909. .... Efektiv: neizpr. 13 34 11 44 10 56 886 744 Meteorologično poročilo. Vlfiina n. morjem 306-2 m. sred. zračni tlak 736-0 mm 'I Čas up« iovanj.1 23 24 Stanje bero-inetra v mm Tempe ratura po Celzija Vetrovi i Nebo « J3 H £ F > o . M C ss» s. » 9 zveč. 739 7 83 | sl. sever | pol. obl. jasno 7. zjutr. 2. pop 39-7 -38 0 12 8 sl. szah. -40] sl. jvzb. 00 Srednja včerajšnja temp. — 5 7», norm. — 0-61 Ischias, trganje v ledjih! JAVNA ZAHVALA. Naznanjam Vam, da sem popolnoma izgubil svojo večletno schiaa-bolezen no vnorabi podagrina. j O. pekovski mojster, Gradec Sackslrasse. Meschnarkova silikat vsebujoča kopalna sol je ne-prekosljiva pri protinu, revmi in trgunju v ledjih! Učinek ie po treh do šlirlh kopeljih, tudi pri večletnih boleznih 11 do SO zavojev po 1 K je potrebnih za eno zdravljenje. Mnogoštevilne zahvale, zdravniško priporočen Dobi se v vseh lekarnah, droperiiah ali pa naravnost v droge?lji v Gradcu. Sackatrasse 3. Cene .Podagrin"-kopelji v zdravilišču ..JUNG-BORN", lirandhofgasse. K 48J 10-1 ESSS 537 1-1 KatoliSka delavska družba v Idriji naznanja vsem svojim p. n. članom in prijateljem, da je nje dolgoletni častni član, blagorodni gospod Valentin Treven tgovec in posestnik v Idriji danes, dne 23. februarja 1909 ob polu 10. uri dopoldne v starosti 70 let, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 25. februarja ob 4. uri popoldne na dekanijskem pokopališču v Idriji, in se vabijo vsi p. n. člani k najobilneji udeležbi. V Idriji, dne 23. februarja 1909. 534 1-1 Dopadlo se je Bogu Vsemogočne-I mu k Sebi odpoklicati iikreno ljublje-' nega soproga, oziroma očeta, brata, j tasta, strica, svaka, gospoda Valentina Trevena bivšega trgovca In posestnika v Idriji. Umrl je prebtagi v dobi 70. let, dne 23. februarja 1909 ob polu 10. uri predpoldne po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, | ter bode dne 25 februarja 1909 ob 4. uri popoldne na pokopališče v Idriji položen k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. V molitev in blag spomin priporočata rajnika v imenu vseh ostalih Albina Treven roj. Pire soproga Anton Treven trgovec na Jesenicah, brat. V Idriji, dne 23. februarja 1909 Zahvala, Sočutje, katero se je javilo v tako mnogobrojnem spremstvu naše nepozabne matere, oziroma tašče in stare matere k večnemu počitku, nam je bilo v veliko tolažbo in nas je zelo ganilo. Izrekamo vsem, ki so blagovolili izkazati zadnjo čast predragi ranjki, našo najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, 24 februarja 1909. ■na • ■ 344 3-2 DUhOVnik, penzionlst se iSče za vakatno župnijo na Slov. Koroškem Več pove V. Serajnik, župnik v Št. LipSu, p Pischeldorf, Koroško. ^ Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik. društvo zdravnikov na gg- c- kr. uradnikom ki so ga v tako častnem številu spremili na zadnji poti, slav. pevskemu društvu „Zvon" za milotožne nagrobnice, slav. požarni brambi, gg. darovalcem krasnih vencev, ter sploh vsem ki so kakorkoli izražali svoje sočutje. Bog bodi vsem obilen plačnik! Litija, dne 23. februarja 1909. Žalujoča soproga. Urel Milko Kropu* Gramofoni! urtir, LJubljana, Jurčičev trg Stev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih In različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrna in iz kine&kegn srebra orodje. CvNinfitnMA in najnovejše slovensjje plo-*- urarnorone sce od k 3 naprej, vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo. 2393 36 Staro zlato in srebro kakor tud' drago kamenj«; , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto. 2 2 Prvo slovensko I! c. kr. oblastveno potrjeno 1* 9» ueilišea za firojno risanje branja cfasii Ljubljana. Stari trs it 28. © BUDI se tudi tel »e motni meri. s Gostilna in trgovina se odda v najem na Viru l_>rl Domžalah, Poizve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z želez nino Fr. Stupica. 189 Seme pravega kašeljskega zelja (kapsa) prodaja navadno žlico (20 g) K P— poštnine prosto, dokler je kaj zaloge. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi znamke. Ig. Mrcina v Zg. Kašlju štev. 15. pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. 471 5 -1 Spretne 473 2-1 šivilje in učenke , " se sprejmejo. ~ Modni atelje ŠARC, JE?®. nasproti ,»Narodne tiskarne". Zlito mtiaj«: Berila, Pariz, Bi« itd. VZajbol/. kosm. Zobo-tla tU. ar g d- ------ Hdcio»»t«i| (9. o%ydl ^L|utol|*n», Spttnl.-Strit«. nI. 1 Učenec želi vstopiti v večjo trgovino meftane stroke. Ponudbe na J. Wakonigg, Šmartno pri Litiji. 452 3-1 532 1-1 Stara, dobro upeljana pekarija lli* s tremi pomočniki in veliko mesečnih odjemalcev na zelo ugodnem prostoru se proda. Vprašati je v uprav. „Slovenca". Enonadstropna hjjfa s peltofijo CA nnnrln zaradi bolezni. Jako P" UUa nizka cena. Več pove upravništvo ^Slovenca". 533 3-1 V Crnemvrhu nad Idrijo v hiši št. 9. se bode meseca aprila 1909 oddala že več let stara, dobro vpeljana 479 3—2 prodajalna z vso opravo v najem. Natančneje pojasnila daje Ivana Lampe v Črnem Vrhu St. 9. nad Idrijo.