avtorica u k v arja predvsem s prepisovanjem , vezavo in um etniškim i okovi knjig. E tnografsko gradivo obsega večje število člankov. M ilenko Filipovič v članku »Romantizam u narodnoj nošnji: h a lje ta k D ušanka« podaja zgodovino tega dela nošnje, ki se ja v lja relativno zelo pozno v V oj­ vodini. Milan Milošev v članku »O lajnica u Uljm i« opisuje stiskalnico za olje, kak ršn e so se u p o rab ljale v B anatu. V era M ilutinovič pa v članku »Suvača u Šidu« podaja opis m lina, ki je služil ne samo kot mlin, tem več tudi kot stiskalnica za olje in za predelavo lanu. P eta r Vlahovič v članku »N ajnoviji naseljenici u banatskom selu M ram orku« opisuje današnji se­ stav prebivalstva te vasi, ki se je iz raznih k ra je v Jugoslavije doselilo le ta 1946. Poleg tega pa opisuje tudi njihove običaje, ki p redstavljajo zm es n ek d an jih te r novo prevzetih običajev. M irko Sulm an nam pa p odaja posam ezne običaje iz n ekdanjega cehovskega živ ljen ja v Subotici. N ekaj novih momentov iz živ ljen ja Čango-M adžarov je objavil Stevan D egrel, m edtem ko Pal K atona poroča o predelavi p ap rik e v Horgošu in okolici. Prirodoslovnih ved se dotikajo samo trije članki. M ilorad M arčetič poroča o fenoloških opazovanjih ornitofavne v Vojvodini, A ladar T rišler p a o naselbini čapelj in o spom inih na novosadski »rit«, k je r so iskali naselbino m alih plem enitih čapelj. O stala poročila se dotikajo zgodovine, razv o ja in dela posam eznih m uzejev, dalje raznih zastav, razvoja zbirk posam eznih m uzejev itd. V posebnem pododelku so podana poročila o žaščitnih delih in o konser- vaciji raznih objektov v Vojvodini. Sledijo ocene in k ritik e ter biblio­ grafija. Josip Korošec Milutin G a r a š a n i n - D r a g a Garašanin: Priručnik za arheološka iskopavanja. (Savezni In stitu t za zaštitu spom enika k u ltu re), B eograd 1955, 80 strani, 31 risb, slik in načrtov na tablah. Zvezni Institut za varstvo k u ltu rn ih spom enikov v Beogradu je v okviru svojih edicij izdal zgornji priročnik, ki sta ga sestavila naša znana znanstvena delavca na arheološkem področju, M ilutin in D raga G arašanin. P o m an jk an je podobnih del tako na področju arheologije, k ak o r tudi m u­ zeologije ne občutimo samo pri nas, tem več tu d i v tu ji strokovni in tudi praktično uporabni literatu ri. S tem večjim veseljem m oram o zato sp rejeti ta novi priročnik, v katereg a sta av to rja vložila precej truda, n aslan jajo č se p ri njegovi sestavi v glavnem na svoje lastne skušnje. Zanem arila pa nista niti tu je literatu re, v kolikor obstaja, v en d ar sta jo u p o rab ljala nadvse kritično. K akor druge vede, tako se tu d i arheologija in n je n i znanstveni prijem i, med k a te re sodi tudi arheološko izkopavanje, vse bolj in bo lj razvijajo. Kar je še p red leti veljalo za višek m etodološkega dela, je danes že zastarelo. N apako delajo tisti znanstveni delavci, ki se k lju b n ap re d k u v znanosti drže še vedno starih principov in zam etujejo nove znanstvene ali pa praktične pridobitve, posebno ako ti niso združeni z novim i, težko dostopnimi in dragim i instrum enti. Zasluga avtorjev p riro č­ n ik a pa je ravno tako v op o zarjan ju tudi na ta k e zastarele in zato danes zgrešene prijem e, v kolikor bi jih hoteli še vedno, mogoče iz nekega opor­ tunizm a, uporabljati. N esporno bi se o posam eznih glediščih, ki ga zago­ v a rja ta avtorja, moglo še diskutirati, vendar se ta k i m om enti dogajajo vedno in tudi povsod. Zato ne gre n ek aj obsoditi ali zavreči, k a r je lahko rav n o tako dobro, kakor k a j drugega. Zvezni in stitu t je pa z izdajo tega p riro čn ik a napravil ogromno uslugo tako naši arheološki vedi, kakor tu d i n aši arheološki publicistiki. P riročnik je razdeljen na štiri poglavja, v okviru k aterih avto rja ra z ­ p ra v lja ta o posam eznih točkah in problem ih. V prvem poglavju: »Splošne opom be o arheoloških izkopavanjih« govorita a v to rja po vrsti o nalogah arheologije ter o cilju izkopavanj, dalje o v rstah arheoloških izkopavanj glede n a zastavljene naloge, glede na varstvo ogroženega zem ljišča in glede na kontrolo podatkov že raziskovanih lokalitet. Y istem poglavju govorita av to rja tudi o izbiri zem ljišča za izkopavanje p ri sistem atičnih delih in v n ap rej zastavljenih nalogah, p ri čem er je potrebno kritično upoštevati vse dosedanje podatke, k i jih imamo o tak šn i lokaliteti. Ravno tako je pa potrebno zbrati podatke na sam em zem ljišču pred začetkom del. G lede na velikost izkopavanj pa av to rja razlik u jeta sistem atična izko­ p av an ja, k je r se vrše izkopavanja velikih razm erij, tako da se sčasoma zajam e cela lokaliteta in pa t. i. sondažna izkopavanja, katerih cilj je u g o ta v lja n je le posam eznih mom entov, k ak o r so značaj lokalitete, ugo­ ta v lja n je kultu rn e skupine, u g o tav ljan je kronologije itd. D rugo poglavje obsega »P riprave in organizacijo arheoloških izko­ pavanj«. A vtorja se v tem poglavju dotikata vrste točk, ki so v glavnem vezane s predpripravam i. T ako opozarjata na pom en zb ira n ja podatkov o lokaliteti, ki se bo sistem atično raziskovala, bodisi po že objavljenem gradivu, po o bjavljenih podatkih o lokaliteti, ravno tako pa tudi po gra­ divu, ki je po m uzejih, v sta rih zapisih, po osebnem pregledu lokalitete, p ri antičnih lokalitetah p a tudi po podatkih v antičnih virih. A vtorja d alje m enita, da se pred sistem atičnim i izkopavanji lahko nap rav ijo tudi poskusne sonde, posebno tam , k je r nism o gotovi glede točnega m esta lokalitete. Včasih lahko tak e poskusne sonde nadom estijo tudi avionski fotografski posnetki, ki se v novejšem času vse b o lj u p o rab ljajo . Pri tehničnih p rip rav ah pa av to rja posebno o p o zarjata n a geom etrsko sne­ m anje teren a te r na problem odm etavanja zem lje, ki v resnici sodi v enega n a jte ž jih problem ov tako p ri tistih objektih, ki bodo ostali dalje odkriti, k ak o r tudi pri tistih lokalitetah, ki jih je potrebno zopet zasuti. P ri sestavi ekip in strokovnjakov, ki se bodo udeležili večjih izkopavanj, sodita av to rja, da m ora sodelovati večje število strokovnjakov že glede n a ve­ likost izkopavanj, kakor tu d i glede na razne periode, k i so zastopane na ta k i lokaliteti. D alje p riporočata tudi, da bi pri izkopavanjih sodelovali stro k o v n jak i drugih ved, n a k a te re se m ora arheologija naslanjati, kakor so geologija, antropologija, paleobotanika itd. V posebnem oddelku pa go­ vorita av to rja o tehničnih sredstvih, orodju in podobnem , ki se uporab­ lja jo p ri izkopavanjih. T re tje poglavje je posvečeno m etodi arheoloških izkopavanj. Kot osnovo priporočata av to rja t. i. m režasti sistem dela, k er je enostavni koordinantni sistem brez n a d a ljn je delitve danes že zastarel. Č eprav do­ v o lju je ta v posam eznih p rim erih tudi uporabo poskusnih sond, vendar av to rja opozarjata na n jih pravilno izkoriščanje, tako da se z n ep azlji­ vostjo ne uniči glavni del objekta. Zato p red lag ata uporabo le nek aterih v rst sond, m edtem ko druge, kak o r so sonde v obliki vodnjaka, dalje sonde v obliki predora itd., ki so se n ek d a j zelo rad e up o rab ljale, iz k lju ­ čujeta. Že glede na razne značaje lokalitet, dalje glede na n jih vsebino, delita av to rja vse lokalitete na naselbine in nekropole. P ri naselbinah, ki se m ed seboj razlik u jejo že glede na mesto, k je r so, p ra v tako pa tudi glede na časovno obdobje, k je r se pri posam eznih naselbinah moremo n a sla n ja ti le na stratig rafijo in na droben m aterial, p ri drugih pa zopet na arh itek tu ro , k a r vse zahteva posebne m etode dela, obravnavata avto rja po vrsti posam ezne take prim ere. Tako se posebej dotikata raziskovanja naselbin v jam ah, posebej pa naselbin na odprtem prostoru, k je r se ozirata tudi na raziskovanje posam eznih objektov, kak o r so hiše, stanovanjske jam e, peči, ognjišča itd. D alje n av a ja ta razne načine raziskovanja pri m očvirnem zem ljišču in p ri naselbinah, ki so pod vodo, k ak o r tudi načine raziskovanja predzgodovinskih in zgodnjesrednjeveških u trd b ali gradišč, k je r imamo na eni strani fortifikacije, na drugi pa naselbino. A vtorja za­ stopata gledišče, da se raziskovanje obzidja gradišč že glede na velike stroške ne m ore izvršiti v celoti, tem več le s sondam i ali preseki. Pri razisk o v an ju antičnih in srednjeveških stavb pa priporočata istočasno konzervacijo odkritih objektov, posebno še, če bodo objekti ostali d alje vidni. G lede raziskovanja kom pleksnih najdišč, k je r imamo več neenotnih p erio d in objektov na istem m estu, pa av to rja m enita, da se zgornje plasti o hranijo, posebno ako so tu zastopane pom em bnejše stavbe, m edtem ko n a j se niže ležeče plasti razisk u jejo samo s sondam i, toda le na m estih, ki ne bodo ogrožala više ležeče stavbe. P ri raziskovanju nekropol opozarjata a v to rja na večje število m ožnosti izkopavanja gomil, k a r je pa odvisno od velikosti gomil in m ateriala, iz k atereg a so gom ile sestavljene. P ri izko­ p a v a n ju nekropol s planim i grobovi zastopata a v to rja m nenje, da se m režasti sistem ne sme u p o rab ljati preveč togo. R avno tako opozarjata n a čim d etajln ejše delo in puščanje vseh arheoloških predm etov in drugih o bjektov in situ toliko časa, dokler se ne dobi d e ta jln a slika posam eznih grobov. Y četrtem poglavju se av to rja u k v a rja ta z arheološko dokum entacijo, ki jo je potrebno n ap rav iti p ri izkopavanjih in ki se h rani v ustreznih arh iv ih . Predvsem je ta p o trebna za kasnejšo kontrolo, k e r se celotna dokum entacija ne m ore vedno objaviti, posebno p ri raziskovanjih večjih razm er. Y tako dokum entacijo sodi na prvo m esto dnevnik dela, teren sk i posnetki, risbe profilov, risbe tem eljev stavb, risbe detajlov itd., d alje razne vrste fotografij te r točno po k v ad ran tih in po stratig ra fiji razdeljen d roben m aterial. A vtorja opozarjata tudi na nep rav iln o st tistih strokovnih delavcev, ki puščajo po končanih delih teren n eu rejen . Ravno tako o b staja p re c e jšn ja problem atika tudi z m aterialom , ki se odvrže kot neu p o rab ljiv bodisi zaradi prevelike m nožine, ali pa iz k ak ršn ih koli drugih vzrokov. A v to rja predlagata, da se ta k m aterial zasuje na zato odrejenem m estu na sam em zem ljišču, k je r so se vršila izkopavanja. To m esto n a j se označi tu d i na načrtih. A v to rja sta svoja iz v a ja n ja oprem ila tudi z raznim i načrti, profili in fotografijam i raziskovanj, tak o da je celoten p riro č n ik čim bolj nazoren. V resnici bo lahko služil tak o arheološkim m uzejskim delavcem pri n jih terenskih delih te r jih istočasno opozarjal in odvračal od eventualnih ne­ pravilnosti, kak o r bo lahko služil m lajšem u arheološkem u k a d ru kot učna k n jig a. Josip Korošec Miodrag Grbič: Osnovi istraživanja arheoloških nalazišta. (Srpska A kadem ija nauka, Povrem ena izdanja A rheološkog in stitu ta, Sv. 1), Beograd 1953, 76 str. S rpska akadem ija je v okviru svojih edicij izdala knjižico z gornjim naslovom , ki jo je napisal M iodrag G rbić. V glavnih obrisih p rik azu je a v to r splošno arheološko raziskovanje. Na ta način, k ak o r tu d i glede na poljudnoznanstven način p o d a ja n ja je knjižica dobila neki pom en p ri­ ročnika, ki je zam išljen, da bi mogel koristno služiti posam eznim m u­ ze jsk im delavcem v arheologiji. A vtor je svojo knjižico razdelil na več oddelkov, v k a te rih se dotika raznih vprašanj, tako glede splošnega p rik aza arheologije, njenega po­ m ena, k ak o r tudi opisa posam eznih objektov te r posam eznih del, ki jih o p ra v lja jo arheologi. A vtor se v prvem poglavju dotika v p rašan ja arh e o ­ loške vede in n jen e vsebine, nato p re h a ja na delitev arheologije, dalje na stra tig rafijo , na tipologijo, n a kronologijo, na odnos arheoloških virov do duševnega in ekonom skega ž iv lje n ja te r na odnos arheologije do posa­ m eznih pom ožnih ved. V drugem poglavju se av to r dotika vzrokov, zaradi k a te rih arheološki objekti propadajo, nato p re h a ja na spom enike, ki so še o h ra n je n i te r govori o sred n jev ešk ih razvalinah in arheoloških najdiščih pod zem ljo. T re tje poglavje je posvečeno z b ira n ju gradiva, rekognosci- ra n ju zem ljišča, izkopavanju te r konservaciji arheoloških objektov. V istem poglavju govori tu d i o arheoloških pripom očkih p ri raziskovanju. V četrtem poglavju govori av to r o neprem ičnih arheoloških objektih od