PO BUEAREŠEIH POGOVORIH. (Od našega poročevalca.) Belgrad. Od merodajne strani sem izvedel: Peterburške konference in pogovori med ministrskimi predsedniki Srbije, Rumunije in Grčije v Bukare-. gtu so imcli zelo povoljen uspeh. For- malna zveza, ki obstoja med Srbijo, Grčijo in Črno goro, se je na podlagi teh pogovorov tako poglobila, da se bo- do njene politične in vojaške določbe sedaj izpopolnile tudi s trgovinsko po- litičniini določili, glede katerili sta se Pasič in Venizelos v principu že med- seboj domenila, tako, da dobita v to svrho imenovani komisiji, srbska in grška, zdaj natančnejše instrukcije. Gre se pa v prvi vrsti za izvoz srbskib agrarnih izdelkov preko Soluna, za zgradbo posebnega srbskega oddelka v ondotnem pristanišču in za predpri- prave za tarifno pogodbo med obema državama. Kako prisrčno je postalo razmerje med njima, dokazuje slovesni sprejem, ki ga pripravlja belgrajsko meščanstvo Veniselosu, kateri dospe s Pasičem v četrtek semkaj, in grškemu prestolonasledniku. Kar se tiče Rumu- nije, je njeno razmerje do Srbije od bu- kareškega miru sem zelo prijateljsko, na podlagi zadnjib. pogovorov pa se je konstatiralo, da vlada med Rumunijo, Srbijo in Grčijo najpopolnejše soglasje glede njibovih interesov na Balkanu, tako da te tri države — naj si bo že v kakršnikoli obliki — garantirajo dru- ga drugi pridobitve izza zadnjih. vojsk, to je, status quo na podlagi bukareš- kega mim, naj skuša to stanjc zmotiti kdorkoli. Ve se pa tudi, da so to tri dr- žave tudi glede bodočnosti Balkana enakih nazorov, to je, da so vse tri edi- ne v tem, da bodo one odloeevale o usodi Balkana. Najbližje vprašanje bo- dočnosti je, za kaj se odloči Bulgarija. Balkanske države ji nujajo popolno mogočnost se jim približati, tako da bi se mogla skleniti prava in splošna bal- kanska federacija, teritorialna odškod- nina na škodo sedanje posesti Srbije in Grčije pa je izključena. Ker pa car Ferdinand in takozvani »makedon- stvujuči« ne morejo preboleti izgube Makedonije, ostane Bulgarija sama, če se morebiti ne naslanja na Turčijo. Vendar balkanski državniki slcjkoprej upajo, da se Bulgarija svojim sosedom kedaj pridruži. Kar pa ugibajo o zad- njih dogodkih na Balkanu različni ev- ropski listi, jc večalimanj kombinacija. Zadnji dogodki so spet za precej časa zasigurali mir na Balkanu in v Evropi, če se ne zgodi kak nenaden preobrat. VELESILE O EGEJSKIH OTOKIH, — TURČIJA SE JE UDALA, Dac 14, t, m. so vročili poslaaiki ia žastopaiki Avstro-Ogrske, Italijc, Velike Britaaijc, Fraacije, Nemčije ia Rusije glede aa Egejske otoke iurški vladi v Carigradu noto glede aa Egejske otoke, ker sta se 1. novembra 1913 Turčija ia Grška podvrgli glede na to vprašaaje pravoreku velesil, Velesile so odločile, da mora Grška otoka Imbros ia Teaedos vrniti Turčiji, ostale zasedeae Egejske otoke pa obdrži  Grška, Turčiji se vrae otok Castelorizo. Grška ne sme aovih otokov utrditi ia da varuje mohamedanske manjšine aa otokih. Grško so pa poleg tega velesile še obvestile, da ji otoke koačao veljavao še-le nakažeje, ko zapuste grški vojaki Albanijo in otok Sasseao ia se obveže, da se po velesilah vstvarjenemu staaju v Albaaiji ne bo upirala. Dae 1, marca se morajo grški vojaki umakniti iz Case Korice in z otoka Sasseao; umikaaje iz Albaaije mora biti 3. marca končano s tem, da se grški vojaki umakaejo iz Case Delviao, — Kakor se iz Carigrada poroča, odgovori Turčija aa noto daaes ia se omeji zgolj aa protest. Glede aa razsodilo velesil piše oficiozao turško glasilo »Jeune Turc«: V težavaem položaju, v katcrem se zdaj aahajamo, nas ne sme voditi jeza ali aevolja, če sta tudi utemeljeai. Odgovor Turčije velesilam bo moral aaglašati, kakšaa krivica se je zgodila Turčiji ia mora aavesti sredstva, s katcrimi razpolagamo, da se storjeaa krivica popravi. Glavai smoter Turčije mora biti, da se država reorganizira. AVSTRIJSKO - LAŠKO PRIJATELJSTVO. V Pulju trdijo, da obiščc to spomlad avstro - ogrska eskardra aekatera laška pristaaišča, aakar bo laška eskadra obiskala Pulj, Zadar, Šibeaik ia Kotor. ~-. Mi temu prav ae verujemo, RAZBURJENJE NA ŠVEDSKEM. V Stockholmu so se dae 11- t. m, ponovile demoastracije deloma za kralja, deloma za odstopivše miaistrstvo, Ko se je mia. predsedaik vračal z dvora, kjer je vložil demisijo, so aiu prirejali živahae ovadje, a okolu 5, ure popoldne je pa tisočcra maožica prirejala ovacije kralju, ki je maožico pozdravil, a med slava-klici kralju so se čuli tudi klid: »Proč s kraljem! Živio republika!« 4000 vseučiliščnikov vseh švedskih vseučilišč je tudi maaifestiralo pred dvorom za kralja, ki se je kratko zahvalil. BULGARSKO. TURŠKA POGODBA. »Novo Vreme« priobčuje vscbiao zvczne pogodbe med Bulgarijo ia Turčijo, skleajeac dae 12, januaria t. 1. Po tej pogodbi se obe državi zavezujeta, da bodeta varovali sedaaje svoje meje ia druga drugi jamčita siguraost. Ozemlje zapadao od Strume se prizaava kot bulgarska iateresaa sfera. Ako katcro obeh zaveznic aapadeta vsaj dve nasprotai zavezai državi, je to casus belli tako za Bulgarsko kakor za Turško. V vsakem vojnem slučaju imajo turške čete svoboden prehod skozi bulgarsko Trakijo, Bodoča teritorijalaa razdelitev mcd TurČijo ia Bulgarijo se izvrši po razmerju vojaih uspehov; Bulgarija se odreka svojim zahtevam aa Egejske otoke. Eveatualae difereace med obema državama se predlože v razsodbo mirovaemu sodišču, (Potemtakem bi Bulgarija morala pomagati Turčiji v vojai z Grčijo le tedaj, ako bi Grčiji pomagala Srbija ali Rumuaija, kar jc skoraj gotovo,) ANGLEŠKA MOČ NA MORJU. Koacem leta 1914, bo imela Aaglija 8 dreadaoughtov, 16 križark ia 37 torpedovk, leta 1915- pa 3 dreadaoughte, 26 križark ia 17 torpedovk več aego. cela trozveza skupaj, GRŠKE PRIPRAVE, Grčija osauje pet armadaih zborov ia štiri divizije- Geaerala Moskopulos ia Damiaaos sta odšla iz Soluaa v Makedoaijo, da organizirata vojao službo proti eveatualaemu vpadu četašev, Razreda 1892. ia 1893, makedoaskega za vojao službo sposobaega prebivalstva razua judov sta pozvaaa pod orožje, Veaiselos je bil včeraj iz Belgrada aujao telegrafičao pozvaa v Ateac. RUSKO SOVRAŠTVO PROTI AVSTRIJI. Iz Peterburga se poroča, da so v tajai seji rusko-gališkega društva razpravljali o sodni razpravi v Marmaros-Szigetu, kjer da so govorili o mišji psihologiji Avstrijcev ia izjavili, da če se dvigae ruski lev ia udari s svojo mogočao taco, se bo mišjemu rodu slabo godilo. Shod je skleail resoludjo, ki aaproša vse slovaaske brate, da aaj bodo pozorai aa razpravo v Marmaros-Szigctu, kjer so aesrečae obtožeace mučili ia da protestirajo proti mažarskim oblastem, ki kršijo temeljaa človeška ia državljaBska aačela, GRŠKA POMNOŽUJE VOJNO BRODOVJE. »Ned Imera« poroča, da aabavlja Grška mogočae vojae ladje, ki bodo zajamčile Grški prveastvo v Egejskem Morju.