Dr- Jakob Zupan. K spevu BXII. Gazel Prijatlju" (gl. Učit. Tov. 1. 9. 10; Jezičn. str. 23—29.) dal je bil Zupau sam tudi nektere ižjasnila v Illjr. Bl. 1831; na pr.: ©rlauterungen. 1. Gazela, ctrabifc^e 85et§art tnit SReimen, irtie in biefen jioolf Seiftrielen. 2. Bogmati, fdjtooren. 3. Drugu, bem $reunbe. 4. Pev, ©efang. 5. Obnos, 33enefymen, Sktragen. 6. Huliti, fe^ma^en, tabeln. 7. Loza, 3ie6e. 8. Moskatela, 2Rožfateterttiein. 9. Algarbi, bie fiibtoefttidjften Sportugiefen. 10. Rajnik, Sietooijner beš ?patabtefeg, raj. 11. Vostok, gleic^fant istok, isllod sonca, Slufgang ber ©onne. 12. Prelest, SJei^; prelestnik, prelesnik, prelesnica, 33erfufyrer, SBerfii^rerinn. 13. Sopruga, spruga, SebenšgeljiUfinn. 14. Silač, 3t"ing^err. 15. Sumec, 3tt>eifler; sum, gtrafel, 2lrgte>ofyn, ©iferfudjt. 16. Skamneti, okamneti, ju ©tein it>erbm; okamnilo, SfSetrefact. 17. Cvetnik, SJIutnengarten. 18. Gomila, mogila, ®rabfyitgef. 19. Gostenje, (Saftmal^I. 20. Vesolna, vselena zemlja, bie 6etoo^nte @rbe. 21. Ozaliti, jieten. 22. Smel, jfl^n, mut^ig. 23. Poglotniti, berfd^Iingen. 24. Gruzilo, 2iefe. 25. Plač, i?(age; plakati, toeinen. 26. Človečija, 3»enf^^eit. 27. Soba, 6eQe, itn ©erbifd^en. 28. Pojatina, ^SaEaft. 29. Rota, ©^iour, ®ib, gtut^; rotiti, fluc^en. 30. Brezvošilen, h)iinfd)eto§, — leer. 31. Kos, %xo%. 32. Upalen, entŁrennt. 33. Bludilno popelo, mtjiic^tiger <S<$)Uiex. 34. Cepetec, SieBrei^. 35. Sirenski, auf ©trenenart. 36. Klama, Sftufi^er, ^aufc^erinn; klamiti, tauf^m. 37. Drug, ©^egenoffe. 38. Prepeti, ber ju fe^r geriiimte. 39. Matica, Driginal, im S)almatif(^en. 40. Koranci, JtotanSan^anger. 41. Objemec, lltnarmer. 42. Čuten, em^ftnbenb, fu^tenb. 43. Ljubav, Siebe. 44. Gerbav, runjelig, greiS. 45. Dovolenj, jufiieben. 46. Kurjava, §ei$ung. 47. Rojiti, fčjfoavmm. 48. Udaljava, ©ntferaurtg. — Pravi mož, pisal sem o Nečasku (Jezičn. XIII. str. 2), se ne spozna le po obličji, ampak tudi po govorjenji in dejanji, po pismih in prijateljih. — Da so Zupanu dopisovali veliki učenjaki in da jim je tudi pismeno odgovarjal, to vem; vendar njegovih pisem dobiti kaj nisem mogel. Oital pa sem nektere pisma njegovib častiteljev in prijateljev. Med pervimi bil mu je Janez Nep. Primic, r. 1.1785 v Zalogu poleg Šmarije, od 1. 1811 pisar v licejski knjižnici, potem pervi očitni učenik slovenščine v Gradcu, u. 1. 1823 doma. Ta je pervikrat pisal Zupanu, tedaj kaplanu pri sv. Petru v Ljubljani, 13. novembra 1810 iz Gradca na pr. : MVisoko Častitlivi Gospod Jakob! Prosim nar poprejd za zamčro, de se podstopim, Njim z svojim pisanjam nadlego delati. Pak včm, de so goreč Slavist, ino Slavisti si tkoj brez vsih posvejtnih perklonb ali ceremonij eden drugimu pišejo ... prosim, de bi mi perpustili, Njih včasi za to al uno reč, kar Illyrijo zadene, pobarati. — Zahvalim za pozdravlenje, kteriga sim bral na Duneju v listu Jerneju (t. j. Kopitarju) poslanimu. — ... Kopitar zdaj prav dobro stoji, kar me prav veseU, de si je svojo srečo tako dobro vstanovil. Njegove f,Spatriotifdje ^fjcmtaften zc" so mu veliko prijatlov perdobile. — Prosim Njih lepo, naj mi kaj kmalo pišejo, kaj se kaj noviga zdaj v novorojeni Krajnski deželi godi. Štajerci mislijo prihodno lejto v Gradcu slovensko vučnico napraviti: to bi bilo pač dobro za slovenski jezik. — Vodnikove novo skovane besede sim si iz Njih lista prepisal: bistvo, izjem, podmet, predmet, sostvo, vvodi. t. d. bi pač žiher (segurno, sit venia verbo!) drugači prenaredil . . . Naj povejo od mene lepe strežbe Njih Gospod Stricu, morde me še poznajo . . . (štlen €>ie mit ber §ercw§gabe einer tieuen 93t6et * UeBerfe^ung, f)ier tnirb fef)r fjauftg barnad) gefragt . . Zdravi! Njih podložni Janes Nep. Primitz. a. r.) Iz druzega pisma 18. svičana 1811 posnamem naj na pr. tole: BNjihov list mi je veliko veselja sturil, sosebno, ko so mi ga tako lepo po slovensko pisali; zanaprej, prosim, naj mi li vselej v maternim jeziki pišejo, de se bodem vsaj enmalo na pravo, terdo, nespačeno sloveašino navadil; zakaj, vidijo, tukaj imam malo perložnosti terde Slovence govoriti slišati. Mene še zmeram z težko stane, se nemškuvanja zderžati, kadar kaj slovenskiga pišem; pa njim bom odgovoril nar bolj ko bom mogel. Njih tedaj smem prositi, de bi številce vudov slovčnskiga tovarštva povekšali .... Vse Slaviste naj mi lepo pozdravijo, posebno Skerbinca ino Bilca . . . Za božji čas, naj ostanejo na Kranjskim: post nubila Phoebus . ." — Tretje 14. junija je nemško, le sim ter tje slovensko ali latinsko. Po besedah: »Me močno veseli, de so v mojo rojno (ali rojstno?) faro za kaplana prišli," — nekterih jezikoslovnih in domačih opazkah — piše na pr.: Veselo, prav veselo je, kar ste mi pisali o gosp. Ravnikarju; od njegovih redkih dušnih darov sme si slovenščina mnogo mnogo obetati; utinam inveniat plures imitatores. Prijatelj! Po Dolenskem poglejte nekoliko, morebiti izbudite kterega doslej nemarno dremljočega duhovna iz brezslavne njegove oterpnosti; budite jih, naj nabirajo za slovar, kakor delam jaz pri svojih Korošcih in Štajercih. Pohvaljeni so nato Jarnik, Schneider, Modrijak, Jaklin, Cvetko, češ, snujemo spet slovensko društvo. Kopitar bi to reč najlože sprožil. Pišite mu še Vi, jaz sem mu že. Ne bi li mogli napraviti na bogoslovnici v Ljubljani stanovitne slovenske učilnice? Brate! spregovorite na pristojnera mestu kako besedo; tuum verbum permultum valiturum, non me latet. — 0 razvpitem in justo plus ograjanem patru Marku sem quoad essentialia i. e. ejus novitatum fictiones praematuras et absurdas z Vami istib misli; prehudo pa je, kar pravite: MVsi vsi moremo vpiti čez Marka, de ga bodo tudi drugi za to deržali, kar je, za sleparja. Le to je Krajnšini k pridu sturil, de je z svojmi sleparijami druge iz spanja zbudil, de so mu rekli: počasi pater!" Čemu to? Razvpit je plus quam satis. Ad nauseam mi je že Kopitar dokazoval, da je Marka slepar. Kaj to koristi? Nekteri dobrovoljni delavci se ostrašijo. Da je vedoma ali nalašč sleparil, tega mu ne moremo spričati. Njegovemu brezumnemu slovarjenju naj bi se bilo nasprot ravnalo realiter potius quam verbaliter; vana est sine viribus ira. Delati, delati — strenue pro viribus —, čemu le vpiti in zabavljati. Naj bi bila Japel in Kumerdej slovnici svoji dala na svetlo, pa bi bila na en mah zadušila nesrečni studenec. Kako labko bi imeli zdaj že pripraven slovar, pa — naj jo tudi nam pove Primic po vseh ustih s svojimi besedami, kakor jo je povedal 1. 1811 Kranjcem rojakom v pismu do Jak. Zupana, namreč: ,,llnter bert ^rainern gibt e§ fel)r triele gute Sopfe, aba nirgenbS jjjerrfd^t bod) bie Sntoleranj fo fe§r, toie in Sraitt, u. \vo riiljrt ba§> fjer, wer gibt biefe§ ffanbatofe SBe^fpiel ? ®a§ SRatljfel ift toafjrlid) nidfjt fdjtoer gu lofen. — Sd) Btn jefct fdjon ba% 4te Sctfjr im 3lu§Ianbe unb Ijabe SDJufje unb (Megenfjetten fo mandjerlet) Slrt bie meffdltige S3eo6ad)tung ju ntadjen, ba% e§ ben ižrainern betj atlen ifjren trefflidjen @et[te§anlagen bod) nod) fefjr ^auftg an jener ^o^ern Beffern Stlbung gebrid)t, bie eine Sftutter ber S)ulbfamfeit, 9iad)fid)t mit Smnbeit unb tooi^rer SKenfdjenliek i[t, unb bie alfo ben SDfenfdjen gu bem madjt, toa§ er feinen Stnlagen nad) fegrt fann, unb bermog femer Šeftimmung toerben foll. (SOfan benfe nur an bie tjieten 9SerfoIgung§gefd)id)ten ber ^terifer in unfermSSa= tertanbe! Exempla sunt odiosa.) Unb ber @runb babon fd)eint ntir meiften§ borin ju liegen, ba$ bte ftubierenbe Sugenb biSi^er etne nid^t§ tpeniger al§ 5WecEma|ige Silbung in ben ©d)ulen er^iett. §ier er^ielt man ttjo^t Unterrid)t in 93erftanbe§fad)en, afier in ber Sleftfjettf, iDDCon bie Silbung be§ §erjen§ unb bie SSefeftigung be§ moralifd)en Oefil^tg ^auptfad)= Itd) abfjangt, ttio§ fonnte man auf ben Saijbad)er=@d)ulen 6i§^er fiir einen Uttterrirjjt eri^alten? S)a^er bie ffto^^eit ber nteiften SSoIfSleJ^rer, bo^er t^re §lit§fd)toeifitngen, ba^er bie Unt)ertraglid)leit berfetten. Sftan ttienbe ja nid)t eitt, bafj bte Łat)6ad)er <Sd)uIen biž^er imtner unter bte beften ge|orten. Concedo, ja, gute 9ted)enmeifter, ofier audj !6Io| btefe fonnten, »ie fonft nirgenb§, |ier gefiilbet tuerben; attein ftnb benn tnit ber Sftatfjematif fd^on atte SBiffenfr^aften abgeti^an? ®te Silbung be§ ©efd^ntacfž, ©idjtfunft, g^^etortf »erBunben mit ben ernften SBiffenfdjaften oHein »ermogen ben ©ruttb ju einer tua^ren Slufffarung ju geBen. Slttein in ber beutfd)en @prad)e fonnte bt§ je|t btefer 3^^^ unmogtidj erreid)t toerben, unb toirb e§ aud) nte fottnen: ein beutfd)«ge6tlbeter @Iawe Bleibt tmmer ein SD?itteI= bing 5tt)ifd)eit einem ©ebilbeten u. Ungefiilbeten, miii^tn ein giintter, ein monstre. ©ie Silbung be§ ©latoen mu§ flatotfdj fetjn, ttetin er bo§ iuerbeit fott, tua§ er tterben fonnte Dermog fetner i^erriid)en @a6en ber 9iatur. — 25te§ finb alfo meine ©ebcmfeit, IteBer ^reunb, bte id) Sfjnen ^ier (Jt)ie @ie fe^en) ganj aufridjtig, kakor so mi na sercu zrasle, bjntoerfe, Sfjnen, at§ einem 3Jiamte, ber bte S28aljrŁ)ett IteBt unb nad) ber= felbeu raftlož ftrebt. Se^erjigen <3ie, tt>a§ id) Sfjnen fage, unb fucfjen <3ie bo§, wa§ <Sie bartn @ute§ ftttben, in unferm armen SHtjrien ju realifiren. ©treben ftiir tiorjiigtid) batjin, bafi unfere 9SoIf§Ie^rer eine beffere Silbung erljaltett, caetera adjicientur vobis. D J»dtte nur an ber Łf)eotogie ju Łat)bac(j ftfjon friifjer, toa§ fo letdfjt moglicfj war, eine Sefjrfanget fiir bie ©latotfdje Siteratur ejifttrt, toai^rlid) ioir toaren nid)t fo orm an ®eifte§« probucten! SBie letd)t fonnte Srain je|t ntd^t fc^on eine ftott>enifcf)=tf)eotogt=> fd)e 9Konatf)fd)rift aufnjetfen nad) bettt SDfufter »on jener, bie ber Łinjer= ©iocefe fo tiiel @f)re mac^t. Sl6er id) n)ei| tooljl, tco ber fatate ^e^Iet ftecft, ba% bie frainifdjen ©ele^rten fo tt>enig Suft jum @d)reii5en in fid) fiiljlen. ®ie SSerfe|erung§fut^t imb Sntoleranj, btefe gtoet) ^oEifd)en tlnge« ^euer finb eS, bie fo mand)e§ Beffere 2;alent entlreber fdjon im ^eime er= fttden, ober in tfjatenlofe aSermoberung »erfenfen. SBie t»iel lonnten nid)t foldje SJianner, tote §. SSaltonb, Staunid^er, ^labnif, u. a. ti^un! Slber eine ju gro^e Sefdjeiben^eit ober gegriinbete ^urdjt t>or unbered)ttgten Sefritlern u. Stnbellern be§ 9}tonbe§ mag fie tion biejem I)ol)en ^loede aBfiatten. ©olang bie Stteratur, ber fret)e 3Sed)fet ber ^been tn unfern Sanben nidjt me^r in Umjd)tt)ung fommt, btetben wtr, tuo ttiir ftnb, ober potius, ba jeber ©tiEftanb in ber ©eiftešbilbung pgteid) IRiirJgang ift, ttiir tjerfinfen atlma^ licf) in tenebras cimmerias. Ł> liinnte td) mit ber @timme eine§ Semoft^e^ ne§ u. Sicero allen 2Jiannern in ^rain, in beren §onben bie Slufflarung ber (Slottienen liegt, jubonnern, ba$ fte atle SiDžittel ergreifen, alle 2Jiafd)inen tn SBettegung fe|en modjten, um bte oaterldnbifdje Siteratur immer meb,r u. meljr empor ju bringen . . . Unfer eingigeS Seftreben fott nur ba^in abgielen, i>a% rtrir bie Seute, BefottberS bie ^Sriefter, jum ftct^igen @d)reiben Beloegen. Omne initium arduum; multi peritura tractabunt. Stltein unter ber SUienge toerben bod) ©adjen, ber Unfterbltd)feit roiirbtg, jum S8orfd)eine fommen: ba§ @d)ted)te toirb eergefjen, ba§ ®ute ttrirb bleiben. . . 2Jiadjen ©ie nur, ba^ S^re 2lmt§genoffen jd)rei6feliger werben, u. bann fimnen wir bem Slufbliitjert unferer fdjonen @prad)e gettoft entgegen feiien . . Pak le samo vpiti ino križem roke deržati, — to ne pomaga nič; fonbern fd)reiben, fd^reiben u. afierma^I fdjreifien, ba% i[t baž fKabtcaI=SL7iita tet gegen fold)e Łeute . . ®a§ 9teid^ ber 2Bifjenfd)aften fott fret) fct)tt unb leinem S)efpott§ntu§ unterliegen. — Soteranj folt suprema lex jet)ti: ex diversitate et conflictu opinionum lucratur veritas . . SJJenfdjenliebe, ^vtmonttat, 9tad)ftd)t mit ben Srtenben, fanfte S3ele^rung ber Unnjifjenben, biefe Sugenben folten itnfern fjeiligen Sunb jteren u. oUe unfere §anblungen leiten. ®em aber biefe§ nidjt gefdttt, ber ift eine§ wo^ren ©latoen md)t foertf)." — Proti koncu ga prosi, naj izverši svoj namen, posloveniti Kosegartenovo nŽivljenje Svetnikov", naj da na svetlo kaj svojih gotovo izvrstnib pridig, naj k temu prigovarja Paskala; koroški in šta- jerski duhovni večkrat poprašnjejo po njih; naj brez zamere ohrani ga v prijaznosti, ter naj piše mu pogostoma, pa le po krajnsko! —