Zastrupitev z ricinom 327 Klinični primer Center za klinično toksikologijo in farmakologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center ljubljanaa Korespondenca/ Correspondence: miran Brvar, e: miran. brvar@kclj.si Ključne besede: kloščevec; ricin; zastrupitev; terorizem; biološki terorizem Key words: ricinus; ricin; poisoning; terrorism; bioterrorism prispelo: 16. 3. 2019 Sprejeto: 9. 10. 2019 @publisher.id: 2938 @primary-language: sl, en @discipline-en: Microbiology and immunology, Stomatology, neurobiology, Oncology, Human reproduction, Cardiovascular system, metabolic and hormonal disorders, public health (occupational medicine), p sychiatry @discipline-sl: Mikrobiologija in imunologija, Stomatologija, nevrobiologija, Onkologija, r eprodukcija človeka, Srce in ožilje, metabolne in hormonske motnje, Javno zdravstvo (varstvo pri delu), p sihiatrija @article-type-en: editorial, Original scientific article, r eview article, Short scientific article, professional article @article-type-sl: Uvodnik, izvirni znanstveni članek, pregledni znanstveni članek, Klinični primer, Strokovni članek @running-header: Zastrupitev z ricinom @reference-sl: Zdrav Vestn | maj – junij 2020 | l etnik 89 @reference-en: Zdrav Vestn | may – June 2020 | Volume 89 Zastrupitev z ricinom: Prikaz primera Ricin poisoining: Case report Gašper Razinger, Miran Brvar Iz vleč ek Kloščevec (Ricinus communis) v Sloveniji poznamo predvsem kot okrasno rastlino, medtem ko v toplejših delih sveta raste prosto v naravi kot plevel. Rastlina je v celoti strupena, saj vsebuje mo - čan strup ricin, katerega največja koncentracija se nahaja v semenih. Kloščevec je gospodarsko pomemben za proizvodnjo ricinusovega olja. Prispevek opisuje zastrupitev z zaužitjem semen kloščevca. Zastrupitev z ricinom je potekala z omotico, glavobolom, bolečino v prsnem košu, dušenjem, slabostjo, bruhanjem in odvajanjem tekočega blata. Ricin je toksični protein in eden najmočnejših znanih rastlinskih strupov. Mehanizem njegove- ga delovanja je zaviranje sinteze proteinov v celici. Z ricinom se lahko zastrupimo z zaužitjem, vdihom, preko kože in z vnosom v podkožje ali v mišice. Način vnosa vpliva na smrtni odmerek in klinično sliko. Zdravljenje zastrupitve z ricinom je simptomatsko. Skrbi nas uporaba ricina v teroristične namene, predvsem v obliki aerosola. Razvija se aktivna in pasivna imunizacija. Abstract In Slovenia, ricinus (Ricinus communis) is best known as a decorative plant. However, in warmer climates the plant is widely distributed in nature and grows as a weed. The whole plant is poiso- nous since it contains a highly poisonous toxin ricin. The highest concentration of ricin is found in ricinus seeds. Ricinus is grown commercially especially for its oil. This report presents a case of ricin poisoning following oral ingestion of ricin seeds. The main symptoms were dizziness, headache, chest pain, choking sensation, nausea, vomiting and diar- rhoea. Ricin is a toxic protein and one of the most potent plant toxins. Its cellular mechanism is inhibiti- on of protein synthesis. The main routes of ricin administration are oral, inhalation, transdermal and parenteral. Both lethal dose and clinical presentation are dependent on the route of admi- nistration. Treatment of ricin poisoning is supportive. The use of ricin for acts of bioterrorism is of major concern. Active and passive immunisations are being developed. Citirajte kot/Cite as: razinger G, Brvar m. [ricin poisoining: case report]. Zdrav Vestn. 2020;89(5–6):327–34. DOI: 10.6016/ZdravVestn.2938 1  Uvod V Sloveniji zastrupitve z rastlinami predstavljajo okoli 3 % vseh zastrupitev odra- slih bolnikov. Med pogostejšimi rastlinami, s katerimi se ljudje pri nas huje zastrupi- jo, so jesenski podlesek, čmerika, tisa, navadni kristavec itn. Zastrupitve s strupenimi 328 Zdrav Vestn | maj – junij 2020 | l etnik 89 miKrOBiOl OGiJa in imUnOl OGiJa rastlinami so lahko velik izziv, saj bolniki utegnejo zaužiti tudi različne tujerodne in okrasne rastline. Ena takšnih rastlin je kloščevec (Ricinus communis), ki ga pogosto opazimo tudi na slovenskih vr- tovih. Kloščevec kot plevel prosto raste v tropskih in subtropskih območjih, kot so Afrika, Bližnji vzhod, Srednja Amerika in Indija (1,2,3). Pri nas je kloščevec enoletnica in jo sadimo kot okrasno rastlino. Spada v družino mlečkovk. Zraste lahko več me- trov visoko. Visoko steblo je pokončno, na katerega so z dolgimi peclji izmenič- no pripeti pahljačasti listi zelene do rdeč- kasto vijoličaste barve, široki do 90 cm (Slika 1). Korenine kloščevca so vlakna- te in redko razvejane. Bodičasti plodovi rastejo v grozdu. Vsak plod vsebuje po eno seme (Slika 2). Zaužita semena so prijetnega okusa, a zelo strupena, saj v svoji notranjosti vsebujejo močan strup ricin. Strup se iz semen izloči, če se pre- kine ovoj semen, npr. pri grizenju. Tudi ostali deli rastline vsebujejo ricin, vendar v manjših količinah (2,4). Kloščevec gojijo tudi kot industrijsko rastlino. Predvsem cenjeno in splošno uporabno je ricinusovo olje, ki ga pri- dobivajo s stiskanjem semen kloščevca. Seme kloščevca povprečno vsebuje 30– 50 % olja. Svetovne velesile na področju gojenja kloščevca za potrebe industrije so Brazilija, Kitajska in Indija. Slednja iz- vozi več kot 90 % vsega ricinusovega olja. Ricinusovo olje je svetlorumeno, visko- zno in nehlapljivo. Še posebej je cenjeno zaradi visoke vsebnosti ricinolejske kisli- ne, ki je zaradi svojih lastnosti uporabna tudi pri izdelavi barvil, premazov, črnil in lubrikantov. Uporablja se tudi kot bio- gorivo, pri izdelavi polimernih materia- lov, mil, voskov, zavornih tekočin in gno- jil. Kloščevec so poznali že stari Egipčani in ga celo častili, kar pričajo najdbe v sarkofagih, starih 4.000 let. Že takrat so njegovo olje uporabljali kot mazilo. Iz starega Egipta se je rastlina razširila naprej v Indijo in na Kitajsko. Stari Grki in Rimljani so ricinusovo olje uporab- ljali kot močno odvajalo, kar je še danes njegova glavna raba v tradicionalni me- dicini. Za odvajalni učinek ricinusovega olja je odgovorna ricinolejska kislina, ki se pod vplivom črevesnih lipaz sprosti iz acilglicerolov in aktivira prostaglandin- ske receptorje na gladkomišičnih celi- cah, kar pospeši peristaltiko. Ricinusovo olje je varno za uporabo in ne vsebuje ricina, saj ga med postopki predelave olja odstranijo s fizikalnimi in kemični- mi metodami. Poleg njegovega odvajal- nega učinka ricinusovo olje uporabljajo tudi pri izdelavi zdravil in ponekod kot sredstvo za sprožitev poroda (1,2,3,5,16). V zadnjem času se ricin vse pogosteje omenja tudi kot kemično orožje za vo- jaško in teroristično uporabo. Namen prispevka je prikazati primer zastrupitve s kloščevcem in predstaviti zastrupitve z ricinom. 2  Prik az klinične g a primer a 61-letni upokojeni kriminalist s slad- korno boleznijo tipa II je ob 13. uri zgri- zel in pogoltnil 15–20 semen, sladkih po okusu, za katere je menil, da gre za pinjo- le. 7 ur po zaužitju semen mu je postalo slabo, dobil je občutek dušenja in tišča- nja v prsnem košu, ki pa je po bruhanju izzvenelo. Izbruhanina je vsebovala os- tanke hrane in je bila rdečkaste barve. Po bruhanju ga je pričela boleti glava in pos- tal je omotičen. Ponoči je 4-krat odvajal tekoče blato. Pod levim rebrnim lokom je čutil ostro, omejeno bolečino, ki jo je odvajanje blata olajšalo. Naslednji dan okoli 15. ure, 22 ur po zaužitju semen, je poklical reševalce, ki so ga z reševalnim vozilom pripeljali na Internistični prvo pomoč v UKC Ljubljana. Sprejeli so ga na oddelek Centra za klinično toksikolo- gijo in farmakologijo. S seboj je prinesel Zastrupitev z ricinom 329 Klinični primer semena, ki jih je dan prej zaužil. Ob pre- gledu je bil bolnik orientiran, afebrilen, acianotičen in anikteričen, normopnoi- čen s 96-odstotno zasičenostjo hemog- lobina, normokarden in normotenzi- ven. Pregled glave, vratu, prsnega koša s pljuči, trebuha in udov ni pokazal ni- kakršnih odstopanj od normale. Blato je bilo ob takratnem odvajanju rjavo, brez vidne krvi in z negativnim hematestom. V laboratorijskih izvidih je izstopala predvsem glukoza 9,3 mmol/L, levkoci- ti 12,5 × 10 9 /L ter mejna anemija s he- moglobinom 139 g/L (Tabela 1). Plinska analiza je pokazala blago respiracijsko alkalozo. EKG je pokazal sinusni ritem. Bolniku smo ob sprejemu dali 50 g aktiv- nega oglja in pričeli hidriranje z 0,9-od- stotnim NaCl 100 ml/h, ob slabosti pa pantoprazol in tietilperazin. Znaki za- strupitve so izzveneli drugi dan po za- užitju semen. Kontrolni izvidi, vključno z jetrno in ledvično funkcijo, so bili v redu. Botanični pregled preostalih se- men je potrdil zaužitje semen kloščevca. 3  Razpravljanje Ricin je zelo strupen protein (toksal- bumin) in eden najmočnejših znanih rastlinskih strupov. Predstavlja 3–5 % suhe teže semena kloščevca. Pri sobni temperaturi ima obliko belega prahu in je vodotopen. Ricin postane neaktiven pri segrevanju na 80 °C za 10 min ali na 50 °C za 1 h, sicer pa je pod temperaturo 60 °C dobro stabilen. Onesposobijo ga tudi klorove spojine (1,6-10). Ricin je glikoprotein, sestavljen iz ve- rige A in B, ki sta med seboj povezani z disulfidno vezjo. Veriga A je encimsko aktivna glikozidaza, veriga B pa služi za privzem ricina v celico, saj vsebuje vezavna mesta za galaktozne ostanke, ki so prisotni na glikolipidih in glikop- roteinih na površini celične membrane. Slika 1: Kloščevec. 330 Zdrav Vestn | maj – junij 2020 | l etnik 89 miKrOBiOl OGiJa in imUnOl OGiJa Ricin v celico vstopi z endocitozo. Nekaj molekul ricina se razgradi v lizosomih, nekaj jih zapusti celico z eksocitozo, del pa z retrogradnim prenosom potuje v Golgijev aparat in od tam v endoplazem- ski retikel. Verigi A in B se tu razcepita. Veriga A s translokacijo vstopi v citosol, kjer na večji podenoti ribosoma odstrani adeninski ostanek na podenoti 28S ribo- soma. To prepreči vezavo elongacijskih faktorjev, zaradi česar se sinteza beljako- vin ustavi. Ricin lahko tudi naposredno poškoduje celične opne, poruši elek- trolitsko ravnovesje, sproži apoptozo in povzroči sproščanje vnetnih mediator- jev (6,7,8). Z ricinom se lahko zastrupimo z zau- žitjem, vdihom, preko kože in z vnosom v podkožje ali v mišice (Tabela 2). Način vnosa tudi vpliva na smrtni odmerek ricina. Znano je, da je smrtni odmerek zaužitega ricina bistveno večji, kot to ve- lja pri inhalacijskem ali parenteralnem vnosu. Pri miših je tako LD 50 ob zaužitju ricina 20 mg/kg, ob subkutanem vno- su 24 μg/kg in ob vdihu le 3–5 μg/kg. Po vdihu ricin so živali umrle v 60 urah, po zaužitju pa v 100 urah (1). Najpogostejši način zastrupitve z ricinom je zaužitje semen kloščevca. Klinična slika zastrupitve je odvisna od lastnosti semen, ki se lahko zelo razliku- jejo glede na geografsko območje rasti kloščevca, čas obiranja, hidriranost se- men, velikost semen, število semen in vsebnost posameznih izooblik ricina v semenih. Nezrela semena so veliko bolj strupena kot zrela. Pomembno je, ali semena samo pogoltnemo ali tudi zgri- zemo, saj v prvem primeru do pojava simptomov velikokrat sploh ne pride. Razlog za to je najverjetneje velika mole- kulska masa ricina in zato slabša absorp- cija ricina iz črevesja. Ob zaužitju semen kloščevca se simptomi zastrupitve po- javijo v roku 12 ur in so neznačilni, kar Slika 2: Semena kloščevca. Zastrupitev z ricinom 331 Klinični primer brez anamneze o zaužitju semen pred- stavlja trd diagnostični oreh. Bolniki, ki zaužijejo semena, imajo predvsem simptome v prebavilih, kot so bolečina, slabost, bruhanje, bolečina v trebuhu in driska, kot se je zgodilo tudi pri opisa- nem bolniku. Ob zastrupitvi z ricinom se lahko sicer razvijejo tudi melena, hema- temeza in hematurija. Spremljajoči znaki so tahikardija, tahipneja, potenje in peri- ferna cianoza. Bolniki imajo lahko tudi halucinacije in krče. Patofiziološko pride do nekroze črevesnega epitela in krvavi- tve ter do nekroze jeter, vranice in ledvic. Nastopi dehidracija, poruši se elektrolit- sko ravnovesje, opazimo lahko ledvično in/ali jetrno odpoved, kar skupaj pripe- lje do večorganske odpovedi. Rezultati laboratorijske preiskav krvi in urina so neznačilni in vključujejo povišane jetrne encime, kreatin kinazo, laktatno dehi- drogenazo in bilirubin, zaznamo lahko levkocitozo, presnovno acidozo, hipogli- kemijo ali hiperglikemijo ter proteinuri- jo. Možne so tudi različne spremembe v EKG (1,6-9,15). V Kaliforniji so od 2001 do 2011 obravnavali 84 bolnikov, ki so zaužili kloščevec. V polovici primerov je šlo za namerne zastrupitve. Slaba polovica bol- nikov je zaužila intaktna semena, dobra polovica pa je semena zgrizla ali zdrobi- la. Slednji so imeli več simptomov in so jih pogosteje hospitalizirali. Dve tretjini bolnikov je imelo simptome v prebavi- lih, drugih znakov zastrupitve pa niso imeli (15). Vdih ricina v obliki aerosola je naj- nevarnejša oblika zastrupitve z ricinom, vendar pri ljudeh takšne zastrupitve še niso opisali. V poskusih z živalmi se je pokazalo, da je pri vdihu ricina po- membna velikost delcev aerosola, saj manjši delci prodrejo globlje v pljuča. Delci, večji od 10 mikrometrov, ne dose- žejo pljučnih mešičkov in zato povzro- čijo le blažjo klinično sliko zastrupitve. Tabela 1: Laboratorijske vrednosti ob sprejemu. Preiskava Vrednost Enote Orientacijske ref. vrednosti S-Glukoza H 9,3 mmol/L 3,6–6,1 S-Sečnina 6,5 mmol/L 2,8–7,5 S-Kalij 4,3 mmol/L 3,8–5,5 S-Natrij 140 mmol/L 135–145 S-Kreatinin 85 µmol/L 44–97 oGF (MDRD)/1,73 m 2 79 mL/min S- Bilirubin cel. 15 µmol/L do 17 S- Bilirubin dir. H 5 µmol/L do 5 S-A. Fosfataza 0.92 µkat/L do 2,15 S-AST 0,23 µkat/L do 0,58 S-AL T 0,34 µkat/L do 0,74 S-gama-GT 0,35 µkat/L do 0,92 S-alfa-Amilaza 1,37 µkat/L do 1,67 S-Lipaza 0,73 µkat/L do 1,00 S-CK 1,60 µkat/L do 2,85 S-LDH 2,49 µkat/L do 4,13 S-CRP pod 5 mg/L 0–5,0 Hemogram K-Lkci H 12,5 10^9/L 4,0–10,0 K-Erci 5,10 10^12/L 4,5–6,3 K-Hb L 139 g/L 140–180 K-Ht 0,412 1 0,40–0,54 MCV L 80,7 fl 81,0–94,0 MCH 27,3 pg 26,0–32,0 MCHC 332 g/L 310–350 RDW 13,4 % 11,5–14,5 K-Trombociti 207 10^9/L 140–340 MPV 8,7 fl 7,8–11,0 P-PČ 0,94 1 0,7–1,0 INR 1,04 332 Zdrav Vestn | maj – junij 2020 | l etnik 89 miKrOBiOl OGiJa in imUnOl OGiJa Znaki zastrupitve po vdihu ricina so se pri živalih pojavili 4–8 ur po izpostavitvi in so vključevali kašelj, dušenje, slabost, potenje, vročino in bolečine v sklepih. 36–72 ur po vdihu ricina se je pri živalih razvil difuzni pljučni edem in nekroza ter zato dihalna odpoved in smrt v nekaj dneh (1,6,8,9,11). V živalskih poskusih so uporabi- li različne sorte kloščevca z različnimi razmerji izooblik ricina in ustvarili ae- rosole ricina ter ugotovili, da je smrtni odmerek odvisen od izooblike ricina. Z živalskimi poskusi so pokazali tudi, da se večina ricina nabere v pljučih, nekaj pa tudi v srcu, ledvicah in limfnem tkivu. V krvi in prebavilih pa ricina niso zaznali, čeprav so druge študije pokazale, da ri- cin preko pljuč lahko vstopi tudi v kri in od tam v druge organe (1). Parenteralni vnos ricina, npr. v miši- co, podkožje in v žilo, je najmanj verjeten vzrok zastrupitve. Značilnost parenteral- nega vnosa je vstop ricina v krvni obtok in hitra porazdelitev toksina po telesu v večino organov. Edini znani primer tovr- stnega vnosa ricina pri človeku je aten- tat na bolgarskega novinarja Georgija Markova leta 1978 v Londonu. Ustrelili so ga z zračno puško, zamaskirano v dežnik, ki je v nogo Markova sprožila projektil, prepojen z ricinom. Opis nje- govega primera je služil kot temelj za preučevanje tovrstnega vnosa. Nekaj ur po vnosu je nastopilo sistemsko vnetje, ki se je kazalo kot gripa, slabost, bruha- nje, utrujenost in vročina. Sledila je kr- vavitev iz prebavil, hipovolemični šok in ledvična odpoved. Markov je čez 3 dni umrl. Na obdukciji so ugotovili nekrozo bezgavk in jeter, vnetje vranice in ledvic, hemoragično nekrozo tankega čreves- ja, trebušne slinavke in mod. Študije na podganah so pokazale, da je značilno mesto vnetnega dogajanja pri vnosu sko- zi mišico tanko črevo. Pri živalih je prišlo tudi do lokalne nekroze mišic, področne limfadenopatije in okvare notranjih or- ganov. Ko so preučevali intravenski vnos radioaktivno označenega ricina, so ugo- tovili, da se je polovica ricina nakopičila v jetrih, dobrih 10 % v vranici, ostalo pa v drugih organih (1,8,9). Ob stiku kože in sluznic z ricinom in ostalo vsebino semen kloščevca, ki vse- bujejo tudi različne glikoproteine, lahko pri dovzetnih osebah nastanejo alergij- ske reakcije, ki se klinično pokažejo kot dermatitis, konjunktivitis in astma (3,9). Zastrupitve z ricinom je, ne glede na pot vnosa, težko ugotoviti, saj je klinična slika neznačilna in diferencialna diagno- za podobnih kliničnih stanj zelo široka. Pri ugotavljanju zastrupitev s kloščev- cem nam najbolj koristi dobra anam- neza z opisom okoliščin ter botanična analiza preostalih semen, če jih je bolnik prinesel v bolnišnico, kot se je to zgodilo tudi v predstavljenem primeru. S toksikološko analizo na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakulte- te v Ljubljani lahko dokažemo ricin ali njegov posredni označevalec ricinin, ki se poleg ricina nahaja v pripravkih iz Tabela 2: Pričakovani simptomi in znaki pri posameznih poteh vnosa ricina. Način vnosa ricina Peroralni vnos Inhalacijski vnos Parenteralni vnos Pričakovani simptomi in znaki zastrupitve Slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, hematemeza, hematohezija, melena, tahikardija, tahipneja, periferna cianoza. Kašelj, dispneja, slabost, bolečine v sklepih, potenje, vročina, pljučni edem. Slabost, bruhanje, utrujenost, vročina, hematemeza, hematohezija, melena, znaki šoka. Zastrupitev z ricinom 333 Klinični primer semen kloščevca. Ricinin lahko v uri- nu zastrupljenih bolnikov zaznamo do 48 h po izpostavitvi. Hiter imunokemič- ni test za ricin v klinični uporabi še ne obstaja, potekajo pa številne raziskave za ugotavljanje ricina v bioloških vzorcih in hrani, npr. z zaznavo specifičnih pro- titeles in ribonukleinskih kislin, masno spektroskopijo in merjenjem aktivnosti ricina. Najbolj obetavne metode za do- kazovanje ricina so encimska imunoad- sorpcijska preiskava (ELISA), elektroke- moluminiscenca, imunokromatografske metode, PCR in masna spektrometrija. Zaradi možnosti uporabe ricina v te- roristične in vojaške namene pa bo pot- rebna razviti hitro in zanesljivo metodo z dovolj visoko občutljivostjo in specifič- nostjo (1,6,7). Zdravljenje zastrupitev z ricinom je simptomatsko oziroma podporno, saj protistrupa za ricin ni. Dializa ni učin- kovita zaradi velike molekulske mase ri- cina. Ob zaužitju celih semen posebno zdravljenje ni potrebno. Ob zaužitju zgrizenih semen pa bolniku damo ak- tivno oglje in ob prebavnih simptomih poskrbimo za hidriranje in zdravljenje proti bruhanju. Pri bolnikih s simptomi spremljamo laboratorijske izvide, pred- vsem smo pozorni na elektrolitsko rav- novesje in ledvično funkcijo. Bolnike, ki so brez znakov zastrupitve po zaužitju semen in ne vemo, ali so semena zgriz- li, opazujemo 12 ur od zaužitja. Pri stiku kože z ricinom kožo dobro izperemo; nadaljnja hospitalizacija ni potrebna, ra- zen v primeru, ko je koža izrazito poško- dovana in obstaja verjetnost za sistem- sko absorpcijo ricina. V razvoju je aktivna imunizacija oziroma cepivo, ki bi bilo primerno za zaščito pred pretečo izpostavljenostjo ricinu in uporabno v vojaške namene. Učinkovitost cepiv proti ricinu so že potrdili z živalskimi modeli. V razvoju so tudi protitelesa (pasivna imunizaci- ja) oziroma protistrupi, ki bi jih lahko uporabili proflilaktično in po izpostavi- tvi tudi pri civilnem prebivalstvu v pri- meru terorističnega napada z ricinom. Protitelesa nevtralizirajo ricin z vezavo na verigo A ali B ali na obe. Vprašanje pa je, ali bodo nevtralizirajoča protite- lesa učinkovita tudi po časovnem pres- ledku, ki je potreben za prepoznavanje zastrupitev z ricinom (4,6-8). Razvoj protistrupov proti ricinu postaja vse ak- tualnejši zaradi možne uporabe ricina v terorističnih napadih, kar pričajo tudi objave v javnih medijih. Proti koncu leta 2018 sta bila odmevna primera, ko so v Nemčiji pri domnevnem teroristu doma našli 1000 semen kloščevca in električni mlinček za kavo ter primer pošiljke bele- ga prahu, ki se je kasneje izkazal za ricin, naslovljene na specifično osebo v ameri- škem Pentagonu (12,13,14). Ricin je primeren za teroristične na- pade, ker je kloščevec zelo razširjena rastlina in je proizvodnja strupa v več- jih količinah dokaj enostavna. Recepti in postopki za izdelavo visoko toksičnih ricinskih pripravkov so lahko dostopni na medmrežju in črnem trgu, vendar na srečo zaradi majhne koncentracije ricina v končnem produktu ne predstavljajo večje nevarnosti, da bi jih uporabili kot teroristično sredstvo večjih razsežnosti. S stališča vojaške uporabe in terorizma je najpomembnejša pot vnosa ricina v ob- liki aerosola, obstaja pa tudi možnost za vnos v mišico, podkožje in v žilo. V mi- šico bi lahko ricin vnesli v telesa večje- ga števila ljudi z eksplozivnimi sredstvi, ki vsebujejo ostre elemente, prepojene z ricinom. Takšna pot vnosa bi najverje- tneje vključevala vse poti vnosa. V ZDA so ricin razvrstili v kategorijo B biološko terorističnih sredstev, kar pomeni, da ga je sorazmerno lahko razpršiti med večjo skupino ljudi, povzroča zmerno obolev- nost in nizko smrtnost. Naravni toksini, 334 Zdrav Vestn | maj – junij 2020 | l etnik 89 miKrOBiOl OGiJa in imUnOl OGiJa kot je ricin, v primerjavi z živimi orga- nizmi niso nalezljivi, zato zdravstveno osebje ne potrebuje posebnih zaščitnih oblek in ukrepov (1,9,11). 4  Z akl juč ek Pri bolnikih s prebavnimi težavami po obroku semen moramo pomisliti na zastrupitev s kloščevcem. Zastrupitev z ricinom lahko potrdimo z biološko in/ ali toksikološko analizo ostankov rastli- ne in bioloških vzorcev zastrupljencev. Zdravljenje je predvsem simptomatsko. Ob terorističnem napadu s prahom ali aerosolom moramo pomisliti tudi na možnost zastrupitve z ricinom. Bolnik se strinja z objavo prispevka. Literatura 1. Griffiths GD. Understanding ricin from a defensive viewpoint. Toxins (Basel). 2011;3(11):1373-92. 2. patel Vr, Dumancas GG, Kasi Viswanath l C, maples r, Subong BJ. Castor oil: properties, uses, and optimiza- tion of processing parameters in commercial production. lipid insights. 2016;9:1-12. 3. Scarpa a, Guerci a. Various uses of the castor oil plant (ricinus communis l.). a review. J ethnopharmacol. 1982;5(2):117-37. 4. nelson l S, Shih rD, Balick mJ. Handbook of poisonous and injurious plants. 2nd ed. new York: Springer; 2007. 5. neri i, Dante G, pignatti l, Salvioli C, Facchinetti F. Castor oil for induction of labour: a retrospective study. J matern Fetal neonatal med. 2018;31(16):2105-8. 6. audi J, Belson m, patel m, Schier J, Osterloh J. ricin poisoning: a comprehensive review. Jama. 2005;294(18):2342-51. 7. l opez nunez OF, pizon aF, Tamama K. ricin poisoning after Oral ingestion of Castor Beans: a Case r eport and r eview of the literature and laboratory Testing. J emerg med. 2017;53(5):e67-71. 8. pincus SH, Smallshaw Je, Song K, Berry J, Vitetta eS. passive and active vaccination strategies to prevent ricin poisoning. Toxins (Basel). 2011;3(9):1163-84. 9. Berger T , eisenkraft a, Bar-Haim e, Kassirer m, aran aa, Fogel i. Toxins as biological weapons for terror-cha- racteristics, challenges and medical countermeasures: a mini-review. Disaster mil med. 2016;2(1):7. 10. Doan l G. ricin: mechanism of toxicity, clinical manifestations, and vaccine development. a review. J Toxi- col Clin Toxicol. 2004;42(2):201-8. 11. park K. pulmonary delivery of anti-ricin antibody: from the bench to the clinic. J Control r elease. 2016;234:135. 12. German prosecutors arrest man over alleged ricin attack plot. The Guardian. Guardian news and media. 2018[cited 2019 mar 28]. available from: https://www.theguardian.com/us-news/2018/oct/02/pentagon-ri- cin-poison-packages-latest 13. V nemčiji v stanovanju Tunizijca našli biološko orožje. Delo. 2018[cited 2018 aug 28]. available from: https:// www.delo.si/novice/svet/v-nemciji-v-stanovanju-tunizijca-nasli-biolosko-orozje-61392.html 14. Suspected ricin poison packages found at pentagon. The Guardian. Guardian news and media. 2018[cited 2019 mar 28]. available from: https://www.theguardian.com/us-news/2018/oct/02/pentagon-ricin-poison- -packages-latest 15. Thornton Sl, Darracq m, l o J, Cantrell Fl. Castor bean seed ingestions: a state-wide poison control system’s experience. Clin Toxicol (phila). 2014;52(4):265-8. 16. Tunaru S, althoff TF, nüsing rm, Diener m, Offermanns S. Castor oil induces laxation and uterus contraction via ricinoleic acid activating prostaglandin ep3 receptors. proc natl acad Sci USa. 2012;109(23):9179-84.