tioi Dnc 30. niaja 1917 so poslanci Jugoslovan skeua kluba podali v državnem zboru to-le izjavo: »Podpisani poslanci. k!i so zdniženi v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na tcmeliu narodnesa načela in hrvatskega državnega prava, naj se vse zemlje inoiiarhije, v katcrih bivajo Slovenci. Hrvati in Srbi, združijo pod žezloni liabsburško-lorenske dinastije v samostojno državno telo. ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tnicev in ki bodi zgrajeno na demokratičiic.ii tciiielju. Za uresirlčenje te zahtevc enntnesja naroda bodo zastavili vse svoje sile. Duiiaj, 30. nia.ia 1917. Dr. Baljak, dr. A. (iregorčič, dr. Krek, dr. Sesadič. dr. Fr. Jankovič, Šusteršič. Vjekoslav Spinčič, dr. Otokar Rybaf, dr. VI. Ravuihar, Evgen Jarc. dr. Ivo Prodan, Janez Hladnik, Fran Pišek, Ivan Roškar, Jos. Oostinčar, Mihael Brenčič. dr. Korošec, dr. M. Laginia, dr. Karl Verstovšek, Fon, dr. A. Dulibie, dr. Benkovič, Juraj Biankini, dr. V. lvčevič. dr. A. Tresič-Pavičič, Fr. DemSar, Prol. I. V. Perič, dr. Josip Srnodloka, Jaklič, Josip vltez PoKačnik, dr. Lovro Pogačnik, dr. Melkn Čingrija.« Ta izjava, znana majniška dekiaracija, ie globoko zap;sana v dušo in srce slehrnega Jugoslovana, ki mu je rnar boljša in lepša bodočnost in svoboda našega rodn Nikdar še ni bilo močnejšc idcie v .iugoslovanskem narodu, nikdar enotnejše misii in žclje kakor hrepenenie po samostojni državi pod vlado Karla I. Tako trdno in močno je vkoreninjena, tako globoko zasidrana ta ideja v nas vseh, da je ne izruje nobena sila! Naj napeniajo kruti naši sovražniki vse peklenske sile, na} postavijo vislice za vsakitn voglom tjagor ob zagorskih kočah, zaman, pravica in resnica jc zmagala še vselej in bo slavila zmago tudi pri nas! Seiulerji in Cernini bodo prešfi. narod ostanc1 Urcsničenje majniške deklaracije ie v nas samih, nc v sovražnikih! Delajmo za njeno uresničenje s tako vncino, s tako vztrajnostjo, kakor snio delali v minulem letu, pa doscžemo slejaliprej svojo samostojnost in neodvisnost — svojo uržavo! /ato vsi na delo! Prvemu veljaku in priprostemu delavcn po vseh jugoslovaiiskih pokrajinah bodl zjutraj prva misel in zvečer zadnji zdihljaj po iiresuičenju naše magne charte libertatum! Posebno je pa tebi, jugoslovanski učitelj, odprto tu siroiio poiie plodonosnega dela. Stopi pred naSo mladino, vnemaj in navdušuj nežna njena srca zn lepšo, boljso in svobodno bodočnost! Blagoslovijeno bodi tvoje delo! Kri in življenje za Jugoslavijo!