PREDSEDNIK CK ZKS V VELENJU OBISKAL JE RUDNIK IN GORENJE Na povabilo komiteja občinske konference ZK je obiskal Velenje predsednik CK ZKS Franc Popit. Z njim sta bila tudi sekretar komisije za ekonomske in družbene odnose pri CK ZKS Ivo Lapajne in sekretar medobčinskega sveta ZK Celje Janez Zahrastnik. Dopoldne sta jih v Velenju sprejela poii-tični sekretar Kristian Hrastel in predsednik občinske skup-glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva obCine velenje ščine inž. Peter Krapež. Svoj enodnevni obisk pa je Franc —7i-—T7TTTZT7—7777-—• --T--i PoPit izkoristil za številne razgovore s komunisti in ž nekate- 11. april 1969 - LetoV. st. 7 (90) Cena 0,30 dinarjev - Poštnina plačana v gotovim I .,„jn„. , . , . . , v. ___i___!___! rimi vodilnimi gospodarstveniki iz velenjske občine. V NEDELJO VSI NA VOLITVE Za nami je zelo razgibano obdobje priprav na letošnje skupščinske volitve. Zdaj so pred nami že volitve, na katerih bomo izvolili odbornike in poslance za novo štiriletno obdobje. Volivci bomo odšli na volišča danes prvi maturantski ples Pred štirimi leti je Velenje dobilo gimnazijo, letos pa bodo šolske klopi zapustili že prvi maturanti. Maturanti velenjske gimnazije bodo danes zvečer priredili v hotelu Paka prvi maturantski ples. Poleg maturantov, profesorjev in staršev so povabili še diplomante rudarske tehniške šole in številne predstavnike delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Pokrovitelj prvega maturantskega plesa v Velenju je predsednik občinske skupščine Peter Krapež, dipl. gozd. inž. Na maturantskem plesu bo igral hotelski ansambel, pela pa bo Zorica Fingušt. V direkciji velenjskega rudnika lignita je direktor inž. Ludvik Mali seznanil predsednika ČK ZKS s sedanjim položajem tega premogovnika, ki je bil pred časom v zelo težkem gospodarskem položaju. S prizadevnostjo članov kolektiva in nekaterimi ukrepi pri odkopih pa so se razmere do konca leta ustalile tako, da so velenjski rudarji lani nakopali 162.000 ton lignita več kot je določal plan. Ker so v glavnem že zaključili prodajne pogodbe, načrtujejo, da bodo letos v 273 dneh nakopali 3,000.000 ton lignita. Perspektiva rudnika pa je zdaj postala že trdnejša, ker so v Šoštanju začeli graditi novi del termoelektrarne in bodo po Predsedniku CK ZKS Francu Popitu je tehnični direktor Go-izgradnji na leto pokurili do renja Oskar Pistor razkazal tovarniške obrate. 2,5 milijona ton lignita na mestu proizvodnje. Cas do začetka obratovanja nove termo-elektrane pa bo za rudnik še zelo težaven, saj bodo v hudi konkurenci naslednjih dveh letih vedno težje prodajali njihov lignit, ki ne prenese prevozne stroške na večje daljave. v nedeljo, IS. aprila9 ko bomo neposredno volili odbornike občinskega zbora občinske skupščine, poslance republiškega zbora in družbeno-političnega zbora zvezne skupščine. 9. aprila pa smo v delovnih organizacijah že volili odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. V nedeljo9 13• aprila bodo tudi volitve kmetov v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Odbornike v skupini kmetijstva bodo kmetovalci tega dne volili na 22 voliščih. Volivci! Soodločati hočemo o vprašanjih našega družbenega in gospodarskega razvoja. Naša dolžnost je, da dokončno izberemo izmed kandidatov najboljše predstavnike v skupščine. Zato je naša pravica in dolžnost, da na volitvah oddamo svoj glas. Volivci velenjske občine! V naših rokah je nadaljnja perspektiva naše občinske skupnosti. Pokažimo v nedeljo svojo državljansko zavest in politično zrelost. Naše demokratične volitve so normalni postopek in zahtevajo od vsakega volivca, da na volišču odda svoj glas. Volitve niso le naša formalna pravica, saj bomo na njih sami izbrali ljudske predstavnike, ki bodo po naših željah in naročilih preudarno odločali o najvažnejših družbenih vprašanjih. IZPOLNIMO V NEDELJO ŽE V ZGODNJIH URAH SVOJO DOLŽNOST. TUDI TOKRAT POJDIMO VSI NA VOLIŠČA. Kam pa, kam, rdeča kapica Dijaki II. b razreda velenjske gimnazije, so se odločili za prav nenavaden način zbiranja denarja za maturantski izlet. Fantje so iz lepenke napravili majhen oder, dekleta so sešila oblekice in drobne postavice — lutke, so oživele. Nekaj lutk so si sposodili v šoštanjski šoli in vzgojno varstveni ustanovi iz Šoštanja. Pričeli so z vajami in mladi lutkarji so gostovali z igricama »Kako sta se kuiek in mucka igrala«: in »Rdeča kapica« v vzgojno varstveni ustanovi v Šoštanju. Obe igrici so potem igrali še v kulturnem domu v Velenju za učence iz osnovne šole Gustava Siliha, na osnovni šoli Biba Ročk v Šoštanju in v vzgojno varstveni ustanovi v Velenju. Kmalu so se jim lutke priljubile in pozabili so na to, da so se začeli ukvarjati z njimi zaradi finančnih težav. Smeh, navdušeno sodelovanje malčkov, ploskanje in vzkliki: »Še pridite, lutke!« so jih navdušili. Ko so na gimnaziji ustavili kulturno društvo Ivan Cankar, so mladi lutkarji 2. b, povabili k sodelovanju še dijake drugih razredov in v lutkovni sekciji je delo še bolj zaživelo. Z lutkovnim gledališčem so se dogovorili za izmenjavanje predstav, naročili nekaj novih lutk in sedaj že vadijo novo igrico. Mladi lutkarji želijo veliko prijateljev. A. P. Novi člani K S Podkraj - Kavče Na nedavnem zboru volivcev v Podkraju so izvolili nove člane v svet krajevne skupnosti. Za Podkraj so bili izvoljeni Herman Meh, Hinko Korelc, Franc Lcpičnik, Jože Jus, Ivan Blagotinšek in Miha Obli st.; za Kavče pa Fdo Camlck, Franc Meh, Stanko Brglez in Ivan Suster. Novi predsednik krajevne skupnosti je Herman Meh. Franc Popit je bil zelo zadovoljen z ogledom proizvodnih obratov v tovarni gospodinjske opreme, ki sta mu jih razkazala pomočnik glavnega direktorja Jože Herlah in tehnični direktor Oskar Pistor. Po ogledu se je dalj časa pogovarjal s političnim aktivom in se med drugim zanimal kako bodo v Gorenju uresničevali zaključke devetega kongresa jugoslovanskih komunistov. Povedali so, da se bodo komunisti v tem kolektivu predvsem zavzemali za dosledno uresničevanje proizvodnih načrtov, ki so letos zahtevni in obetajoči. V Gorenju bodo letos izdelali 160 tisoč pralnih strojev, 120 tisoč hladilnikov, 400.000 štedilnikov na trda goriva, elektriko in plin, proizvajati pa bodo začeli tudi televizijske sprejemnike. Predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Popit se je med zadnjim obiskom v Velenju sešel tudi s političnim aktivom velenjske občine in obravnaval naloge članov Zveze komunistov in vodstev drugih družbeno-političnih organizacij pri uveljavljanju stališč nedavnega IX. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Ob tej priliki je Franc Popit podrobneje spregovoril o osrednjem delovnem dogovoru jugoslovanskih komunistov, pri čemer je zlasti še poudaril, da je dal IX. kongres Zveze komunistov Jugoslavije dokaj jasne odgovore na nekatera vprašanja, ki so v naši družbi prisotna, in sicer o našem odnosu do gospodarsko-družbene reforme, samoupravljanju in o Zvezi komunistov v novih pogojih. IX. kongres Zveze komunistov Jugoslavije je dal vso podporo načelom gospodarsko-družbene reforme. Po mnenju predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franca Popita, je na IX. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije prevladovala miselnost o nujnosti samoupravljavskega urejanja odnosov v naši družbi oz. o samoupravljalski koncepciji v izgradnji družbenih odnosov. Nedavni obisk predsednika CK Zveze komunistov Slovenije Franca Popita v Velenju in njegove misli o prihodnjih nalogah Zveze komunistov in vseh drugih družbeno-političnih organizacij, bodo nedvomno pomenile dokajšen prispevek velenjskim komunistom v prizadevanjih, da se organizirajo tako, da bi sprejete naloge in stališča kar najbolj dosledno uveljavili v vsakdanji praksi. In—ml Direktor Rudnika inž. Ludvik Mali, predsednik Franc Popit in politični sekretar komiteja občinske konference ZK Kristian Hrastel. Franc Popit s spremstvom v tovarni gospodinjske opreme Gorenje. V direkciji velenjskega Rudnika lignita so se gostje pogovarjali s predstavniki kolektiva. Predsednika Popita je zanimala zlasti perspektiva rudnika. »Zelo sem zadovoljen z ogledom tovarne,« je dejal v Gorenju Franc Popit. PREDSEDNIK TITO] BO OBISKAL VELENJE ŠTAJERSKA KOROŠKA v REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1969 VELENJE OSREDNJA PROSLAVA VEEENJČANI SREDI NAJVEČJIH PRIPRAV NA TITOVEM TRGU V VELENJU BO 27. APRILA LETOS SLOVENSKEGA NARODA Ne bi mogli trditi, da so organizatorji šele zdaj začeli s ZIm^m Vvskfzbo" pospešenimi pripravami za letošnjo osrednjo slovensko druž- L^druženiVošk/ pevski zbori beno politično manifestacijo, ki bo 27. aprila v Velenju - Nanjo se temeljito pripravljajo že dalj časa - Pri odboru je več komisij, ki samostojno pripravljajo vse potrebno za sprejem okoli 110 tisoč udeležencev iz Slovenije, sosednjih republik in zamejstva Predsednik občinske skupščine Velenje in predsednik pripravljalnega odbora PETER KRAPEŽ, dipl. gozd. inž,, je povedal, da prireditelje čaka še obilica dela. Kljub temu pa ni bojazni, da Velenjčani ne bi izpolnili svoje naloge. Vsak zase in vsi skupaj bodo poskrbeli, da bo prireditev kar najbolje uspela. »Mlado rudarsko mesto in z njim vsa komuna«, je dejal inž. Peter Krapež, »se pripravlja, da bi dostojno in prisrčno sprejelo vse, ki bodo prišli v Velenje, da bi počastili spomin herojskih bojev partizanskih enot za svobodo in svetlih trenutkov naše povojne izgradnje. Nimamo tradicije velikih prireditev, pa vendar upamo, da bomo vsem, ki bodo 27. aprila prišli v Velenje, pripravili prijeten sprejem in bivanje ter da bodo odšli od nas z nepozabnimi spomini.« Osrednja slovenska proslava, ki bo 27. aprila v Velenju, bo posvečena štajerskim in koroškim partizanskim enotam, jubilejnemu letu pohoda XIV. divizije na Štajersko in ustanovitvi OF Slovenije. Zato so prireditev združili pod skupnim imenom Štajerska in Koroška v revoluciji. Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference sta se za množično proslavo odločila, da bi skupaj s štajerskimi in koroškimi partizanskimi enotami proslavili največjo vojaško akcijo slovenske partizanske vojske, ki je zelo spremenila po-; litično in vojaško razmerje sil, ne samo na slovenskem, temveč tudi na jugoslovanskem prostoru. Zato bomo letos ob prvem praznovanju državnega praznika ustanovitve OF Slovenije hkiati dostojno proslavili zelo važen politični dogodek slovenskega naroda v vsej njegovi zgodovini. Proslava v Velenju pa ne bo samo oživljanje tradicij narodnoosvobodilnega boja. Njen namen je tudi, da mobilizira vse politične sile v Sloveniji za še bolj razgiban razvoj našega samoupravi] alskega socializma in za pritegnitev vseh razpoložljivih sil pri krepitvi naše obrambne sposobnosti. Prireditelji pričakujejo, da bo prišlo na letošnjo osrednjo slovensko politično manifestacijo v Velenje okoli 110 tisoč ljudi. Udeležba naših delovnih ljudi iz sosednjih republik, antifaši-stičnih organizacij iz zamejstva, zlasti pa pionirjev in mladine, bo samo ponovno potrdila našo ustaljeno izkušnjo razvijanja dobrih sosedskih odnosov ter bratstva in enotnosti naših narodov. V Velenju želijo, da bi poleg delovnih ljudi, gostov, pionir- jev in mladincev, prišlo na proslavo čimveč borcev, aktivistov, internirancev, izseljencev, zlasti pa borcev in aktivistov, ki so delovali in se bojevali med NOB na Štajerskem in Koroškem. Zato želijo, da se vsak borec, ki se je boril na Štajerskem ali Koroškem, prijavi najkasneje do 21. aprila odboru svoje enote, aktivisti pa odboru za proslavo v Velenju, Ljubljana, Komenskega 7. Na proslavi bodo sodelovale tudi 3-čIanske delegacije tistih enot, ki niso med NOB delovale na Štajerskem ali Koroškem. Borci štajerskih in koroških partizanskih enot ter aktivisti s tega področja in borci XIV. divizije pa tudi delegacije vseh ostalih slovenskih partizanskih formacij, se bodo zbrali 27. aprila do 9. ure v partizanskem taboru, ki bo nekoliko stran od prireditvenega prostora. Vsi ti bodo dobili Kajuhove zbrane pesmi in posebno spominsko značko. Največje zadovoljstvo vseh pa je zagotovilo predsednika republike Josipa Broza Tita, da bo prišel v Velenje in bo na zborovanju po vsej verjetnosti tudi govoril. Kolektiv tovarne gospodinjske opreme Gorenje pa bo predsednika Tita še posebej povabil, naj si ogleda njihovo tovarno. Na predvečer pred praznovanjem slovenskega republiškega praznika, 28. obletnice ustanovitve OF in 25-letnice pohoda XIV. divizije, bodo v rudarskem šolskem centru odprli razstavo Štajerska in Koroška v revoluciji. Zvečer ob 20. uri bo v domu kulture koncert partizanskega invalidskega pevskega zbora. V nedeljo, 27. aprila se bo na Titovem trgu v Velenju začela dopoldne ob 11. uri osrednja slovenska proslava, najprej s slavnostnim govorom, zalem pa bo kulturno umetniški spored. iz Šaleške doline, partizanski invalidski pevski zbor, združene godbe na pihala iz Šaleške doline in slovenski gledališki igralci Stane Sever, Duša Po-čkajeva, Iva Zupančičeva, Janez Rohaček in Mileva Zupančičeva. Scenarij za kulturno umetniški spored je pripravil Jože Klančnik, režiser pa je Hinko Dermol. V Velenju pa bodo poskrbeli tudi za zunanji izgled mesta. Z asfaltom bodo prevlekli ulice, uredili še nekatere zanemarjene poti, pripravili paviljon s prehrano in pijačami ter poskrbeli za razvedrilo. Posebej so pozorni, da bodo imeli urejen promet in da bo na vo- ljo dovolj parkirnih prostorov za motorizirane goste. Pripravljenih imajo parkirišč za 600 avtobusov in 20.000 osebnih avtomobilov. Številni udeleženci se bodo v Velenje pripeljali še s posebnimi vlaki. Kulturno umetniški spored in slavnostni govor bo neposredno prenašala jugoslovanska televizija in radijsko omrežje. Na velenjski pošti bodo 27. aprila uporabljali posebni priložnostni žig, filatelistična zveza Slovenije pa bo izdala spominski fi-latelistični ovitek. Organizatorji so pripravili tudi večje število lepih značk, ki jih bodo prodajali že pred prireditvijo in tudi na dan proslave v Velenju. V Velenju smo zmeraj gostoljubno sprejeli goste. Naše jnla- do rudarsko mesto slovi še posebej zaradi urejenosti, čistoče in gostoljubnosti. Nikoli pa ni k nam prišlo tolikšno število ljudi, kot jih pričakujemo letos. Vtis, ki ga bodo vsi udeleženci proslave odnesli s seboj, je za nas pomemben. Zato je dolžnost prebivalcev Velenja, da za to priložnost uredijo okolico kjer prebivajo in odstranijo ponekod res zanemarjeno in neurejeno okolje. Stotisočglava množica pa se bo tega dne razkropila po vsej Šaleški dolini in ne bo ostala le v Velenju. Zavoljo tega poziva pripravljalni odbor prebivalce velenjske občine, da pred 27. aprilom temeljito očistijo okolja hiš, razobesijo zastave in druga vidna obeležja politične manifestacije. POSLOVILNA SEJA VELENJSKE SKUPŠČINE SPREJEEI SO OBČINSKI PRORAČUN V PONEDELJEK, 31. MARCA JE BILA SKUPŠČINE VELENJE Na seji, ki jc bila nekoliko krajša od prejšnjih, se je poslovil tudi predsednik skupščine inž. Peter Krapež, ki odhaja na drugo službeno dolžnost. Zahvalil se je odbornikom za sodelovanje in poudaril, da si jc občinska skupščina prizadevala za boljše življenje v dolini. Predsednik Krapež je zaželel, da bi vsi skupaj še v bodoče prizadevno delali v družbenih organizacijah in tudi drugje. V imenu odbornikov se je predsedniku Petru Kra"pežu zahvalil odbornik Branko Drolc iz Velenja. Dejal je, da je Krapež kot predsednik skupščine vodil uspešno njeno delo v najtežjem obdobju. Predsedniško funkcijo je prevzel ravno v obdobju, ko srno začeli uveljavljati družbeno in gospodarsko reformo in v času ko smo morali v velenjski občini temeljito spremeniti načrtovani gospodarski razvoj. din;, jia negospodarske investicije 1,652.000 din m za gospodarske posege (največ za komunalni in cestni sklad) '2,149.000 din. Odbornki so dalj časa razpravljali o dotaciji za knjižnici. Odborni-k iz šmartnega ob Paki je menil, da bi morate tudi vaške knjižnice, ki .na podeželju uspešno delajo, dobiti nekaj denarja. Tako pa sta dobili dotacijo le knjižnici v Velenju in Šoštanju. Na seji so pojasnili, da so okoliške knjižnice oddelki prosvetnih društev in ta skrbijo za njihovo uspešno delo. Knjižnici v Velenju in Šoštanju pa dobita iz občinskega proračuna le toliko denarja kolikor ga rabita za osebne dohodke oziroma honorarje zaposlenim knjižničarjem. Po daljši razpravi so odborniki sklenili naj svet za kulturo prouči vprašanje razširitve in ustanovitve enotne knjižnice. Menili so, da bi bilo koristno koncentrirati ves obstoječi knjižni fond (tudi onih knjižnic Iz ZADNJA SEJA OBEH ZBOROV OBČINSKE V DOSEDANJI SESTAVI Proračun velenjske občine so dali pred dokočnim sprejetjem v javno razpravo. Natisnjen jc bil v 7.500 izvodih kot posebna priloga našega časnika. Odbornik Mirko 2olnir je na zadnji seji podrobno poročal o pripombah volivccv na posamezne proračunske postavke. Povedal je, da je svet za finance vse pripombe temeljito proučil in jih upošteval v mejah možnosti. Zatem so odborniki soglasno sprejeli letošnji proračun, ki predvideva skupne dohodke 9,932.000 dinarjev. Od tega zneska so izločili 120 tisoč dinarjev v rezervo. Najvažnejše postavke letošnjega proračuna občine. Velenje so: za kulturno prosvetno dejavnost, izobraževanje in vzgojo jc namenjeno 454.000 din, za komunalno dejavnost 265.000 din, za delo državnih organov 2,850.000 din, za socialno skrbstvo 831.000 din, za zdravstveno varstvo 123.000 din, za družbeno-poli-tične organizacije in društva 842.000 delovnh organizacij) In na enem kraju povečati knjižnico. Ustanovili so posebno komisijo v kateri so Florjan Izidor in odborniki Melanšek, Zabukovnik, Letonje in Hudej z namenom da ocenijo vrednost programov krajevnih skupnosti in gradivo pripravijo za naslednjo sejo občinske skupščine na kateri bodo dokončno razdelili proračunska sredstva 200.000 dinarjev, ki so namenjena za delo krajevnih skupnosti. KREDIT ZA OBNOVO ŠOLE V ŠENTILJU Letos so že začeli zemeljska dela pri gradnji nove podružnične šole v Šentilju. Predračun del znaša 400.000 dinarjev. Novo šolo gradi centralna šola Grislava šiliha v lastni režiji. V novi šentiljski šoli bosta dve učilnici, stanovanje, šolska kuhinja in sanitarije. Temeljna izobraževalna skupnost bo za gradnjo zagotovila 80.0000 dinarjev, vaščani bodo sami prispevali 40.000, okrog 100.000 dinarjev bodo dobili od prodaje sedanjega starega šolskega poslopja. Občinska skupščina pa je na zadnij seji sklenila, da bo najela posojilo in sicer do 300.000 dinarjev. Poleg proračuna so odborniki na zadnji seji dali še soglasje k finančnemu načrtu komunalnega in cestnega sklada ter sklada za zadeve borcev. Strinjali so se tudi s programom temeljne izobraževalne skupnosti. Ta ima za izvršitev programa na voljo 6,663.387 din (sredstva zagotovljena s sklepi občinske skupščine) in 1,492.000 dinarjev posebnih dopolnilnih sredstev republiške izobraževalne skupnosti. Odborniki so potrdili sklepni račun sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, sprejeli odlok o obveznem fluoro-grafiranju občanov in potrdili program za vodovod in kanalizacijo. V zvezi z vsem navedenim so sprejeli tudi odloke, ki jih objavljamo v Skupščinskem Šaleškem rudarju. P O P O LIV J l JE PROGRAM PROIZVODNJE STROJEV ZA POTREBE GOSPODINJSTEV Hladilniki iz Gorenja Prihodnji mesec začno z redno serijsko proizvodnjo hladilnikov - Hladilniki naPravo za odtajevanje ledu. »Gorenje« tudi za izvoz - Maksimalna Ko dobi hladilnik led na friži- izvajalec garantira za hiadu- „,..__j. j -t t 1-1 rator, je treba led odtajiti. Pri nike temperaturo —12° C. zmogljivost nove tovarne bo 1.500 hladil- hladilniku »Gorenje« bo treba Hladilnik »Gorenje« bo imel se bo led stalil, pa se bo hla-ludi polavtomatski termostat z dilnik spet sam vključil. Zapisati je treba še, da pro- nikov na dan pri okrog 350 zaposlenih V Tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju bo prihodnji mesec stekla redna serijska proizvodnja novega izdelka — hladilnikov 0 Na našem tržišču je pravzaprav že mogoče kupiti več vrst najrazličnejših hladilnikov, a so se v »Gorenju« kljub temu odločili tudi za to proizvodnjo ® Želijo namreč kar najbolj dopolniti program proizvodnje strojev za potrebe gospodinjstev % Sicer pa računajo, da bodo del proizvodnje hladilnikov izvozili tudi na tuja tržišča, predvsem na območja s konvertibilnimi valutami. pritisniti samo na gumb, ko pa (1) POTRJENE SO KANDIDATURE ZA REPUBLIŠKE POSLA\CE občinska volilna komisija za volitve republiških poslancev je 3. aprila objavila razglas kandidatov. Maksimalna zmogljivost nove tovarne hladilnikov v »Gorenju« znaša 1500 hladilnikov na dan; ko bo enkrat vpeljana maksimalna proizvodnja, pa bodo v tovarni hladilnikov zaposlovali okrog 350 ljudi. Tehnološki proces, ki je kontinuiran, je orgarfiziran tako, da ne bosta minili niti celi dve uri, da bo izdelan hladilnik, računajoč začetek proizvodnje takrat, ko bodo začeli obdelovati pločevino. V tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju bodo izdelovali štiri vrste hladilnikov, razlika je v prostornini. Zaenkrat bodo proizvajali hladilnike s prostornino 135 in 170 litrov, pozneje pa še s prostornino 230 in 280" litrov. In katere so bistvene prednosti hladilnikov, ki bodo nosili oznako velenjske tovarne gospodinjske opreme »Gore- nje«? Predvsem je treba omeniti, da so pri načrtovanju tehnološkega procesa upoštevali vse najnovejše dosežke. Tako bodo hladilniki izdelani po evropskih in ameriških normah, tako da tudi ne bo težav pri prodaji na tuja tržišča. Hladilniki »Gorenje« bodo torej tehnološko povsem na vrhu svetovne proizvodnje. Hladilniki »Gorenje« bodo imeli izolacijo iz poriulitanske pene, to pomeni, da bodo tan-kostenski in z razmeroma malim zunanjim profilom. S tem bo dosežen velik obseg hlajenja (sicer pa bodo imeli hladilniki »Gorenje« tudi dobro toplotno izolacijo). Vsi notranji deli so iz plastike in prevlečeni s specialno folijo tako, da niti celica, niti vrata hladilnika ne bosta absorbirala prahu, od sebe pa ne bosta dala nobenega vonja. V volilni enoti št. 86 — Velenje, je potrdila kandidaturo trem kandidatom za volitve v republiški zbor skupščine sr Slovenije, ki bodo 13. aprila letos. V tej volilni enoti se voli samo eden poslanec, kandidati pa so: alojz napotnik iz Šoštanja, ludvik ograjen-ŠEK in jože zohar iz Velenja. Za volitve v gospodarski zbor republiške skupščine, ki bodo 23. aprila (volitve bodo opravili odborniki na prvi seji občinske skupščine, sodelovali pa bodo tudi delegati delovnih ljudi) sta potrjena kandidata IVAN ATE1-SEK iz Velenja in tone BOLH i". Beograda. V volilni enoti, ki obsega območje občin Mozirje in Velenje, pa bosta voljena za poslanca v republiški gospodarski zbor dva kandidatu. V isti volilni enoti bosta voljena dva poslanca v kulturno prosvetni zbor republiške skupščine in eden poslanec v soci- alno zdravstveni zbor. Potrjeni kandidati za kulturno prosvetni zbor so tone kramar iz Luč, jože melanšek iz Belih vod in eranjo arllc iz Velenja, za socialno zdravstveni zbor pa jože rogel in teodor jelen iz Velenja. Tudi te kandidate bodo volili na prvi seji odborniki občinske skupščine in delegati delovnih ljudi. RAZPRAVA O KRAJEVNI SAMOUPRAVI V torek, 8. aprila, je bila v Slovenj Gradcu druga seja kandidacijske konference, na katero so povabili tudi vse dosedanje poslance republiške in zvezne skupščine ter poslanske kandidate -za ti dve skupščini. Potem, ko so člani občinske kandidacijske konference verificirali mandate za člane slovenske delegacije za Zbor narodov Zvezne skupščine, so poslanci spregovorili o dosedanjem delu skupščin, poslanski kandidati pa so povedali, za katera stališča se bodo v prihodnjem delu skupščin še posebej zavzemali. Razprava pa je stekla tudi o krajevni samoupravi, pravzaprav o dosedanjem delu krajevnih skupnosti in o programih nadaljnjega dela. Pri tem so si še posebej prizadevali opredeliti vlogo krajevnih skupnosti, zlasti še posameznih komisij in odborov. PERSPEKTIVNI PROGRAM RAZVOJA OTROŠKEGA VARSTVA Občinska skupščina Slovenji Gradec je dala na zadnji sej i I soglasje k perspektivnemu] programu razvoja otroškega) varstva. V Slovenj Gradcu so pripra-| vilt obširno analizo o stanju otroškega varstva in o potrebah. Za investicije, ki so jih predvideli do leta 1973, bodoj porabili okrog 1,200.000 dinarjev, pri čemer pa računajo tudi na okrog 400.000 din poso-l jila iz republiškega sklada| otroškega varstva. Med drugim je v načrtu ure-| ditev vzgojno varstvene usta-l nove v Mislinji, Podgorju in na Legnu, novogradnja otroškega vrtca v Slovenj Gradcu in obnova ustanove na Cankarjevi! cesti, ureditev šolske kuhinje' na šoli v Slovenj Gradcu, ureditev prostorov za dnevno varstvo otrok, nadaljevanje ureditve počitniškega doma v Fiesi in druga delu. PO ZBORIH VOLIVCEV Na zadnjih zborih volivcev so se v Slovenj Gradcu zavzemali tudi za to, da bi moralo priti v prihodnje v republiško in zvezno skupščino več neposrednih kmetijskih proizvajalcev, in sicer ne zgolj zaradi strukture, pač pa zato, da bi bili v skupščinah bolj prisotni problemi, ki tarejo kmete. Sicer pa so na zadnjih zborih volilcev obravnavali tudi aktualna družbeno-gospodarska vprašanja posameznih krajev in občine. Več pripomb je bilo slišati na račun neurejenega kmetijskega tržišča in nestimulativnih cen za kmetijske pridelke, nadalje glede urejanja gozdnih cest in odkupa lesa itd. Na več zborih volivcev pa so predlagali občani, da bi posamezna pereča krajevna vprašanja reševali s pomočjo kralj evnega samoprispevka. Tako j/.elijo v Mislinji in Starem [trgu s sredstvi, ki jih bodo [zbrali s krajevnim samoprispevkom, asfaltirali ceste, v |Smartnem pa urediti vodovod. KMETJE BODO VOLILI SVOJE PREDSTAVNIKE V OBClNSKQ SKUPSCINO j V NEDELJO, 13. APRILA j Občinska skupščina Slovenj [Gradec je sklenila, da bodo Ikmetje in drugi volilni upravičenci volili odbornike za (kmetijsko podskupino zbora [delovnih skupnosti občinske [skupščine v nedeljo 13. aprila, Ise pravi istega dne, ko bodo Ivolili tudi odbornike občinskega zbora in poslanca republiškega zbora Skupščine Slovenije. V odstavku CESTIŠČE V HUDI LUKNJI V NEVARNOSTI! Cestnemu podjetju Maribor je priporočila slovenjgraška občinska skupščina, da zaradi dotrajanosti opornega zidu na cesti v Hudi luknji med Velenjem in Slovenj Gradcem dovoli najvišjo obremenitev cestišča 5 ton, dovoljen pa bi bil pravoz z avtobusi. Oporni zid na cesti v Hudi luknji je močno poškodovala reka Paka. Omejitev nosilnosti na cesti Slovenj Gradec—Velenje, ki predstavlja za koroške občine najbližjo povezavo s Celjem, Ljubljano, Gorenjsko in Primorsko bo močno prizadela tamkajšnje gospodarstvo. Ker pa so v finančnem načrtu republiškega cestnega sklada predvidena tudi sredstva za ureditev oziroma usposobitev ceste v Hudi Luknji, je občinska skupščina tudi predlagala, da bi nemudoma začeli z obnovitvenimi deli, da bi tako cesto čimprej usposobili za ves promet. KMETIJSTVO V TEŽAVAH Kmetijstvo družbenega sektorja se je tudi v Slovenj Gradcu lani znašlo v precejšnjih težavah. Obseg lastne proizvodnje so morali zmanjšati, zdaj pa se poraja vprašanje, če sploh ustreza sedanja organizacija kmetijske zadruge oziroma njena vloga kot Bpospeševalca in pobudnika tu-Pcli zasebne kmetijske proiz-$?vodnje. | V tem letu bodo v Slovenj Gradcu še naprej racionalizirali kmetijsko proizvodnjo v družbenem sektorju in izvajali sanacijski program. Kmetijska zadruga pa bo pristopila k izdelavi programa nadaljnjega razvoja (^ziroma usmeritve dejavnosti. Istočasno, ko bodo izvajali sanacijski program, pa bodo v kmetijski zadrugi Slovenj Gradec skušali poglobiti sodelovanje z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, in sicer s pogodbami, večjo pozornost bodo posvetili tudi strokovnemu izobraževanju kmetov, povečali bodo skrb za odkup kmetijskih pridelkov in za nadaljnjo mehanizacijo tudi zasebne kmetijske proizvodnje. Kurirčkova torba je krenila na dolgo pot HMfl Prvoborec Franc Nagode-Frenk je spregovoril zbranim pionirjem V ponedeljek dopoldne je izpred osnovne šole Gustava Ši-liha krenila na pot s čestitkami tovarišu Titu kurirčkova torba. Pionirje iz velenjske občine je letos prvič doletela čast, da se je pot kurirčkove pošte za Koroško in Štajersko, Savinjsko dolino, Gornji grad in Kamnik, začela prav v Velenju. Svoj ponos so velenjski pionirji tudi dostojno doka < Ti, saj so se v velikem številu udeležili svečane predaje kurirčkove torbe. Letos je že šestič krenila na dolgo pot kurirčkova torba. Spet bodo morali njeni nosilci — pionirji kurirji — premagovati mnoge sovražnikove zasede. Na slovesnosti pred šolo Gustava Šiliha je prvoborec Franc Nagode — Frenk spregovoril zbranim pionirjem. Med drugim je dejal, da bo pionirje vodila pat po stezah, kjer so se hrabro bojevali partizani in krvaveli za našo svobodo. Pionirji iz obeh velenjskih osnovnih šol so pred predajo kurirčkove pošte priredili pester kulturni program. Sodeloval je tudi združeni pevski zbor, ki ga je vodil zborovodja Zmago Frankovič. Po končaaem kulturnem sporedu pa je patrulja kurirjev odnesla kurirčkovo torbo na dolgo pot. Na Jakcu nad Velenjem so jo prevzeli pionirji iz Pesja in Šentilja. Kurirčkovo torbo pa so po partizanskih poteh nosili pionirji iz vseh pionirskih odredov velenjske občine in jo varno predali pionirjem iz sosednjih občin. VELENJE — Se ta mesec bo imel dekliški pevski zbor :/. velenjske gimnazije, ki ga vodi prof. Ivan Marin, več koncertov v Velenju, Šoštanju, Slovenj Gradcu in drugod. — Dijaki velenjske gimnazije so pred nedavnim ustanovili dopisniški odsek. Vključenih je 10 miadili dopisnikov, ki bodo dopisovali v slovenske časnike. Več dobrih prispevkov pričakuje od mladih dopisnikov tudi naše uredništvo. — V obnovljenem delavskem klubu razstavlja svoja dela slikar amater Janez Cernač iz Kočevja. Razstava je zanimiva in si jo je ogledalo že večje število ljudi. — V velenjski občini so volivci na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi obravnavali kandidate za odbornike In predloge kandidatov za poslance republiškega zbora ter družbenopolitičnega zbora zvezne skupšči ne. ki so jih določale kandidacijske konferende. Poleg tega so razpravljali o gospodarskem razvoju v lanskem letu in o razvojnih možnostih občine Velenje v naslednjem obdobju. Obravnavali so predlog občinskega proračuna in predračune občinskih skladov za letos. Poslušali pa so še poročila odbornikov o delu sedanje občinske skupščine. Delo skupščine so volivci dobro ocenili. — V domu kulture je gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora s Foersterjevo opero v treh dejanjih Gorenjski slavček. — Pod pokroviteljstvom Plavega vestnlka bo jutri zvečer v domu kulture show rcviija Zabavni magazin. Sodelovali bodo Ervina Stclcl, Edo iPeroševič in Vice Vukov. Igral bo zagrebški ansambel Combo 5. ŠMARTNO OB PAKI — Odborniki Rdečega križa v šmartnem ob Paki so se tokrat zelo potrudili in so s prepričevanjem dosegli, da se ie za odvzem krvi priglasilo toliko ljudi, kot v šmartnem še nikoli. 90 oseb je bilo pregledanih, od teh pa 75 spo-sobniji za oddajo krvi. Med dajalci so prevladovali okoličani. Kurirčkovo torbo so pred zadružnim domom v Lokovici prevzeli šoštanjski pionirji Ljudska knjižnica v Šmartnem ob Paki Popravljajo cesto proli Velenju Te dni je republiški cestni sklad pripravil za razpravo predlog finančnega načrta in programa del cestncga sklada SRS za leto 1969. Iz sredstev za investicije v cestne objekte je predvidena tudi odprava dveh nevarnih točk na cesti II. reda Velenje —Arja vas. Cestni sklad namerava preložiti cesto in zgraditi nov most preko Ložnice pri Arji vasi, prav tako pa zgraditi nov most in preložiti cesto pri Crnovi, kjer se cesta odcepi proti Dobrni. Vrednost del pri Arji vasi bo okoli 590.000 dinarjev, pri Crnovi pa 345.000 dinarjev. Z odstranitvijo teh dveh nevarnih mest na cesti Arja vas —Velenje, sc bodo prometne razmere na tej, za našo občino zelo pomembni cestni zvezi, ustrezno izboljšale. Delavci ccljskega cestnega podjetja so v Crnovi že začeli gradili nov most in okrog sto metrov dolgo cesto, s katero bodo ublažili hud ovinek. Šmarčani radi berejo. Res je, da ima ljudska knjižnica razmeroma še kar primerno zalogo knjig, vendar so ljudje te večinoma že prebrali. Hudo pa je, ko je skoraj nemogoče knjižni fond obnavljati, ker pač ni denarja za to dejavnost. Ni čudno, če je bilo na zbor« volivcev glede tega precej ostre kritike. Občinska skupščina ni za potrebe knjižnice predvidela v svojem proračunu niti dinarja. Jasno je, da se naša knjižnica ne da primerjati s šoštanj-sko, kaj šele z velenjsko, vendar pa smatramo, da bi jo bilo treba tudi podpreti, kajti to je kulturna ustanova, ki sicer ne prinaša finančnih koristi, vendar se za njo le izplača nekaj žrtvovati, saj se vložen de-dar na drug način bogato obrestuje. Iz same izposojnine pa VAŠA PISMA knjig ni mogoče kupiti. Lansko leto smo kupili 15 knjig. Kaj je to? Ce se je lahko predvidelo za Velenje 48.00*. za Šoštanj pa 17.000 dinarjev, bi se prav tako lahko za Šmartno predvidelo 31000 dinarjev. Ali Smarčani res nismo vredni, da bi se nam za tako pomembno dejavnost nekaj nudilo? Podeželje naj v tem pogledu ne zaostaja. Prosvcla in kultura jc namenjena vsem. Ce sc motim, pa mi dokažite nasprotno. Kako žc pravi ona lepa Grcgerčičcva: "Kmečki hiši...? Tisti, ki odgovarjajo za knjižnico, delajo zastonj, zalo so še bolj ogorieni, tla se v tem pogledu Šmartno zapostavlja. Kaj pa, če bi nekega dne pustili knjižnico na cedilu? Bila bi velika škoda! Kaj pravite? Z. KOTNIK Fluorografiranje od 12. do 19. maja Na podlagi določb zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni morajo občinske skupščin« vsaka štiri leta organizirati akcijo množičnega rentgenskega slikanja pljuč. V Velenju je bila zadnja tak« akcija pred štirimi leti, zalo jc obeliska skupščina Velenje na zadnji seji sklenila da bo spet Fluorograii-ranje letos, in sicer v dneh od 12. do 19. maja. Rentgensko bodo slikali pljuča vsem občanom, rojenim do leta 19i5, in sicer brezplačno, akcijo pa opravil Institut za tuberkulozo, Golnik. Tisti pa, ki na flnorografiranj« ne bo prišel, bo kaznovan z denarn« kaznijo do 100 N-din, Pomoč Odborniki velenjske občinske skupščine so na zadnji seji sklenili, da bodo podprli Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane, ki slavi letos 25-letnico obstoja. Zbor bo pripravil v Velenju 26. aprila zvečer samestojni celovečerni koncert. Denarno pomoč bodo nameetfi tudi posebnemu pripravljalnemu odboru pri občinski konferenci SZ»L Sevnica »i organizacijo proslav ob 100 letnici Sevmškcga tabora, ki bodo maja letos. SLIKAR SLOVENSKIH OKRASKOV j Razstava otroške domišljije Prejšnji teden so v Napotnikovi galeriji odprli razstavo vinjet Vlada Parežnika iz Mozirja 0 Razstava je prirejena v počastitev 25-letnice službe javne varnosti in je zato pod pokroviteljstvom UVJ Celje # Slikarjeva dela bodo razstavljena do 20. aprila letos. mu manjka kaloritnega čuta in ne upošteva povsem barvnih elementov folklore. Prijetno je kramljati z Vla-dom Parežnikom.. Ne pripoveduje le o svojem samorastni-škem slikarskem delu in o grenkobah svoje mladosti. Ceniti zna zdajšnje življenje in je z njim tudi zadovoljen. Le kratek čas sva kramljala. Pa vendar dovolj, da sem zvedel še za drugo plat njegove osebnosti. Ne zadovolji se samo s slikanjem, v prostem času piše tudi pesmice. Pred dnevi mi je poslal več obljubljenih pesmi. Tudi iz njih seva spomin na njegovo mater in mladost. Odločil sem se, da bom objavil dve: da ni mi več hudo, da sem prišel do kruha. Če hi ti sedaj živela, ne bi več tako trpela, kot trpela si pred leti, da si morala umreti. Nikdar ne bom pozabil nate, v srcu globoko te bom ljubil in storil vse bom, kar nekoč sem ti obljubil. Svoje pesmi redno objavlja v Pisani njivi v Kmečkem glasu. In kaj potem, ko boste izčrpali svojo domišljijo okrasnega risanja: »Zdi se mi, da ne bom nikoli ostal neizrazit. Risanje vinjet predstavlja po mojem mnenju tolikšno zakladnico, da je ne bom mogel povsem izčrpati in bom lahko vedno ljudsko izročilo prenašal v sedanji sodobni čas.« L. N. Napotnikova galerija v Šoštanju je napolnjena s 46 okrasnimi risbami samorastnika iz Mozirja. Vlada Parežnika, delavca službe javne varnosti, ljubitelji likovne umetnosti v naši dolini že poznamo. Pred leti je razstavljal v Napotnikovi galeriji, trikrat pa tudi v Velenju. Takrat je upodabljal le grozljive slike, na katsrih je bilo polno vijugastih in nedoločenih pošasti. Zdaj, po nekaj letih, pa je Parežnik prišel na PORTRET ČASA moja mladost Kot bi bil list Z drevesa v jesenskem vetru vzet, tako minilo vseh je petindvajset let. Ni naklonjen bil mi čas, da bi rajal razigran, nosil resen sem obraz. Srečni so, ki preživijo leta otroško razigranega sveta, da jim spomin lahko podaja mladostnega v življenju raja. dan s svežimi slovenskimi okraski, ki jih lahko najdemo tu in tam le v najbolj oddaljenem kmečkem domu. »Rišem vinjete po starem ljudskem izročilu,« je povedal 32-Jetni mož, ki sem ga srečal pred otvoritvijo njegove zdajšnje razstave, seveda je bil takrat brez uniforme. To me je tudi napotilo, da sem ga vprašal, kdaj najde kot miličnik čas za risanje. »Res je malo časa. Toda, če hočem ustvarjati, ga imam še vedno na voljo. Ca podnevi ne, pa ponoči.« Največ risb je naredil s tušem. Ravno v teh tankih sproščenih in z vso natančnostjo izdelanih risbah ki imajo mald beline, najdemo Parežnikovo osebnost. Iz njih seva grenkoba njegove bili, ki je vajena gra-cioznosti, čeprav je v mladosti najkrutejše občutil grenkobo tega sveta. Vlado je bil eden izmed osmih otrok, ki so se rodili Pa-režnikovim v Zavrhah pri Žalcu. Mlad nedoraščen lant je moral zapustiti domače ognjišče in se napotiti v svet. Izučil se je zidarskega poklica in postal samostojnejši. »Toda grobo življenje v mladosti je pustilo v meni neizbrisen pečat,« pravi Parežnik. Pred desetimi leti je začel slikati otožna tihožitja. »Umrla je mati in moje življenje' je bilo še bolj otožno in osamljeno. Njej v spomin sem v kasnejših letih risal cvetje na grobovih. Spoznal sem, da v ustvarjanju najdem del svojega življenja. Nadaljeval sem z delom in po prihodu v Mozirje našel v slikarju Jožu Horvatu-Jakiju del vzora. Zdaj vem, da sem ga preveč posnemal.« Samorastnik Vlado Parežnik je postal samostojni ustvarjalec, brez vidnejših potez nasla-njanja na kogarkoli. Njegova izvirnost je tolikšna, da zasluži čedalje večjo pozornost. Nekoliko slabši je v barvah, kjer ŠTAJERSKA in KOROŠKA v REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1969 VELENJE mrtvi materi Nikoli več ne bo tako lepo kot je nekoč bilo, ker nisi ti več z nami, ki nas učila si lepo. Kako naj ti povem, preljuba moja mati , V osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju so razstavljena otroška likovna dela — Razstava, ki so jo odprli ob letošnji obletnici smrti partizanskega pesnika Kajuha, bo odprta do konca leta — Posvečena pa je tudi obletnici legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. ""IHiniH I