Zadružništvo in učiteljstvo. Na veliki skupščini aemškega zadražaiatva, ki se je vrsila od 17. do 18. avgasta 1905 v Strasburga ia koje so se vdeležili tadi zastopaiki avstrijskega zadružnistva, obsojalo se je postopanje aemskih šolskib oblaati, koje so iz aeoprafičeflih obzirov do aasprotaikov zadražaiatva izrekle, da se učiteljem sodelovaaje aa zadružnem polju no priporoča. Eer so pa aa Nemškem ravno u&telji poleg duhovaištva aajvečja opora zadražaistva, aastal je v zadružaih krogih velik vibar, ki je se Barasel, ker so Basprotaiki zadražništva vrh tega zahtevali. da tudi dahovsčiaa ne sme sodelovati — v tem ozira so torej razmere aa Nemakem sličae aašim slovenskim razmeram. Seveda se aemški ia tadi aenemški listi z zadevo bavijo ia razpravljajo posebao o sodelovaaja ačiteljstva. Ne bode škodilo, če tadi mi o zadevi pišemo, opiraje se seveda aa izvajaaja razaih zadražaib listov: Že dostikrat se je ravao učiteljatva ocitalo, da ima premalo smisla za gospodarske razmere ljadstva, da rajši zavzema aeko gosposko atališče, oziroma, da aastopajo ačitelji rajsi kot ačeajaki, kakor kot vzgojevalci naroda, ki bi morali dati otrokom praktičao vedo. Če taka očitaBJa premotrivamo z ozirom aa naše razmere, aajdemo, da pač niso resničaa. Ako vatopi mlad učitelj v praktičao življeaje tadi z aameaom, da bo sodeloval na goBpodarskem polji, kmalo avidi, da ae aajde lahko z Ijadstvom za to pravega stika. V čisto kmetiJ8kih zadevab aaš kmet rad po avoje dela, ne sprejema rad podaka, ia <5e pride celo Bekmetovalec s kakim aasvetom, mu kmet ae bode zaupal; ta se torej ačiteljn ae poBBJa ravao agodaa prilika za delo* prizBati se pa mora, da je maogo ačiteljev premagalo vss take predsodke ia inaajo sedaj pri ljadstva vplivao besedo tadi v čiato kmetijakih stvareb. Lažje pa pride ačitelj do sodelovaaja v gospodarskih stvareh, ki so v zvezi 8 trgoviao, z deBarjem itd.; ta kmet, ki ne zaa ravao prav dobro sviačaika ali peresa vihteti, hvaležao sprejme pomoč, ta so vrata, ki se odpirajo ačitelja k zaupaaja ljadstva. V tem amisla pa ačitelj aa gospodarskem polji aajlažje sodelaje, ako se približa zadragam, koje si je ljadstvo astaaovilo i. 8. omeajamo posebao posojilaice. Vsaka rajfajzeaovka tvori za svoj okolia nekako sredotočje za vse deaarao goapodaratvo ia more aplošao aa vse gospodarstvo agodao vplivati. Ako učitelj aodelaje ia pornaga izvrsevati nameae, koje ima rajfajzeaovka, dottJ^pogled v različae gospodarskc odaosaje ljadstva, da more potem tadi s svojim aaavetom ia dejaaaki pomagati. Učitelj je Bavadao člaa aačelatva ali aadzoratva — maogokrat tudi Bačelaik • ima torej (^astao slažbo, ki Be more BJegovi staaovski časti celo aič škodovati. Ker pa dobiva za svoje delovaaje od posojilaice primerBo aagrado, čeato jako lepe zaeske — poveča tadi svoje dohodke. Smelo trdimo, da more ačiteljstvo smatrati zadružaištvo za dober ia častea vir- zvisaaja svojih dohodkov. " Kot aačelaik ozir. odbornik posojilaice pridobi ačitelj pa tadi aa svojem ugledu, pri- dobi si zaapaaje — in to more samo le agodao aplivati na ajegove vspehe v soli. Maogo je že sloveaskih učiteljev, ki marljivo ia vspešao delajejo aa zadražnem polja — aadejamo se pa, da postaaejo ravao ačitelji poleg dahovaištva glavai sotradaiki pri aasem delb. N. G.