Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. V deželnem zboru za Dolenjo Avstrijo so govorili o neposredni volitvi kmečkih volilcev t. j. kmetje naj volijo poslanca, ne pa volilnih mož in le-ti potem poslanea. Taka volitev bi bila pravična, ali težava je v vprašanju: kje naj volijo, ali doma, v svoji občini, ali pa v kraju, kjer je n. pr. okrajna sodnija? Prvo bi bilo mudno za vlado, za nje komisarje, drugo pa za kmete. Kakor obeta vlada, reši se to vprašanje v državnem zboru, kedar pride v njem sprememba volilne postave v razpravljanje. Češko. Sodnijska razprava o členih »Omladine« v Pragi kaže več, kakor treba, da je nekaj mladeži v naših dneh sila razuzdane ter že ne pozna ona več nobene postave, ne božje, ne človeške: še celo pred sodnijo, na tožnji klopi, ti je predrzna in razsaja, kakor da čez njo ni več gospoda. Par takih dečakov je pa dobilo za to še posebej kazen od sodnije. — Za mesto Pisek in dr. ponuja se v poslanca Mladočeh dr. Viljem Kurz iz Prage. Volileem ni mož sicer po volji, toda doslej še nimajo drugega moža, ki bi se jim ponujal za poslanstvo, in tako bode že on dober! Štajarsko. V deželnem zboru je posl. Pirchegger se pritožil, da c. kr. okr. glavarstvo v Brucku prepoveduje požigati trebišče v gozdih, ali ces. namestnik mu je odgovoril: Požiganje poprek se ne brani, toda naznaniti se mora prej glavarstvu, da se požar ne zanese kje drugam, v sosedov gozd. — Občina Podčetrtek pobira poslej 98 odstotkov obč. priklade, ako ji dež. zbor dovoli, Slov. Bistrica pa 30 kr. od hl. piva. Ne bode jima torej malo priklade! Koroško. Dr. Steinwender se zopet ponuja v Beljaku za poslanca in je skorej gotovo, da si ga »spokorjeni« volilci zopet izvolijo za zastopnika v drž. zboru. — V nedeljo, dne 28. januvarija, ima podružnica sv. Cirila in Metoda pri »Majarču« blizo Beljaka, dne 4. februvarija pa podružnica v Št. Janžu v Rožni dolini svoje letno zborovanje, pri zadnji bode tudi veseloigra: Berite »Mir!« Kranjsko. V Ljubljani si želijo višjo dekliško šolo, se ve, da s slov. poučevanjem. Prej ali slej tudi dobijo tako šolo, sedaj pa se bojijo še velieih stroškov. — V Dolenjem Logatcu imajo slov. bralno društvo, toda v njem je poleg nekaj slovenskih, čvetero nemških listov na mizi. Ali vam je to slovenski napredek! Primorsko. Te dni se vršijo v Gorici volitve v trgovinako in obrtnijsko zbornico v Gorici; vdeležijo se jih tudi slov. obrtniki, ni pa še veliko upanja do zmage. — Minister za trgovino, grof Wurmbrand, se mudi sedaj v Trstu in slavijo ga lamoSnji laški liberalci čez mero, ker upajo, da jim minister potem odpre drž. mošnjo v podporo laške trgovine. Hrvaško. Čitalnica v Makarski je izvolila dr. Ante Štarčeviča svojim častnim članom. — Raron Živkovič bode dež. poslanec za Osek in pristopi v vladno stranko. Ogersko. Grof Julij Szapary je izstopil, poleg večih drugih, iz vladne stranke. Grof utegne postati predsednik v novem ministerstvu, ako pade ministerstvo dr. Wekerla. Vsak dan se pričakuje, da se to zgodi; potem je civilni zakon« pa pokopan in upajmo, da ne pride za-nj nikoli »ustanjenja dan«. Vunanje države. Rim. Da ima nek ruski škof od cara Aleksandra naročilo, naj pogodbo s sv. očetom Leonom XIII. v imenu ruskega cara sklene, ni bojda resnično, pač pa ima škof od cara dovoljenje, da se lahko zglasi pri papeža, kq pride v Rim, kakor je to sploh dolžnost kat. škofov. Škoda, če je le tako! 11 a 1 i j a n s k o. Vlada skliče državni zbor še le za dne 20. februvarija, Crispi ima torej dovolj časa, da že sestavi tisti načrt. po katerem hoče vlada vzboljšati državne razmere. — Na Siciliji še ni mirvi in ustaja se prej razširja, kakor pa pojemlje. Uzrok ustaje je skorej povsod revščina, nekoliko pa tudi anarhizem, ki se širi jako naglo pri delavcih, posebno pri rudarjih. Francosko. V Parizu so v neki zalogi našli patrono, polno dinamita; bila je nažgana, toda ni počila. Nastavil jo je že kak tovariš Vaillantov. — Več mladih ljudij se uči sedaj v Parizu ruskega jezika, toda gre jim rodo in njih večina pa pač obnemore v učenju tega jezika, predno se ga nauči, če tudi le za silo. Za francoske jezike je ruščina pretežka! Belgijsko. Razprave o volilni spremembi še v državnem zborn niso h koncu, vendar pa se pravi, da je večina za spremembo, kakor jo vlada predlaga.  Nemško. Odkar je pruski kralj ob enem neraški cesar, imajo Prusi veliko več stroškov. kakor poprej in dohodki zato niso večji. Nasledek tega pa je, da jim vsako leto primanjkuje, letos celo za 70 milj. denarja. Vsled tega je velika nevolja, ker jim je treba nategniti — davek; ali kaj si čejo, ko ni druge pomoči ! Rusko. Garova rodbina je v Petrogradu, pa se ne čuti ondi nič kaj srečne, ker se je zmerom bati nihilistov. Teh še je vedno veliko in čem manj se o njih sliši, tem bolj so nevarni. Posebno carevna si je vedno v strahu, ker je že bila v veliki nevarnosti, povzročeni od njili. Bolgarsko. Knez Ferdinand dobi veliko odlikovanje od črnogorskega kneza in pride posebni poslanik, da mu ga prinese. To ni brez pomena, ker je ruski car boter otrokom kneza Nikite in zato se misli, da se ruska vlada ne brani več pripoznati kneza Ferdinanda za bolgarskega vladarja. Srbsko. Kralj Aleksander je poklical poslanika na Dunaju, dr. Simiča k sebi ter mu neki naloži skrb za novo ministerstvo. Za našo državo je to prijetna novica. Po novih poročilih je ministerstvo že gotovo. Turško. Sultan Abdul Hamid Ijubi mir in zato skrbi, da se njegova vlada ne zaplete v kake zmeSnjave s tem, da je preveč prijazna ali angleški ali ruski vladi. Oboje je za Turčijo nevarno. Afrika. V Maroku sicer sedaj ni boja, toda miru ni, ker španjska vlada sili na to, da se Kabiri okoli Melile podvržejo njej, tega pa ti ne marajo in tudi sultan jih ne sili, da storijo tako. Amerika. V Braziliji so bili zadnje dni na večih krajih boji, ali nobena stranka ni premagala druge tako, da bi se morala njej podali. Dokler pa tega ne bode, še je vedno vojska. Nesrečni ljudje!