Leto IV., štev. 263 V Ljubljani, petek dne 9. novembra 1923 Poštnina pavšallrana. Cona 1 Oin ittt*|» ob 4 zlutral. Stane mesečno 12-50 Din ia Inozemstvo 25'— „ neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon St. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto m politiko Upravništvo: I.jul>l)ana, Prešernova ul. št 64. Telet St 36. Podružnice« Maribor, Barvarska ul. L TcL fit 22. Cel|e, Aleksandrova e. Račun pri poštn. dekor, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 8. novembra, V normalnih, predvojnih Časih bi Hlo povsem nemogoče, da bi se najviš-j državni funkcijonar v pokrajini spo-labil tako daleč, kakor smo videli sedaj profanirati v ljubljanskem baru državno avtoriteto tor njeno čast. Razumemo človeške slabosti, zlasti jto so v povojni psihozi razodevajo v nenormalnem stanju, vendar pa jih ne moremo prezreti, čim so ž njimi v zve-i osebnosti, katerih naloga jo, kot čuvarjev javnega reda in kot visokih re-prezentantov državne oblasti stati v moralnem poglodu vzvišeno nad ostalimi državljani. Nemogoče pa je izpre-glcdati take dogodke, ako so zrcali v njih bolu izrastek organiziranega dela današnje družbe, osobito one, ki si jc prilastila v državi vso javno moč nad narodom. Dogodek v ljubljanskem baru je le (ti pojav globjega kužnega procesa, ki ie pojavlja na slovenski NRS žo od njenega rojstva naprej. Formalno dr. Ivan Sajovic, odvetnik t Kočevju, dejansko pa g. Ivan Hribar oče slovenske radikalije. Od njegovega nastopa na pokrajinski upravi pa do konca velikega županovanja g. dr. Ukana je slovenska pokrajina doživljala čisto eksotično dobo, v kateri so se dogajali najogabnejši poskusi narodnega izdajstva, počenši z Windisch-jrStzovo afero tja do političnih kupčij, ti jih je delala in hotela delati NRS ca račun Slovencev s štajerskimi in kranjskimi Nemci. Enako v moralnem miru visoko stoječ je bil boj slovenskih radikalcev za ustanovitev slovenske NRS. Kupovanje nemoralnih duš ta službe, koncesije in denar. S sprav malimi izjemami se je končno zbralo okoli akcijskega odbora NRS, r.o da bi se mu do danes šo posrečilo ustanoviti stranko, vse ono, kar so izbacnile dru-:e stranke, ali kar vanje ni spadalo, iiftarjeva afera, ki razkriva do nazega (iropalost in brezvestnost v uporabi po-itičnih sredstev za pridobivanje poli-iSnih pristašev, znači v tem pogledu ;rono na masleni glavi slovenske radikalije. In koliko je ostalo še prikritega. Jnojna bula se je svetila le, na vrhu 0 le gosp. Štefanovič ji je zasadil nož nekoliko globlje, četudi je on sam spa-tal po svojem značaju edinole v d nižin slovenske radikalije. Pojasnil je, iako stoji radikalska klika čisto v služ- «Jadranske banke* in kako je gla-ilo NRS obenem njeno glasilo ter ujela last. Prodaja nacionalizirane industrije tujerodcem spada čisto v pro-pram NRS, kakor tudi sistem političnega podkupovanja ter zarade javnih fnnkcijonarjev. Najodličnejši slovenski radikal si je dal izplačati težke st.o-tisočake za intervencijo, da je dobil blejski »Kazino* koncesijo za javno igralnico, ki je bila povrh še ukinjena. Ali je v tej mlakuži nemoralnosti »ploh mogoče, da ima kdo od radika-ov še kak ideal, da gre komu za ide-f? Prodajajo nacijonalne naše intere-p. za denar kupujejo in oddajajo politično prepričanje, vlačuga jim jo osebna čast, ponos in poštenje. Tn tem ljudem naj je poverjeno vodstvo naroda ter vlada države? Večje sra-note si srbski radikali niso mogli 1 št variti, kot so si jo še z ustanovitvi-o slovenske radikalije. Bilo je zadnjih pet let tudi v Sloveniji večje število afer. Brizgalo jo na vse strani, a kdo je mogel kedaj vsem fraim, ki so bili napadeni, opravičeno kaj očitati? Moglo se je reči. da j-^ dr. Brejc zagrešil neuspeh koroškega plebiscita, a ta očitek gre le na rovaš nje-ove politične nesposobnosti. Moglo so je imeti o politiki pokrajinskega namestnika dr. Žerjava različne razore, > klevete proti njemu naperjeno, so v?e odletele na granitnem kristalu njegove neomadeževanosti. Ravnotako s polno fostjo so odšli s pokrajinske, odnosno deželne vlade gosp. Pogačnik, gosp. Pitamic in gosp. Baltič, poleg njih pa cela vrsta poverjenikov. In kako sta odšla radikala Ivan Hribar in dr. Lu-kan? Popoln debacle slovenske radikalije. Cirn prejo se to gnojišče odpravi, tem boljše bo za narod in državo, tem boljše tudi za srbsko NRS. Otrov se je za-iedel v ta politični nestvor tako globoko, da mu ni več nobenega leka. OBNOVITEV POGAJANJ. Z RUSIJO. Beograd, 8. novembra, r. Ministrski svet je odobril predlog ministra zunanjih del, da se ponovno uvedejo razgovori s sovjetsko vlado, a samo v trgovinskih in industrijskih vDrašanjih. Državni prevrai na HITTLERJEVCI VRGLI SEDANJO VLADO. — LUDENDORFF DIKTATOR. — MINISTRA KN1LL1NG IN SCIIvVEIZER ARETIRANA. — POLICIJSKI RAVNATELJ POEHNER MINISTRSKI PREDSEDNIK. — HITTLER HOČE POSTATI POLITIČNI DIKTATOR V NEMČIJI. — Miinchen, 8. novembra, j. Uradno so poroča: Danes ob 8-40 zvečer so se pripeljali pred Blirgerhaus, kjer je imel dr. Kahr zborovanje, tovorni avtomobili z oboroženimi narodnimi socljali-sti. Zasedli so vse izhode dvorane, skopali strelske jarke pred poslopjem In zaprli daleč naokrog vse cestne dohode. Ob 10-15 je stopil po govoru dr. Kahra Hittler v spremstvu 600 oboroženih v dvorano in izjavil, da jc sedanja vlada odstavljena. Nova vlada je sestavljena tako-le: Dosedanji policijski ravnatelj Miinchc-na, Pohner, postane državni ministrski predsednik; Ludendorff vrhovni poveljnik dežele; Lossow državni obrambni minister; Hittler politični svetovalec in polkovnik Zeisser notranji minister. Biirgerbrilukeiler je še vedno zaseden. Trenotuo korakajo bojne formacije «Oberlanda» in «Reichsf!agge» proti mestu in zasedajo važna mesta. O postopanju državne brambe se ničesar ne javlja. Brzojavni urad so zasedli Hitt-ierjevci. Miinchen, 8. novembra, j. O Hittlerje-vem puču se še poroča: Kakor se je pozneje pokazalo, ne gre pri Hittlerjevem puču za bavarsko zadevo, temveč za upostavitev desno-radikalske diktature. Ludendorff je dejansko imenovan za državnega diktatorja. Hittler sam je Izjavil, da hoče stabilizirati v Mtinchenu nacionalno državno vlado in ustanoviti tudi armadno poveljstvo. Politični vodja Nemčije bo Hittler, Ludcr.dorff vrhovni poveljnik armade, Losso\v državni bram-bnl minister, dr. Kahr ln Poehner prevzameta važna mesta. Hittler je Izjavil dalje, da je prišel dan, na katerega Jc čakal 5 let. Kakor se js dognalo, jc bil govor dr. Kahra samo obširna utemeljitev Hittlerjevega postopanja. OB 11.15 so javlja: Hittler in njegovi pristaši so vdrli t dvorano, kjer je imel dr. Kahr zborovanjo obrtnikov. Izjavil je, da je vlada odstavljena. Ludcndorl jo bil izklican za diktatorja. V dvorani se nahajajoča ministra Knilling in Schweizer sta bila takoj aretirana. Fred 9. uro jc bilo v mestu šc vse mirno. Po tej uri so sc začele povsod zbirat: HiHlerjove čete. Pri izhodu Maksimilijano-ve cesto je bil Ludcndorl izklican za diktatorja. Glavni poštni in brzojavni urad jc zasedla policija, ki odklanja vsako informacijo o dogodkih. Hittler je odkorakal i gcdlio r.a čelu prod bavarsko vojno ministrstvo, kjer biva trenutno poveljnik državne brambe. Berlin, 8. novembra, j. Državni kan- Vsebina bolgarskega odgovora na naš ultimat Odgovor I brega sosedstva. Ko bolgarski narod do-vlade po- zna za te okolnostl, bo občutil nove kri- celar dr. Stresemann je takoj po sprejemu vesli o puču v Miinchenu sklical sejo ministrskega sveta, ki se od pol 12. In trenutno ob pol 2. url zjutraj še posvetuje o ukrepih. Berlin, 8. novembra, s. Vladna kriza jo šo vedno akutna, Stroscmannu so ?e ni posrečilo premagati tožkoč za izpopolnitev kabineta. Desnoradikalci se trn dijo upostaviti svojo vlado, contrum lit demokratje pa so se zvezali z nemško ljudsko stranko. Najvažnojši dogodok dneva tvori bližanjo centruma desnici. »Vonvitrts* poroča, da je znani poveljnik bavarske državne brambe, general Loeso\v, nekemu poslancu državnega zbora razvil svoj program, ki stremi za tem, da so u postavi v celi državi diktatura desnice. O tom programu se jo razpravljalo v ncmško-r.acionalnih privatnih krogih žo dalj časa. »Doutscho Allgemeine Zeitung* ugotavlja, da jo izključeno zadržati nasiljo nnd državnim aparatom, če no bodo patriotske organizacijo pritegnjene v vodstvo državnih poslov. »Koburger Zeitung* poroča o mrzličnih pripravah nacionalistov in prihodu ojačenja iz juga. Tudi najstarejši sin koburškega kneza so jo priključil gibanju. Dresden, 8. novembra, s. (\VoIff). Na današnji seji deželnega zbora je bi! predlog nemške ljudske stranke, naj sc deželni zbor razpusti, in predlog komunistov, nai se izreče vladi nezaupnica, s 48 proti 48 glasovi odklonjen. Za predlog sta glasovali obe desničarski stranki in komunisti, proti pa demokrat! in socialni demokrati. Pariz, 8. novembra, J. Pod predsedstvom Milleranda so je vršil danes ministrski svet, na katerem je bilo sklonjeno, naročiti francoskemu odpravniku poslov v Berlinu, da izjavi nemški vladi, fantje popivali pri vtootOču posestnif Jožefe Sepec v Sreuiiču. Vino jo šlo pc lagoma v glavo to nastal jc med dvem strankama prepir, ki jo povzročil pretci Janez iu Alojzij Budtoa sla pri tem n padla nekega Janeza Bogoviča tc-r g dvakrat ranila v desno ramo. — Favl Krošlju pa, ki jo pritekel v nevarne!-so nahajajočemu tovarišu na pomoč, J zasadil Janez Budtoa nož v hrbet ter P nevarno poškodoval. Dobil jo pri okm nem sodišču v Celju 3 mesece poostren1 ga zapora. Ljubitelj koles. Alojzij Oman, že v» krat kaznovan radi tatvine, ima poseba veselje 3 kolesi. Co lo kje kakega opa: brez varstva, so takoj odpelje z ujio ga izroči potem uovemu lastniku, izkur ček pa požene po grlu. Tako je izmakn v isodni ulici prisloujeno kolo Cirila Prs na to je prodal v Fužinah za 2360 K, pi'r trgovino Schneider-Verovšek pa ke Alojzija Trinka. Imel pa je pri toj prili smolo, ker ga je še pravočasno zoiirat" roka poslavo. Ker je pri nas tak »port kolesi prepovedan, jo dobi) Oman 1 ljubljanskega deželnega sodišča 14 mes cev težke ječe. omace vesti * Celjska krajevna organizacija JDS V priiveia zopet z rednimi s ostanki svojih soiaiSijenikov. Za 2lane krajovnega-odbora je udeležba obvezna. Prvi se-nanek se je vršil včeraj, dno 8. t. ra. v rdeči sobi Narodnega doma. Obravnavala so to dnevna politična vprašali.«' Obisk naših parlamentarcev na poljskem. Delegacija narodno skupščine, ki odpotuje v soboto na obisk poljskih parlamentarcev v Varšavo, je it, sestavljena. Poleg 10 radikalov se udeleže izleta demokrati: Agatonovie, jTilder, Čičevič, Radosavljevič in Va. krijan Pribičovič; klerikalci: dr. Korošec, Vesenjak in Krnmžar; Nemec rjr. Kraft, 0 muslimani, 2 džemijetovea in 2 zemljoradriika, Izletu bodo prisostvovali dalje 1 člani Jugoslov. novinarskega udruženja in pa profesorja materi beograjskega podžupana Bo-fira postalo nenadoma slabo in se jo jgrudila mrtva na tla. Protesti proti poitalijančenju slovenskih šol v Primorju. Iz vseh krajev Primorske prihajajo v Trst in Gorico odločni protesti slovenskih občin proti uvedbi italijanskega ucnoga jezika, posedaj so poslale svoje proteste Št Peter, Vrtojba, Iiihemborg, Sturije-Za-puže, Doberdob itd., bre.zdvomno pa bodo sledile tem vzgledom vse sloveli-i ske občine na Goriškem. Značilno je. da se v protestih priznava potreba in celo zahteva pouk italijanskega jezili, protestira pa se odločno proti italijanskemu učnemu jeziku. Naši oeroja-ki zahtevajo samo svoje najsvetejšo pravice iu odklanjajo vsak očitek o protidrZavnem ro varjenju. * Mussolini in kraška deputacija ua rimskih slavnostih. Kakor že znano, se. je rimskih svečanosti povodom oblet-rico pohoda fašistov v it i m udeležila ludi kraška »centurija* narodne milico z mavhinjsko godbo na čelu in pa župani iz Lokve, Mavhinj, Slivja, Berij iu (Jabrovce, dekau Štoifa iz Deviua, cav. M.ihorčič iz Sežane in Garzarolli iz Kazdrtega. Kraški župani i.n veljaki so bili sprejeti tudi od Mussolinija, ki jo vsem stisnil roko. «Edinost* poroča o tem: »Ko jo prišel Mussolini do del na Štolfe, ga je ta nagovoril z 20 minut trajajočim govorom. Najprej so mu j" zahvalil, da je preklical krivični ukaz o dvo jezica osti slovenskih časopisov r Primorju, nato pa ga med dru-lim tudi prosil, naj se ohrani na slovenskih šolah slovenski učni jezik, italijanščina pa naj bi bila obligaten predmet-* Rezultat je bil sledeči: Mussolini je govornika pa-zuo poslušal, a — nio odgovoril. 4 Razpust gasilnega društva v Po-hrežjn pri Mariboru. Pokrajinska uprava, za Slovenijo jo razpustila prostovoljno gasilno društvo v Pobrežja pri Mariboru, ker je prekoračilo voj delokrog s tem, da so društveni funkcionarji pri oficijelnih društvenih sestankih in prireditvah žalili narod Srbov, Hrvatov in Slovencev in s tem v protislovju z društvenimi pravili mesto da gojijo, razdirajo čustvo do domovine. ' * Povcrjeništvo UJU. in ljubljansko učiteljsko društvo imata povodom 501et-nico E. Gangla v soboto, dno 10. t. m. ob U. uri slavhcslno zborovanje v šoli na l,edini in ob 8. uri zvečer prijateljski sestanek za učiteljstvo v restavraciji , izjavil sledeče: cRes je sicer, da sem preklical kandidaturo na demokratski listi za občinske volitve, nikakor pa nisem izstopil iz demokratske 6tranke in prestopil v klerikalni tabor. Pripovedovanje kanclista Budina o mojem podpisu, da sem vstopil v klerikalni tabor, jo popolnoma izmišljeno^. " Spojitev gostiinicarskili zadrug v Celju. V torek dno 6. t- m. se ja končno izvršila združitev celjsko mestne in okoliško gostilni carske zadruge v skupno organizacijo, ki obsega občine Celje, mesto, Celje okolica, Sv. Lovrenc n. Pr., Svetina in Teharje in šteje okrog 120 članov. — Združitvi so sa svoječasno iz narodnostnih razlogov upirali tako mojstri kakor okoličani, znano pa je, da je pokojni dok-lor Ambroschitsch imel to združitev v stalni evidenci za ono dobo, ko bo nemški elemnet v okoliški zadrugi dosegel odličen vpliv, ua čemer se jo delalo s polno paro. Po prevratu ste obe zadrugi izrekli željo po spojitvi, kl je bila končno od obrtne oblasti odobrena in na ustanovnem zadružnem zboru izvedena. Zborovanje je vodil imenom obrtne oblasti komisar Založnik. Načelnikom novo zadruge sc jo izvolil dosedanji načelnik mestuo zadruge Drago Bernardi iz Celja, njegovim namestnikom pa Karol Stiglic iz To karja. Zadruga so je takoj pridružila kot članica Zvezi gostilničarskih zadrug v Celju. Za kritje proračuna se jo sklenilo predpisati članom redno in izredno do-kladc, kojih višina je odvisna od velikosti včlanjenega obrala in interesa, ki ga ima član na zadružnem delu; izredna doklada so predpiše članom, kateri se vklub vabilu zbora niso udeležili. Želeti je, da bi tudi ostale gostilnifarske zadrugo celjskega sodnega okraja kmalu uvidelo neplodnost dela v brezpomembnih malih organizacijah. Tajniški posli Gostilnicarske obilne zadruge v Celju sc odslei vrSiio *amo v zadružni nUarni .ho- gra> sla odšla v sredo popoldne, oboro- žena z dvocovkaiui in steklenico slivov ke, od Sv. Katarino v Bukavški gozd pod Dobrovo, kamor bo jo baje priklatil rarja-sec. Potoma sta obiskala več gostiln in tavala dolgo ure križem kražem po mračnem gozdu, kjer so je počasi stemnilo. Da si 7,boljšata vid, sta so koučno ustavila sredi gozda pod debelo bukvijo iu privlekla iz nahrbtnika vsak svojo čuta, rico. Nakrat — sredi požirka — sla zn-čula v neposredni bližini sumljivo kru-Ijenje iz grmovja. Hitro čutaro stran in puško v roke. Napeto sla pričakovala, lu res! Izza grmovja se pokaže rilec, nalo ušesa in počasi ... V tem trenutku jc že počilo. Po par strelih sta skočila lovca na kraj, kjer sta trenutek poprej videla zverino. V tem hipu pa sla so že pre-kopicnila čez usodno grmovje, iz katerega je nastala nenadoma ograja prašičjega hleva Gorjančeve domačijo in znašla sta ee na — gnoju. Neuspeh lova so zakrivile baje samo viške gostilne. * Novorojenček v peči. Obdukcija mrtvega trupelco, katero je izvršil včeraj ob petih popoldne 6odni zdravnik dr. Leo Trauner ob asistenci policijskega zdravnika dr. Avramoviča in v prisotnosti poli-ciskih organov, je dognala, da je bilo dete živo rojeno in zadušeno. Otrok ja bil rojen popolnoma normalno in je imel vse pogoje za življenje. Kako in na kakšen način pa je bil zadušen, se ne vo, ker se niso na trupelcu poznali uikaki znaki nasilja. Možno je, da je zločinska mati Roza Blaško zadušila otroka z blazino s tem, da mu je isto tiščala na usta toliko časa, doklor ni onemel, izključeno pa tudi ni, da je tudi še živečega potisnila v ogenj. Je to vsekakor eden najbolj bestijaluili detomorov, ki jih beleži kriminalna kronika. * Streljanje iz vlaka. V nedeljo se je z večernim vlakom vozila nemška lovska družba iz Stor proti Celju ter grede napravila eelo kanonado iz vlaka, tako, da so se potniki upravičeno zgražali nad prav neprimernim početjem. Ali je pri nas res vse dovoljeno? * Mariborski drobiž. Sokol priredi v soboto 10. t. m. zvečer v Narodnem domu Martinov večer, na katerem sodelujeta ludi operna pevka gospa Mitrovičeva in notar gospod Ašič. — V ljudski univerzi predava v ponedeljek 12. t m. g. prof. Fa-vai o demokraciji in diktaturi. — V mariborskih obrtno-nadaljevalnih šolah pričnejo s poukom v soboto 10. t. m. ob 14. * Nesreča pri snaženju oken. V Mariboru je Alojzija Kmelič snažila okna pri mizarskem mojstru Staudingorju. Ker ni bila zavarovana z zavarovalnim pasom, je pri noprevidnom obračanju omahnila iu padla s prvega nadstropja na dvorišče. Zlomila si jo desno roko in nogo. Gospodar se bo moral zagovarjati pri sodišču, ker Kmotičevo ni dal zavarovati s pasom ali vrvjo. * Zagonetni iločin. Pri Beogradu so le dni opazili pristaniški delavci čevlje, ki so mololi iz vode. Ker sc čevlji niso z vodo premikali, so delavci odpluli s čolnom do kraja, kjer so videli čevlje. V veliko začudenje so potegnili iz vodo truplo mrtvega moža, kl je imel okrog vratu privezan nad 20 kilogramov težak kamen. * Uboj ali nesreča. V nedeljo ponoči so našli na solkanski cesti v mlaki krvi Štefana Makuca iz števerjana. Imel je težko rano na glavi. Prepeljali so ga takoj v goriško bolnico, kjer je pa kmalu nato umrl. Uvedena preiskava še ni dognala, ali je postal Makuc žrtev zločina ali ne sreče. * Tatvine v Celja in okolici. Mestnemu vrtnarju jo bila ukradena dno 6. L m. črna obleka. V hišo Marije Šetinc so vlomili neznani zlikovci ter ji odnesli mast ln svinjino. Tatvine so zlasti v okolici zadnji čas na dnevnem redu. * Pobegnil jo od vojakov narednik 40. pp. v Celju Ivo Tomšič, ki jo poneve-ril 5000 Din, katere si je prisvojil iz vojaške blagajne. * Cerkveni rop r Braslovčah. V noči ua 4. t. m. so neznani hudodelci odnesli iz župne cerkve v Braslovčah veliko duhovno srajco, 2 oliarna prta, 8 zagrinjala pri spovednicah in drobiž iz nabiralnika. * Atrakcija! Razstava preprog hotel petek, soboto, nedeljo. 1679 * Dnevni koncerti v restavraciji, kavarni in lileti . Vsak večer koncert vojaške godbe od pol 20. do 23. ure v restavraciji, od 23. uro naprej v kavarni , črni, novi, 11 — 13 mal., franko postaja, blago 3 — 4; baško, novo, 10 mal., franko postaja, blago 3; dalmatinsko, novo, belo, 11 — 12 mal franko Dalmacija, po licktol stopinji blago 32.5 — 33.5; dalmatinsko, črno, novo, 11 — 12 mal., po hktl. stopinji, blago 35 — 37.5. v poslali vzorco za razstavo najdalj« do meseca maja 1921. V poštev bi prišli: vozovi, razni ročni izdelki, preprogo Itd. Za vina se naj pošljeta po dva vzorca od vfako vrste. Vzorce je poslati nar Consul Genoral of the Kingdom ol Serlis, Croats and Slovenes — Montreal, Canada. Kongres za Italijansko trgovinsko in gospodarsko ekspanzijo v inozemstvu ki so jo vršil te dni v Trstu in o katerega otvoritvi smo žo poročali, jo razpravljal v svoji prvi, to je finančni skupini o pomenu in delovanju italijanskih bank v inozemstvu. Naglašal-i so ;o zlasti potroba pozornosti na sosedno Jugoslavijo tor se nasvotovalo, da so ure-do odnošaji z njo. ker doslej italijanske banke v Jugoslaviji šo niso mogla pričeti nikako akcije. Finančne orgmivi-cije Italijo da morajo storiti vse, da bo podonavsko gospodarstvo gravitiralo proti Jadranu. V skupini, kl ss jo ba-vili z izseljovanjem, so se vršile dolga razprave o organizaciji izseljeništva. Gledo ekspanzije na vzliod jo 'zvajal poročevalec Jaruzzi med drugim: »Italija jo revna dežela in jc premajhna svojo številno prebivalstvo. Zato si ne more ustvariti svojega bogastva v notranjosti. Mora ga iskati drugod. Naša akcija se mora vršiti proti Levanti, kamor naj gro naša emigracija in kamor naj so izvažajo naši produkti in od koder naj dobivamo sirovine, katerih je mnogo lut vzhodu*. V odseku za propagando v inozomstvu so jo govorilo o delovanju društva .Dante Alighieri*, ki se jo ustanovilo v jiodpiranje ireden-tističnega gibanja,, pozneje pa je obrnilo svoj delokrog na Italijane v inozemstvu. Nagla šala so j« potreba, da podi pira društvo asimilacijo na meji v Julijski Krajini Nadalje je kongres sprejel resolucijo gleda predclske železnice in ureditve pristanišč. Cel kongres j« pokazal vse preveč italijanske agresivnosti, imperializma in bahaštva tor je premalo resno razpravljal o gospodarskih vprašanjih. Na inozemstvo kongres no more napraviti ugodnega vtisa. Za našo državo pomeni t-amo svarilo, naj so čuvamo pred Itulijo. ^ Vprašanje zunanjega posojila. Kakor javljajo iz Beograda, poluradna po gajanja, katera so vodili zastopniki vlade z raznimi finančnimi skupinami Švice, Anglije in Francije, niso končala z uspehom. Vzrok temu so pretežki ro-goji, na katere nisa vlada ni pristala. Kotiranje delnic Narodne šumske industrije na Dunaju. Dunajski borzni svet jo sklenil, da se dovoli kotiranje delnic Narodne šumske industrije d. d. v Zagrebu na dunajski borzi. — Letina in odkup tobaka v naši državi. Komisija za odkup tobaka v Dalmaciji bo skoro dovršila svojo delo. Nato bo šo tekom tega meseca prevzela tobak v drugih pokrajinah, dočim bo z odkupovanjem tobaka v južni Srbiji pričela šele meseca, decembra. Letina tobaka v naši državi jo letos kvalitativno in kvantitativno bolja, nego je bila lani, ter se coni 16 — 20 milijonov kg. — Razstava v Torontu v Kanadi. V Torontu se bo vršila letna razstava v septembru 1021. Na razstavi bo rezerviran poseben prostor za razstavlj.iice iz Jugoslavije. Naš generalni konzulat za. Kanado prosi, naj bi mu interesenti Domaie borze 8. novembra: ZAGREB: Na tržišču z efekti traja baisse daljo in ni izgledov, da pride skoro do zboljšanja. — Na tržišču z devizam) je spočetka nastopila čvrstoča, ki jo pozneje popustila, a jo proti koncu sestanka ponovno nastopilo učvrščonjo. Največ se je trgovalo z devizami Dunaj, Praga, Italija in Švica. Blaga ni bilo dovolj in jf del povpraševanja morala pokriti Narodna banka. Notirala so devize: Dunaj 0.12125 do 0.122, Budimpešta 0.44 do 0.455, Bukarešta 41 do 0, Italija izplačilo 880 do 882. Kopenhagen 0 do 1472.5, London izplačilo 383 do 384, ček 882-5 do 283.5, New-York knbel 85.5 do 80, ček 85.5 do 80, Pariz 487.5 do 492.5, Praga 250 do 252.5, Sofija 74 do 76, Švica 1525 do 1532.5. ček 1525 do 1530, Varšava 0.007 do 0.009; valuto: dolar 84.5 do 85, aK 0.12115 do 0.122, Kč 0 do 250, mK 0.010, švicarski franki 0 do 1535, lira n do 380; efekti: Hrvatska eskoniptna 157.5 do 159.5, Hipotekama 00 do 10(1 Jugoslovenska 147 do 150, Ljubljanska kreditna 205 do 207.5, Praštodiona 98.', do 1001"), Slavonska 108 do 110, šedorana 2390 do 2400, Gutmann 1630 do 1641' Trbovlje 865 do 867.5, 7 odsl. inveslicij--ko 66 do 70. BEOGRAD: Padi pravoslavnega praz-uilia Mitrov-dana borza ni poslovala. Sodnija. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij .Jutra. Odgovorni urednik Fr. BrozovIC. Pisalni stroji, potrebščine Mehanltra dolavnica (popravljaluica) u LJUBLJANA Šslsiiliiirpo ulica 6/1. L. BARAGA. ¥i>emensko Ljubljana 8. novembra 1923. poročilo. Ljubljana 30S nad morjem m .jMimi Dvor 1 9. 10. //. 12. novembra Največja senzacija sedanjosti! Živali filmski igralci Za mladino 5791 Predprodaja vstopuic od 11. do 12. nre. Razmnoževalne aparate Opalograph v vseh velikostih" THE REX C0., LJUBLJANA. POZOR! Stara, priznano solidna trgovina r. oblekami 3. MAČSSS bo jo preselila na Aleksandrovo cesta 12 (hiSa Pokojninskega zavoda), kjer pro-W daia čo nailalic no zantua zaižanili ccuab. Kraj opazovanja Ljubljana , Ljubljana . Ljubljana , Zagreb . , Beograd Dunaj . , l'raga . Inomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 753-4 751'7 7o2'2 7534 754-6 756 3 756-8 Zračna temperatura 100 12-4 8-8 132 7-0 6'0 1'0 Veter Oblačno 0-10 Padavino mm brezvetra K dož oblačno 174 vzhod i v 2-0 zapad jug. vzh. brezvetra oblačno dež sneg 30 8-0 39-0 V Ljubljani barometer nižji, temper. uižja. Solnce vzhaja ob 6'52, zahaja ob 18-35 da sneg. Na Dunaju jc bilo 7 stopinj. Napoved: Oblačno, scinintja deževno. V hribih sneg, nekaj dni povsod slabo. Dunajsko vremensko poročilo: Vre me je bilo ves dan slabo. Temperatura jc dalje padla. V zapadnih aipskib deželah je nižja kot normalna. Na Tirolskem pa- ■ SOV _ 6785 rlisa sestoječa iz dovcl sob, šest kuhinj ter pripadajočih pri-tiklin, vrta, vse v zelo dobrom stanju, 10 minut iz mesta, ob državni cesti, zolo ugodno za kakSno trgovino, ee proda. Kupca stanovanje takoj na razpolago. Ceoa 2'io.OOO Din ali pa po dogovoru. — Povprašati pri Jerneju Šarlabti. Gaberje it. 124 pri Celju. prvovrsten. Iz domačih in dalmatinskih tvornic. po konkurenčnih cenah, stalno na zalogi pri I.P1SI01H in drug. Ljublisna, Dunalska c, št. 33, „Balkan". Int, tiitfon 366, Za izdelouanje usnjenih obseft se priporočam si. občinstva. Imam vedno v zalogi usnjene sufcnjiče. fig. trgovcem pri večjem naročilu popust. Lastna do lavnicn. 570i Kristjan Premru v Krf.nju CSlovenlja). 38 Smeh mu leže na ustnice, iz oči pa mu piano blisk, žareč od poželjenja in sovraštva, kruto ironije in triumfalnega veselja, in ponovi: ♦ Zelo važne in nadvse nujne stvari, trospodična! . . .» Tedaj, pod Luciferjjevim pogledom, *ačuli Laurenco, kakor že pogosto zadnje (lili, da so ji misli vrtoglavijo. Toda danes, po prihodu Sahiclaira, ki ji je vlil novega poguma v žile, po pogovoru s služkinjami, ki ga jo imela včeraj, danes jo Laurenei duh izredno bister in vse v njej jo pripravljeno na boj, ki si ga njena duša posebno ta hip nadvse želi. Laurence dobro vo, da je dozdaj še vedno sledila takšni zmedi v glavi nekaka sladka opojnost in nemoč, in ji jo popolnoma odpovedala oblast nad voljo in svobodnim razmišljanjem. Do danes se je vselej udala temu vrtincu in nemoči, temu — rekla bi — usidran ju tujo duše v njeno. Toda danes, po dolgem in globokem včerajšnjem razmišljanju, danes misli, da ve pravo ime onim nepojmljivim pojavom, v katerih jo živela, je morala živeti zadnje dni. Laurence ne dvomi niti trenutek o pravilnosti pravkar porojenega mnenj;!, Laurenco se je odločila, Laurence je odločena, da so bori. Ko začuti torej vrtinec v glavi, sc mu postavi vsa njena notranjost po robu in z vso svojo do skrajnosti napeto voljo kljubuje omotici 1-a.uronce se zaveda: če hoče ubežati pred groznim pogledom baronovih oči, ne sme svojih zapreti — kajti on bi to videl in bi usmeril svoj fluid, svojo voljo v drugo smeri — ne! zbrati mora svoj histni pogled, obrniti ga v svojo 1 a s t-a o notranjost kakor misel, ki prodre r človeka in obvlada sleherni kotiček njegove duše, na zunaj pa se javlja v široko odprtih, nopromično zročih očeh, ki strmo, a ne vidijo, kar gledajo. Tako stori tudi Laurence, ki naenkrat začuti, da jo njen upor uspešen; vrtinec, ki se ji je šele pojavil v glavi, je izginil, omotica ji jo prizanesla, svoboda volje in misli ji je ostala! A Laurence je ženska in igralka po poklicu. •»Boriti se moram proti njemu, in on no sme tega vedeti,» si pravi v mislih, »da, še več: ne smem ga omajati v veri, da me še vedno obvlada kakor poprej. > Frikliče si v spomin, kako so jo poprej vedno nehote vedla, kadar jo jo pogledal. In zdaj lilini hote prav isto vedenjo. «Tako,» si misli, »menil bo, da čita moje misli in potom bo hotel svojo voljo in Bvoje misli prenesti v moje možgane . . . Moj bog! Bom-li v tem boju močnejša in bolj prekanjena kakor on? ... Moram. Drugače sem izgubljena. In gotovo gre za Sain-claira, ki se mu je morda njegov načrt ponesročil . . .» Ko čuti Laurence, da more govoriti sama pri sebi, ne da bi so ji tuje misli vmešavale, je prepričana o svoji zmagi. Zato igra in hlini naprej. Njene jasne oči zročo srepo v praznino, se ji za-megle, in posroči se ji izmakniti se novemu Warteckovemu fascinirajočc-mu pogledu. Nato se nalahno zaziblje, kakor da se ji šibo noge, se zgrudi v naslonjač, z otroškim nasmehom na ustnicah in polzaprtimi vekami. Potem zopet vstane in stopi s potrtim korakom k mizi. Zavedajoč se prav dobro, da ho v kratkem imi.rebovaia vso evoje moči, začno z velikim tekom zajtrko-vati. Po zajtrku pospravijo služkinje mizo in odidejo. Latireuee vstane. Preizkušnja je pre-stana. Ves čas, ko je jedla, je čutila, da se podi okrog nje fluid tujih misli, tujo voljo, prav kakor lačni moskiti v tropičnih krajih okrog človeka. Toda Laurence je razpela v obrambo proti tem moskitom mrežo trdne volje, krepko odločene za boj do končne zmage — ali pa do padca, ki bi bil stražnejši od smrti. Zdel se ji jn ta sovražni napad kot legijon moskitov, ki so zaman zaganja, da bi prodrl gosto spleteno mrežo. »Krasno!* si misli Laurence. »Igra je silno zanimiva. Igrajmo jo dalje!» Počasi stopi naprej, sede na divan k baronu, skloni glavo in jo objame z rokami, s komolci pa se nasloni na kolena. Oči ji topo in brezizrazno zro v daljo, ko vpraša počasi, z otroškim glasom kakor petletna deklica: »Zelo važne in nadvse nujne stvari? .. Dobro, gospod, poslušam vas!..» Ves čas potem, ko jo ponovil stavek: »Zelo važno in nadvse nujne stvari, gospodična! ...» ni baron Glo von Warteck posvečal svoji žrtvi nič kaj prevelike pažnje. Lo kakor iz navade so njegove misli hitelo h Laurenei, begale okrog nje, hoteč jo ukloniti. Bil je šo prevoč poln včerajšnjih dogodkov in njegove misli niso tako jasne kakor sicer, čemur so ima Laurence broz dvoma zahvaliti za svoj uspeh. Tako je baron v zmoti, deloma celo po lastni krivdi, in se niti ne zaveda te svoje zmote. Njegove misli, njegova strašna volja sicer deluje, a Laurence je danes proti njej zavarovana. Baron nosi že od včeraj v glavi načrt Zdaj jo prišel k Laurenei, da ga izvede, kolikor se tiče njo. Mehanično deluje njegov duševni stroj, glavni del njegove možganske energije je zaposlen drugod, in niti no sluti, da Laurence ne pazi nanj in se mu ne pokori, ne sluti, da je I.aurencin duh svoboden in da opazuje, premišljujo in sklepa, ne sluti, da se Laurenco lo dela uspavano. Pogovor jo kratek. Luciferjov obraz ostane ves čas negiben, oči mrtvega pogleda ima neprestano uprte v levo sence Laurencino; Lauronco pa je žo po prvih besedah, kakor da jo jo zadela kap, tako silna je bolečina, ki ji jo povzroče Lueiforjevo besede. Lucifer govori francosko, s trdim glasom, kakor da kujo besedo, Laurenco so no more več upirati navalu na možgane in njen glas jo tih, zamirajoč. »Gospodična,* začne on, »vaš ljubljenec Jean de Sainclair le Nyeta-lope... — da! vaš dragi, vem: čital som to v vaših mislih, posebno, kadar ste spali, in ne čudite se, da mi je znana vsa vaša preteklost —- vaš ljubljenec se je priplazil v moj grad. Ujel sera ga ... Vem, da vas je hotel osvoboditi. Kako je vedel, da ste tu? Tudi to lahko izvem, kadar hočem, toda za sedaj mi ni potrebno . . . Njegovo življenje je v mojih rokah. Hočete, da ostane živ? . . .» »Da, da! Da! . . . živ! Ne umorite ga!» zastoka Laurence. »Izjavljam vam, da je njegovo življenje tudi v vaših rokah. Dobro veste, da mi je treba le hoteti in vi se zgrudite smehljaje in udano na di-van ... Pa ne! Veste tudi, da tega nc maram. Hočem, da pridete k meni prostovoljno, vaša volja naj bo svobodna, sajna naj 6e odloči.* »Nikdar! Nikdar!« jekne Laurence, »ponavljam vam, da no bom nikdax prostovoljno vaša! > »Moja boste prostovoljno — ali pa prisiljeni z mojo voljo. Toda če vas bo moja volja v to prisilila, boste imeli pekel na svetu, vi in vaši dragi. Danes govorim zadnjikrat z vami, v rokah imam novo moftno orožje. Posiufejtj^' in premislite dobro!* »Poslušam vas,* skomigne Lanren. ce, »dobro veste, da vas ne morem preslišati.* »Torej, čujte: Prvič: Moj rok poteče desetega junija opolnoči. Danes imamo petnajsti maj. Tu jo koledar. Nc boste me videli do 10. junija opolnoči, razen če bi ml hoteli že prej sporočiti: Vaša sem, ljn, bi moj! Drugič: Od danes pa do desetega junija opolnoči, oziroma do takrat, k a mo pokličete, bom mučil .leana Sam. claira in njegova dva tovariša duševna in telesno, vsi trije bodo prihajali vsa., ko jutra ob devetih k vam, da vanj sami govoro o mukah, ki jih trpe in da vam pokažejo na svojih telesih znake trpinčenja, in iz njih obrazov: boste spoznali, kaj trpe duševno . , , Tretjič: Od dan p,s pa do desetega junija opolnoči, oziroma do takrat, kpe! . . .» Rešimo sokolshi Tabor! tlsne;o a državnim davkom na Inaarate vred do 20 baaadl Dla B'—, v tak« nidal)n|a baaada 60 par rož. — Plača aa vedno napraj (lahke tudi v znamkah). Na vpraiaaja odgovarja uprava le, ako Ja vprašanju priložena znamka xa odgovor ter maelpalaeljaka pristojbina (1 Dla). (dobe) Šivilja ▼ešfca krojenja moškega perila. se išče z& stalno. — Osebno se jo predstaviti na Aleksandrovi cesti 3, I. nad., Ljubljana. 14105 Učenec sa brivsko obrt sa sprejme. Reflektira bo le na one, ki imajo hrano in stanovanje pri starših. Naslov v upravi ..Jutra". 14335 Knjigovodja samostojna moč, bilančnik, re eprejmo takoj pri večjem industrijskem podjetju. V mlinski stroki verztrani prednost. Soba na razpolago. Natančne pismene ponudbe pod ..Mlin" na Aloma Company, Ljubljana. 14340 Zanesljivo pestunjo k 4 mesece staremu fantku iščem ra nekaj mesecev (čez rimo). Nastop takoj. Ponudbe na F. K. Tržič 154. 14382 Učenka pridna, poštena, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovini mešanega blaga R. Antončlč, Poljčane. 14387 (iščejo) Bivši uradnik ♦ srednješolsko izobrazbo, išče službe. Ker ima silo, »prejme vsako delo. Pod ,,0. zanesljiv" na podr. „Jutra". Maribor. 14300 Primerne službe fšče gospodična, vešča v mešani trgovini, konfekciji. Gre tudi za blagajničarko. Naslov pove uprava ,.Jutra". 14397 Gospodična t večletno prakso, zmožna vseh pisarniških poslov, slovenščine in nemščine išče mesta. Dopise prosim pod ..Samostojna" na upravo ,,Jutra". 14253 Trgovski pomočnik mešane stroke, inteligenten, voljan dela, želi službe kot prva moč ali poslovodja. Dopise na upravo ,,Jutra" pod ..Zanesljiva moč". 14389 Uradnica išče službo za popoldanske ure. Naalov pove uprava ..Jutra", 14336 Službo išče za popoldan, event. tud! za celi dan do 5. pop., vesten in pošten v kaki trgovini, ali tovarni, pisarni ali kaj sličnega. Ponudbe pod šifro ..Vesten" na upravo „Jutra" 14179 Knjigovodja in korespondent. zmožen slovenščine in nemščine, strojepisja ter vseh pisarniških del, z daljšo bančno prakso in v privatnih podjetjih, želi premenitl mesto. CenJ. ponudbe na upravo „Jutra" pod ,.Delaven". 14348 Državni uradnik ? štiriletno sodno prakso želi mesto pri kakem trgovskem podjetju. Gre tudi kot potnik ali praktikant. Zmožen slovenščine, nemščine, srbohrvaščine ln strojepisja. Ponudb« pod „4 leta" na upravo ..Jutra". 14253 Trgovski sotrudnik 23 let star (špecerijske stroke) išče službe kot potnik ali skladiščnik. Ponudbe pod št. 88 na podruž. ..Jutra". Celje. 14360 Pošteno dekie staro 19 let, vešče nekoliko šivanja in kuhanja, želi službe pri kaki boljši družini. Cenjene ponudbe se prosi pod ..Pošteno dekle" na upravo ..Jutra". 14378 Vodilno mesto (samostojno), išče seriozna 401etna. reprezentarije zmožna dama. vešča več jezikov in glasbe ter ima izredno gospodinjsko spretnost. Eventueino se udeleži tudi pri kakem dobičkanosnem podjetju. Ponudbe pod ,.Stalno mesto" na Aloma Companj, Ljubljana. 14289 Pletarske stvari vsakovrstne izdeluje in priporoča Lovro Tršar, pletar-?kl mojster, Logatec. Potne košare, pohištvo, stojala za cvetlice itd. po najnižji ceni. 14223 Modema šivilja fzdelujo najmodernejše plašče po 400 K, popravljam klobuke in vsa modna dela po najnižjih cenah. Ponudbe na vpravo ..Jutra" pod ,,Moderniziranje". 14403 Fine vinske sode za transport ln za hram. prodam po nizki ceni. Naslov pove uprava ,,Jutra". 14271 Martinove gosi opitane, nudi tvrdka Kmet & Lubšlna, Spodnja 916ka 290. 14262 Apno vagosrke pošiljatve, razpošilja P. Orešnik, Polzela. 13877 90 m železo, tračnic starih, primerne za nosilce, se proda. Naalov pove »prava ..Jutra". 14338 Trapist sir I a polnomasten nudi po 29.50 dinarjev franko pošta ali železnica. Trgovsko podjetje K. Mahorčlč, Zagreb, Petrova ulica 35. 14345 200 vagonov drv in 60 vagonov bukovega suhega oglja se proda. Cenjene ponudbe na LJudevit Gaspa-rac, Turčln pri Varaždlnu. 14357 20 vagonov suhih bukovih meterskih drv prodam takoj. Vpraša se pri K. Kovač, Stari trg, Rakek. 14362 Električni motor 150/150 11 am. in s zraven pripadajočim reoulatorjem se proda. Naslov t upravi „Ju-tra" 14383 Za neveste! Krasno opravo za jedilnico prodam po jako ugodni ceni, ker ne dobim primernega stanovanja. — Naslov t upravi , .Jutra". 14412 Knjiga Puškin-Prijatelj: Kapitanova hči, ki Je svoj čas izšla v Slovanski knjižnici, se kupi, ozir. zamenja za novo izdajo, ki v kratkem Izide. Ponudbe na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica. Smrekove storže vfigonske ..Fructus", 2. množine kupuje Ljubljana, Tabor 14259 Otroški vozički, dvokolesa, mali motorji, Hmeljske droge dolžine 6 m naprej, kupi vsako množino tvrdka Ivan Brinovc, Gomllsko pri Celju. 14009 Bukova drva in oglje. Kupim takoj vsako množino ši- ! lepih suhih bukovih drv in valni stroji, pneumatika, po j bukovega oglja, vilanega za znižani t v o r n i š k i ceni. ! eksport. Ponudbe z navedbo ..Tribuna", F. B. L.. Ljub- cene franko vagon na upravo Ijana, Karelovska cesta št. 4. | ..Jutra" pod šifro ,.Takoj 14021 , plačilo". 14197 Heprfmiinifu Trgovina z meŠ. blagom se pod zelo usodnimi pogoji proda. Obsega 1 lep trgovski lokal. 3 skladišča In stanovanje. Objekt se nahaja v malem mestn blizu železnice, na najbolj prometnem prostora,-ki ima najlepšo bodočnost. Lokali so pripravni za vsak obrat, tndi za večjo trgovino na debelo. Nadaljni pogoji po dogovor«. — Pismene ponudbe pod •Trgovina« na Aloma Compa-ny. LJubljana. 13774 Nova hiša s prostim stanovanjem tn vrtom, 3 sobe, kuhinja, kopalna soba, veranda, v bližini mesta ae proda. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava „Jutra". 14183 Hiša z njivo na prodaj v Kandiji 8t. 74 pri Novem mestu. Hiša Je v prav dobrem stanju, pripravna za vsako obrt in je pri kolodvoru v Kandiji. Proda se takoj radi odpotovanja lastnika v Ameriko. Kdor hoče hišo kupiti. naj ee oglasi pri lastniku do 15. novembra, ki pove več. Franc Sekula. Kandija 74, pošta Novo mesto. 14404 Gostilna v prometnem kraju c. deželi, m odda vestni ln poSteni natakarici. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod »Gostilna". 14201 Skladišče suho ia moko in hlev «a dva konja (s podstrešjem) ee I86e. Ponudbe: Mirko Stefanovič, Goni pova 3/II. 14239 Hotel boljšo gostilno ali tudi trgovino v letovišču ali v mestu vzame v najem hotelir-trgovec, dobre verzacije. Ponudbo je poslati pod ,.Dober plačnik" upravi „Jutra". 14392 Stanovanje iz ene ali dveh sob s kuhinjo ali vsaj souporabo se išče takoj. Ponudbe naj ee pošljejo na upravo „Jutra" pod „Mirna stranka". 14326 Stanovanje ali cela hiša se išče v najem v prometnem kraju na Gorenjskem. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Stanovanje na Gorenjskem". 14312 Plačam vnaprej za pol leta najemnino za prazno ali opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko, po možnosti blizu univerze. Ponudbe pod „1000", Univerza. LJubljana. 14257 Stanovanje v novi hiši, obstoječe iz 3 elegantnih sob. kuhinje, kopalnice in pritlklln so odda s 1. decembrom tistemu, ki plača najemnino za par let naprej ln nekaj posojila. Naslov pove uprava „Jutra'. 14363 Prazno veliko sobo s separ. vhodom event. lokal iščem v svrho shrambe pohištva. Plamene ponudbo pod ..Takoj" na Aloma Companr, Ljubljana. 14339 Stanovanje 2 ali 1 sobo s prltlkllnaml (kuhinjo) r sredini ali na periferiji mesta iščem za 1. december. CenJ. ponudbe pod ..Nagrada" na upravo „Ju-tra". 14364 I ali 2 oprem, sobi s kuhinjo ali souporabo iste išče zakonski par. Plača nagrado. Cenjene ponudbe pod ..Snažno" na upravo „Jutra". Mesečna soba se odda dvema gospodičnama, ki bi plačale šestmesečno najemnino vnaprej. Naslov pove uprava ,,Jutra". 14376 Podstrešni prostor za preureditev stanovanja se odda. Napravi ae z malimi stroški in bi bilo stanovanje nekaj let brezplačno. Naslov v upravi „Jutra". 14373 Mesečno sobo v sredini mesta, opremljeno ali prazno, išče za 1. december mlad v.akonakl par. Ponudbe pod šifro „Posebnl vhod" na upravo „ Jutra". 14408 Posojilo ali družabnika išče brez-konkurenčno podjetje. Ponudbe pod ..Varnost" na upravo ..Jutra". 14237 Posodim 25.000 Din trgovcu, ki izuči 161etno dekle. Naslov v upravi ..Jutra". 14341 Do 75.000 Din s katerimi razpolagam, bi Investiral v kako dobro podjetje s soudeležbo na delu dveh dobro vcrziranlh moči. Ponudbe je poslati pod ,,Agilen" na upravo „Jutra". 14390 Akademik dobrosrčen, talentiran ln osamljen, išče bogate gospodične ali vdove, ki bi ga podpirala, da dokonča svoj študij. V plačilo nudi roko in srce. Ponudbe pod ,.Akademik" na upravo „Jutra". 14369 Akademično izobražena gospoda lepe zunanjosti, starost: a) 30. b) 34, z večmilijonskim premoženjem, se želita seznaniti z damami primerne starosti in odgovarjajočim premoženjem. Vdove brez otrok, kakor inozemlce. niso Izključene. Ponudbe s sliko, ki se eventueino vrnejo. Tajnost zajamčena. Dopise na upravo .,Jutra" pod ..Zemeljski raj 777". 14370 Znanja želi inteligenten gospod z gospodično od 20—24 let starosti. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Ljubezen". 14380 Dva mlada gospoda želita uprizoriti dvodejanko tragedijo ..Matiček se ženi". Mlade neveste sodelovalke naj se javijo pod šifro „Prima" na upravo „Jutra". 14398 Trgovec v mestu samostojen, simpatičen, se želi vsled pomanjkanja znanja tem potom seznaniti z gospodično, ki je naobraže-na in neomadeževane preteklosti z nekaj premoženja v starosti 18—23 let. Pogoj: srčkana in dobra gospodinja. Ponudbe s sliko na upravo ,, Jutra" pod , .Mirni dom". Tajnost strogo zajamčena. 14284 2enitna ponudba. Mladenič, čedne vnanjostl, s precejšnjo vsoto denarja, želi znanja v svrho ženitve z dekletom ali vdovo, katera poseduje posestvo aH gostilno. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro „Nadvse srečna". 14366 Tiskarna! Slovenskemu tiskarju Primorcu, ozir. Slovencu, ki ima italijansko državljanstvo s polnim pravom, se nudi ugodna prilika, prevzeti ti-' 6karno. združeno s knjigarno v slovenskem mestu Julijske Krajine. Ponudbe pod ..Italijanski državljan" na upravo „Jutra". 14354 Dobra nagrada je zasigurana dotičnemu, kateri, dne 7. nov. neznano kam zateklega se mladega psa. volčje pasme, ki sliši na ime „Boy" izsledi aH pa pripelje nazaj ▼ Vrhovčevo ulico 5. Vila. 14367 Slike za legitimacije kakor tudi vsa druga strokovna dela prevzema in izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana. Valvazorjev trg 7, nasproti Križanske cerkve. 229 Trgovci z usnjem! Sprejemam vsako množino gornjih, svinjskih, ovčjih in drugih kož v stroj. Solidno delo. Naslov pri upravi „Ju-tra". 14276 Na dobro hrano (domačo), po zmerni ceni se sprejmeta v sredini mesta dva gospoda. — Naslov v upravi ,, Jutra". 14411 Gtflf) ■gt^J^t^) 'g-tSVč^fl fi^Sv^fr?) ffrjh Stenski sa leto 1924 samo za preprodajalce Delniška tiskarna d. a. 6«57 v Ljubljani. Stare cinkove odpadke kupuje 677 Kovina, Tezno pri Mariboru. Delnice Jadraniki banke Beograd se ugodno prodajo. Ponudbe pod »Jadranska, na Aloma Companv, anonč. družba v Ljubljani. 6787 Volna ta jamperjo in oblek« v najmodernejših barvah »toi n Toni ]BgBF-CiPDR Dvorni trg I. t HiMM.j »> Baterije vžigalnike ter in 5537 kamenčke na drobno in na debelo najceneje pri tvrdki 1GN. VOK, LJubljana, Sodna ulica 7. Najugodnejšo ceno in ugodne takojšnje plačilne pogoje za 57*3 kostanjem les nudi lesna tvrdka ERNEST MARINC, Celje, Zrinsko Frankopanska 4. Sprejme se tudi več nakupovalcev v raznih krajih. ZAHVALA. 5790 Porodom smrti nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata, strica, sraka ia tasta, gospoda Ivana BaMeka se izreka Tsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejša zahvala za izkazane izraze sočutja. Posebna zahvala gospoda primariju dr. Jenka za njegovo veliko požrtvovalnost ob časa bolezni rajnkega,, dalje Prostovoljnemu gasilaemu družtva Šmarjo za častno spremstvo, kakor tudi vsem, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitka, V Ljubljani, 8. novembra 1923. Žalujoči ostali. MODNI ATELJE M. ŠARC LJUB L JANA, KONGRESNI TRG ŠT. 4 (V NADSTROPJU OBRTNE BANKE) ANGLEŠKE IN FRANCOSKE TOILETE HITRA IN OKUSNA IZVRŠITEV NAJFINEJŠE DELO