v Zdrufmtti državah
V«Q* «« tm leto ...	$6.00
Za pol lota.....$3.00
Za N«w York celo leto -	$7.00
Za inoKemctro celo Keto	$7.00
f
l
list slovenskih delorier r Ameriki.
Tbe largest Slovenian Da3y
Ihe United States.
beoed erery day except Sundays . and legal Holidays. 75,000 Readers.
TSLSFOV: 00ETULHDT W7C
NO. 180. — fiTEV. 180.
— Sseoad Ola- Matter. Ssptembw 11, 190», at tke Po«Offlo« a» »ew York, H. Y,
!
J
Act of
of Ibroh S. 187t
HEW YORK, THURSDAY, AUGUST 2, 1918. — ČETRTEK, 2. AVGUSTA 1988.
—----- — -
TELEFON: OORTLAHDT 1878
VOLUME XXXVL — LETS 11. XXXVL
V Zagrebu zboruje poseben parlament.
HRVATJE SE NAVDUŠUJEJO
ZA NEODVISNO HRVATSKO
V Beogradu je bila otvorjena skupščina, pa ni bil navzoč niti en član opozicije. — Zdravstveno stanje St jepana Radiča se je obrnilo Jna slabše. — Opustiti je moral vsako politično (delavnost.
BEOGRAD, Jugoslavija, I. avgusta. — Danes se ie sestal v Zagrebu hrvatski parlament ter se ob velikem navdušenju silne ljudske množice izrekel za svobodno in neodvisno Hrvatsko.
Zagrebški parlament nima nobenih stikov z beograjsko narodno skupščino.
To je izključno le hrvatsko narodno predstavni-ništvo, ki zagovarja popolno samostojnost za vse province, ki so se združile leta l 918 v Jugoslavijo. Za hrvatski narod zahteva popolno avtonomijo.
Poslanci zborujejo v starem hrvatskem parlamentu, kjer je bil pred desetimi leti sprejet sklep za združitev s Srbijo.
Iz Zagreba poročajo, da se je zdravstveno stanje hrvatskega kmetskega voditelja Stjepana Radiča ynatno poslabšalo. Zdravniki se boje, da se bo razvila pljučnica ter so mu strogo prepovedali vsako politično delavnost.
BEOGRAD, Jugoslavija, 1 . avgusta. — Izza 20. junija, ko je vladni poslanec Puniša Račič usmrtil poslanca Pavla Radiča in dr. Basarička ter tri padal] ne nevarno ranil, se je vršila danes prva ^ja jugoslovanske narodne skupščine. Navzoči so bili vsi članic dbčfm ni bilo v zbornici niti enega člana opozicije.
Predsednik skupščine Ninko Perič je izrazil svoje obžalovanje vsled dogodkov, ki so se završili dne 20. junija ter se zahvalil žrtvam za njihovo parlamentarno delo.
Prva seja je bila mirna. Predsednik je poudaril, da se vlada zgraža nad atentatom in da bo zadela morilca zaslužena kazen.
Na sedežih, kjer so ponavadi člani opozicije, je sedelo samo par nemških poslahcev.
Srbska kmetska stranka ni bila zastopana, pač pa le člani radikalnega centruma in takozvani Paši-čevi radikali.
STAVKAV NEW BEDFORD
Stavka tkalcev v New Bedford nima nobenega voditelja. — 228 pike-tov je dobilo zaporne kazni.,
NEW BEDFORD, Mass., 1. avgusta. — Dejanski brez voditeljev, ker so zaprti v ječi vsi komitejski organizatorji tekstilnih tvornic, ker so bili obtoženi izgredov in pi-ketiranja pri vratih naprav, so izgubili včeraj zvečer nekaj svoje bojevitosti stavkarji. Ta bojevitost je iznačila vse njih akcije tekom zadnjih dvajsetih nr.
Le ena aretacija je bila poroča-na včeraj ponoči, v primeri z 250 aretacijami v noči poprej. Te aretacije so sledile pretnji 10,000 stavkarjev, da bodo naskočili policijski glavni stan, da oproste jetnike.
Sodnik Frank Milliken je imel včeraj zvečer nočno zasedanje sodišča. a piketi so osredotočili svoje aktivnosti na naprave Whitman in Acnshnet. Pri obeh so se zbrale množice kaikih 4000 ljudi, da zro na sorazmerno majhne črte pike-tov. Te črte so bile sestavljene večinoma iz žensk in otrok in policija ni vprtzorila nobenega napora, da jih raaprši. Majhne črte pi-ketov: -pri—ds-ugih napravah so ustrajale na svojih mestih le malo časa. -
Rekordni dan za tretje okrajno
ZASLIŠEVANJE MORILCA
MEHIŠKEGA GEN 0BREG0NA
Morilec ObregoAa je izjavil, da 'je nuna inipirala njegov zločin.*'— Zanikal pa je, ida je Vedela za njegov namen. — On je vdan v svojo usodo. — Po 1. decentbfru se bodo vršile narodne volitve.
MEXICO CITY, Mehika, 1. avgusta. — Jose de Leon Toral je prisegel včeraj v sodišču, da je predstojnica Concepčion Acevedo y de la Llata inšpi-rirala zavratni umor izvoljenega predsednika Obre-gona.
Priveden j>red sodnika Alonzo Aznar Mendoza v predmestju San Angel, ikjer je bil izvršen umor, je poslušal Toral svojo formalno obtožbo pred velikansko množico, ki se je zbrala, da vidi zavratnega morilca.
—	Ali ste dobro premislili, pred-no ste 'zavratno umorih generala Obregona ? — ga je vpra«al sodnik.
—	Da, jaz sera mislil na posledice, čeprav ne na vse.
—	Kdo vam je stavil predlog, da izvršite zločin?
—	Direktno nikdo.
—	Torej indirekrtno?
—	Mati prednica Concepcion Aceveda. V pogovoru je rekla, da so postala verska zasledovanja podaljšana in da je edina rešitev smrt generala Obregona. predsednika Callesa in patriarha Pereza. (Nikolaj Perez je načelnik shizmaticne katoliške cerkve v Mehiki, ki je sprejela vladne regulacije).
Poprej je Toral vztrajno trdil,
sodišče je bil ustanovljen, ko je,da ni dobi! inspiracije za zavratn spoznal sodnik Milliken skoro vse UIUOr nikogar in trdi še vedno, one, ki so l>ili aretirani predvce-|da ni povedal nikomur o svojih na rajšnjim, krivim izgredov. 'Naložil crtih.
jim je kazni dveh mesecev v po-bol.fševalnici, z izjemo desetih, katere se je označilo kot voditelje in 22, kojih slučaji niso š« prišli na
vrsto.
»Nekateri voditelji so dobili po šest mfrsecev. Vsi obsojeni <o vlo žili prizive.
KDO BO BODOČI BOKSARSKI CHAMPION?
PRIHODNJA VOJNA BO PRIJETNA
Kemiki so izvedeli, da bodo napravili "človekoljubni" plim ubijanje v vojni popolnoma nepotrebno.
CHICAGO, 111.. 1. avgusta. — Kemiki/člani Ameriške družbo, ki prepovedujejo naravnost magične stvari na Northwestern vseučilišču. so »poslušali včeraj nHkega člana. ki je rekel, da bo'kmalu popolnoma nepotrebno ubijat* ljudi v vojni. Cele divizije iu armadne aibore bo mogoče umakniti iz biz-nesa začasno, s pomočjo ''človekoljubnih" plinov.
Tisoč aeroplanov. kojih vsak bi nosil po pet tisoč funtov klorofor-mt, bi lahko uspavalo ves Chieago Uli New York v času vojne. — je iajavili dr Gustav Bgloff, čikaški preizkusni kemik in predavatelj.
— I'poraba solznega plina j«1 pričetek v tej umeri, — je relo»I. Mogoče bomo razvili tako močno aneatetično «re«t*tvo, da ga bo mogoč« razdeliti z aeroplani preko zakopanih pozicij in mest ter zaviti branil«« v 4panje ~ meckom prijetft«h «anj.
» bi bilo 1« določiti
w ---- * ' "" » .
- .......-............
prostor za spanje, — je nadaljeval dr. Egloff. — Treba bi bilo napolniti le en odstotek zraka z anestetikom, da se zaziba v spanje celo mesto. Tisoč aeroplanov bi razdelilo to sredstvo v takih dozah, da bi bile plinske maske brezkoristne.
Ce se bo znanost v resnici zavzela za stvar, — je rekel doktor. — — se bo lahko proizvedlo a nest i-tičina sredstva, katerih dosedaj še nikdo ne pozna.
Ne bo več wkKel domovine
ALBANY, X. Y., J. avgusta. — John Schneider iz Watertown, X. Y. je hotel še enkrat obiskati svoj domači kraj ter prostore, kjer je preživel svojo mladost v Nemčiji. Teh pa' ne bo več videl. Na poti v New York, kjer se je hotel vkrcati s svojo ženo in nečakinjo, ga je zadela v vlaku "srčna kap, kateri je na mestu podlegel.
MAROŠKI SULTAN JE POBEGNIL
Mfcroiki sultan, ki je sele pred kratkim zasedel prestol, 'je zbežal pred svojimi 300 ženami, da se izogne njih intrigam.
PARIZ, Francija. 1. avgusta.— Haremake intrige vznemirjajo baje mladega maroškega sultana, ki se mudi sedaj v Franciji kot na vaden turist.
Ker je star šele šestnajst let bolj moderen kot so bili njegovi pradedje in ker ima nekaj zapad-nili ide, se ni pustil vznemirjati od tristo ien, katere mu je zapustil oče obenem s svojim prestolom.
Diplomatic ne govorice pojasnjujejo incognito potovanja Mule j .Mohameda v Francijo v glavnem I z željo. t!a si poišče miru od ljubosumnih, (prepirljivih žensk, kojih
Mati prednica je vedno zanika-vala, da je kdaj pozvala Torala, naj ubije Obregona.
—	Ali ste bili kdaj v politiki? je vprašal sodnika jfctnika.
—	Na, a sem redno prisostvova, službi božji.
Kmalu po 1. decembru se bodo vršile narodne volitve, da se izbere naslednika generala Obregona, ki bi moral nastopiti svoj urad na dotični dan. Tako je namignil vče-ral governer Aaron Saenz iz Nue-vo Leon, voditelj stranke Obrego-nistov.
Stranka razmišlja sedaj o programu za volitve. Medtem pa bo stranka umorjenega moža še nadalje podpirala predsednika Callesa.
Governer je odklonil razpravo o svojo lastni kandidaturi. Ko je govoril, sta prileteli skozi sobo dve majhni deklici. Governer je nato zaupal, da je oče šestih otrok.
Pregled drugih voditeljev je pokazal. da je governer Saenz mož. katerega hočejo soglasno izvoliti za termin šestih let.
Svetovni champion se je umaknil z dvema milijonoma dolarjev iz roko-borskega *biznesa. — V starosti 30 let je opustil priliko, da podvoji svoje premoženje.
Gene Tunnev je slekel svoje borilne rokavice ter jili^ pribil nad svoj 'kamin. Definitivno^je objavil svojo stalno umaknitev iz borbe na lunču. katerega je priredil AVil-lim Muldoonu in časnikarjem v Biltmore hotelu. On je zaključil borbe za vse čase. Nobena stvar bi ga ne mogla napotiti zopet, da zasede prestol, kateremu se je sedaj odpovedal. To je rekel piscu z vso odločnostjo, ki jo ima na razpola-
— Jaz ne bom ponovil napake, katero je storil Jeffries. Jaz sem se boril zadnjikrat. To je tako gotovo kot ibeli dan.
Vsled tega je odstopil ta mladi mož, star komaj 30 let. z vec kot dvema milijonoma nagrade za to, da je bil eden najbolj zmožnih predstaviteljev moške umetnosti samoobrambe. Pred trinajstimi leti je vojeval svojo prvo bitko ter dobil zanjo $75. Dva milijona je napravil in nadaljna dva bi še, če bi ne bilo sklepa, katerega je storil včeraj.
GENERAL NOBILE SE JE VRNIL V DOMOVINO KOT ZMAGALEC
General Nobile se je vrnil domov v triumfu. — Dol z šakali (inozemskega časopisja! — je kričal Milan. — Cela Italija je pozdravila "junake". — Rimske množice so tako podivjale, da so .prodrle policijski kordon.
RIM, Italija, 1 . avgusta. — General Umberto Nobile in njegovi rešeni tovariši so se vrnili včeraj zvečer v Rim, dočim je polnila velikanska ljudska mno- % žica ozračje z radostnimi kriki. Ženske so jokale ter potresale pot teh 44junakov" s cvetkami.
HuenefeM je težko bolan.
BERLIN, Nemčija. 1. avgusta. Baron von Huenefeld, znani sopot-1	_	. .
nik kapitana Koehla na polet* pre-t^aka *** postati ^omtinja al,
T	ATI m iaIti A VAna +	moH A-rantnol
fcdravniki celo s na- fko&leckiee
oficijelna žena ter mati eventualnega naslednika na prestolu.
Namignilo se je, da se dcuša sul-(tan odpovedati starodavnim običa-da bo zmožen prenesti (jem, ki vežejo prejšnje potomce operacije, ki je sicer proroka. Glasi ^se. »da je odšel sam ugodno potekla. Huenefeld je drn-lv in<x*flm«tr*t da razmišlja o tej gftče telesna Teijk utobif.	-- [etvari.
ko oceana v letalu "Breme«", je bil pred par dn^vi operiran na slepiču in njegovo zdravstveno stanje je sedaj tako slabo, da dvomijo
Mlajši lCoolidge se bo „ . ' kmalu lotil dela.
SUPERIOR. Wis., 1. avgusta. — Čeprav je sin predsednika Združenih držav se bližajo vendar mlademu John Coolidgu svojemu koncu dnevi uživanja in breraikrbnosti, katere preživlja sedaj v družbi svojih sta riše v v Cedar Island Lodge. Potem ko je zaključil pred kratkim svoje študije na Amherst vseučiliščn v Vermontu, je njegov oče sedaj zaposlen s tem, da najde zanj primerno »delavnost. Ni še rečeno, (kakšni stroki se bo posvetil mladi Coolidge, . a •predsednik vatrfcja pri tem, ds se ^njegov sin
Sprejeti so -bili skoro s kraljevskimi častmi od iprinca Poteuziani-ja, znanega rimskega župana in drugih visokih uradnikov v čakalnici kolodvora, ki je sicer reservi-rana za kralja in njegovo družino.
Ko so se pokazali ljudem, je ljudska množica podivjala ter prodrla vrste policije in ikara,binjer-jev. Trajalo je precej časa. pred-no so se mogli "junaki" izmotati iz rimske drhali ter se odpeljati domov v avtomobilih.
Velikanske množice so pričakovale vlak, kjerkoli se je ustavil na laškem ozemlju. Obsipale so voz s cvetkami.
Demoni rac i je so predstavljale pravcat zmagoslaven »pohod od severne meje naprej ter nudile oster kontrast proti hladnemu sprejemu ali celo počenjanjočim -se sovražnim demonstracijam, ki so značile potovanje domov na različnih mestih severne Evrope.
Mussolini je poslal prefekta mesta Bozen na Brenner prelaz, da pozdravi Kobila in njegove može v imenu fašistovske Italije. Oju-naeeni od tega dokaza zaupanja »jih vlade so bili člani skupine nadalje raizveseljeni od izbruhov navdušenja, ki so jih ipozdravili na vsaki "postaji. Velikanske demonstracije so se vršile v Trentu. Ye-roni in Bol ogni.
Poročnik Alfredo Viglieri. navigator "Italie". ki je j»oveljeval taborišču n leče era šotora potem ko je Nobile zapustil ostale, je bil središče svoje lastne demonstracije. Zapustil je vlak kmalu potem, ko je prišel preko meje ter odšel na svoj dom v majhno mestece. Borg-"hetto San Spirito. Na poti >pa se je moral ustaviti v Milanu, odkoder so odšli Italijani proti severu.
Pozdravili so ga iprefekt Milana in velikanska ljudska množica.
v imenu mesta. Ženske in deklice so ga pokrile s cvetkami in admiral Camper i o mu je izročil košarico sadja in šampanjca, v imenu italijanske mornarice.
Množica je kričala: Evviva Viglieri! Ev viva Nobile! Dol s šakali protitalijanskega Časopisja!
P0TRATN0ST SUHAŠKIH AGENTOV
Štirje prohibicijslri agenti so zapravili $75,000 v nočnih lokalih, da zberejo potrebni dokazilni materija!.
Tunnev ni izrekel niti ene bese dice glede svojih bodočih načrtov..Prefekt ga je poljubil na obe lic

^L._- - '.....
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Din. 1,000 ....... $ 18.40
2,500 ....... $ 46.75
5,000 ....... $ »1,00
" 10,000 ....... $181,00
" 11,110 ....... $200,00
v Italijo
Lir 100 ....................$ 5.90
" 200 ...................$11.50
" 300 ....................$16.95
" 500 ....................$27.75
44 1000 ....................$54.50
Stranke, hi nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj sa izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300—$6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina
nakazila.
IZPLAČILA PO POŠTI SO RKDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH
''NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—."
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
n	TEUraOMtiCaRTLANfiT Mil	t
■i
Štirje rj»osebni agenti washing-tonskfga suha&kega urada, kojih identičnost in delovanja so bila neznana celo majorju ■Campbelln in njegovi ncwyorski prohrbicijski sili. so pognali po svojih grlih v času od 16. februarja pa do 23. julija. na državne stroške $60.000 do $75,000, da zberejo skupaj dokazilni materija!, na temelju katerega so dvignili v ponedeljek 108 obtožb in včeraj nadaljnih 31 obtožb.
Štirje posebni agenti, poslani iz Wa-shingtona v New York, so zelo ipotratno ratzsipali denar davkoplačevalcev. Prikazali so se se v brezhibnih večernih oblekah v nočnih lokalih ter plačali meninič te-binič $22 >za steklenico Mosel-vi-na ali $42 za steklenico šampanjca. Cocktaile so si zlivali za vratove po $2.25 in za navadno steklenico ginger-ala so plavali po $1.25 ali $1.50.	• i'i .
Seveda -so poii»ka,li le elegantne hotele in družbo mladih, življenja polnih dam, se obnašali kot bogati strici z dežele, ki so »prišli v pre-grešeno mesto, da s* iadivjajo. Imeli .so seveda tudi denar za to. S svojimi visokimi bankovci so povlekli za nos celo znano Texas Guinan. koje lokal je bil presenečen v noči. ko je bil nominiran za predsednika governer Smith. Tako kot ona so padle tudi druge prijazne birtinje na Broadwayu in dru god. S tem, na ta način dobljenim dokazilnim materijaloni sta nadaljevala včeraj pomožna okrajna zvezna pravdnika Sclnvarta in Watts s svojo gonjo na mokre grešnike.
Kraljica Marija in Ileana na Bltdu.
BEOGRAD, Jugoslavija, 1. avg. Romunf&a kraljica Marija in prin-cesinja Ileana sta dospeli na Bled. kjer bosta ostali štirinajst dni kot gosta jugoslovanskega kralja Aleksandra. —
Stanujeta na njegovem gradu, katerega mu je poklonil slovenski narod.
- " -1 : i AgHwajf m " Bku Nmrodm", n^h

_
■■tir--*-


OLifi NARODA, JL AVG. 1928
_
GLAS NARODA
(SLOVESE DAILY)
Owned and Published by 6L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
FMtfklc Ssfaer, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 CortlMKft St., Borough at Manhattan, New Yoft City, N. Y.
O L A S NARODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za eelo leto velja list za Ameriko
in Kanado ............................$6.00
Za pol leta................................$3.00
Za četrt leta ............................$/.50
Za New York za celo leto ....$7.00
Za pol leta................................$3.50
Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta ..............................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
**Glas Nariida" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
Dop'ud brez podphsa in owhnwrti se ne priobčujejo. Denar naj se Magovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA'
82 Cortlandt Street, Telephone: Cortlandt 2876
New York, N. Y.
STAVKA TEKSTILNIH DELAVCEV
WILSONU V SPOMIN
"TV/. .-.-•	•> '.'M
ij
rjmmmm
x&^W&B&m i:-

UmmwMS * WH0CKWC30. K. t.
Pred kratkim so odkrili v Prag-i kra>en spomenik na čast pokojnemu predsedniku WilsoilU. Slavij sti se je udeležil tudi predsednik Masaryk. Združene države je zastopa! amer. poslanik Lewis Einstein.
Stavka tekstilnih delavcev v New Bedfordu je dosegla svoj višek.
Vsepovsod vlada veliko razburjenje, ogorčenje na obeh straneh presega vse ineje, in demonstracije štraj-karjev so take kot so se vršile svoječasno v Passaic, N.J.
V New Bedfordu se dele štrajkarji v dva tabora.
Radikalni element je stvoril "Mill Committee", ki se je takoj izkazal kot absolutno nasprotje konservativnega vodstva New Bedford Textile Councila, organizacije konservativnih članov Ameriške Delavske Federacije.
"Mill Commit te" je stvoril neodvisno organizacijo l>od imenom "New Bedford Textile Workers Union".
Organizaciji tekmujeta ined seboj. To je v večji meri borba unije proti uniji kot pa skupen boj proti objestnim izkoriščevalcem.
Oni voditelji štrajkarjev, ki pripadajo Ameriški Delavski Federaciji, nočejo ničesar vedeti o novih in mo-
Dopis.
North Stratford, N. H.
V "Prosveti", št. 169, z dne 20. julija se m videl spis rojaka Max Božiča iz Tyre, Pa. Božič namiguje rojalkom, 'ki nameravajo priti sem za delom, naj na rede z menoj pismene }>ogoilbe za kontraktna dela. On in I^ovre Mrak. da nista imela z menoj "črno na belem" in vsled Tega, da <sem jima plačal samo $4.50 od ki a f tre drv. S tem mi hoče, krasti dobro ime in me slikati pred javnostjo kot nepoštenega -človeka.
vico , ki se je tu pri meni Božiču in Mraku.
rodila
Da pa bodo citatelji videli, posebno še grozda rji, ki so jim znane gospodarske razmere, ikako zlobni in škodoželjni so nekateri ljudje, dernih metodah, ampak se venomer spuščajo v brezplod- hočem v -nastopnem pojasniti "kri-
na pogajanja s fabrikanti.
En sam uspeh so imela ta pogajanja.
Delodajalci so pozvali delavce, naj svoje zahteve glede višjih plač predlože posebnemu razsodiščnemu odboru.
To se naj zgodi v teku dveh tednov.
Člani neodvisne New Bedford Textile Workers unije pa zavzemajo povsem drugačno stališče.
Zahtevali so, naj se jim dovoli v starodavnem mestu New Bedford postavljanje piketov ter so prodrli s svojo zahtevo.
To se pravi, da se zbirajo štrajkarji v čim večjem številu pred tovarnami ter skušajo pregovoriti delavce, naj se ne podajajo na sramotno delo.
Tega piketiranja v masah se pa podjetniki boje.
Kajti Passaic jih je izučil, kako težko je obratovati tovarne s skebi, če jih piketi neprestano pozivajo, naj ne delajo za sramotno plačo in naj ne odjedajo kruha poštenim delavcem.
Iskali so in kmalu našli dobrohotnega sodnika, ki je dovolil piketiranje posameznikov, odločno pa prepovedal piketiran je v masah.
Izza te odločitve divja vroč boj na obeh straneh.
Štrajkarji poudarjajo, da imajo pravico hoditi pO nlicah in da jim te pravice, kot meščanom New Bedforda, ne more odrekati noben fabrikant.
Pri tem se ne sme pozabiti, da ni šlo pravzaprav za piketiranje v masah, ampak da se je vršil le velik de-
Prišla sta iz zapadne Pennsyl-vanije, iz -ixremogokopov. O gozdarstvu tseveda nista imela pojma. Vprašala sta me, kako plačujem. Povedal som, da v času. ko se les beli, plačam $3.00 na dan in hrano; za kontrastno delo je plača $4.50 od klaftre; plača od drevesa, -t. j. od 'komada. 20c. Pri cenah za kontraktna dela se morajo delati stranska pota in za vse kon-traktne delavce računam hrano $1.00 na dan. To je bilo dovolj jasno in povedano in bilo je tudi vse O. K. Rojakoma sem pokazal ko* gozda, in začela sta delati. Iver sta pa precej možata, se nista takoj mogla odločiti, kako bosta delala, ali na dan. ali od klaftre, ali od komada. Ker sta prišla od daleč, in ker sem videl, da nista prava gozdarja, sem ju pustil, da sta delala. In tako je šla nad en mesec in ipol. Na vsako moje vprašanje, kaiko delata, sta mi cincala in cin-qala, da še ne vesta. Ako sta posekala dosti dreves na dan, sta delala od komada, ako <sta posekala kak dan več debelih drees, sta od klaftre, kadar sa pa malo naredila, takrat sta ipa na dnevno delo računala. Poleg tega sta delala ta-
monstracijski obhod, katerega je pa župan, ponižni slu-	je iz5!e<la\°; kot ^ ^lon
r r	divjal za njuna. \ «e navzkriž in
ga fabrikant o v, prepovedal.	glavna a>ota. ki sem jih jaz z
Tekstilni delavci v New Bedfordu bojujejo pravičen mojimi delavci izčistii. sta napra-boj.	I vila kiq>e vejevja, da sem jih mo-
Že doeedaj so bili slabo plačani, ko so pa tovarnarji i?1 j", "T t??'"" *T-k<> T .	..	v .	.	^ m	'' ti, (katere sta bila ona dolžna de-
|kdo dobi -tam prav neljube odpustke, toda se ne brigajo do*li zanje Delavske razmere so povoljne. Sicer se povsod dobi nekaj "kikar dobil pošteno plačo in vago. Ka-'jeV in tisti' ki "aj^labši, napra-kor so v premogokopu nastavljeni jvi najveG u,,itja Z dabriin in I)a ljudje, ki jezijo, da se dela prav,lmetnim ^oxekom pa je povsod do-
tako so tudi tu v gozdu ljudje, ki
POROTNICA ZA ŽENO
Zena jeruzalemskega muslimana Hamadija se s svojim možem ni je nukega lei>ega dne pobegnila. To bodgve kako dobro razumela in mu pa gospodu Hamadiju ni bilo čisto povolji, saj jo je bil kupil za lep denar. Šel je h kadijti in se pritožil.
V Palestini obstoji paragraf, ki veli, da je jgvna obiast dolžna upoštevati razsodbe mohamedanskega sodišča, in ko je to razswlbo, da goepa1 liaiiiadi-jeva r<*s nima pravice ukrasti samo sebe svojemu možu, n i kazalo drugega, nego tin so poslali dva orožnika ponjo. Jii-la jo pri svojem bratu. Ko sta jo privedla — po njeni volji ali proti njeni volji -— doiuov. je moral gospo,I Hamadi podpisati naslednje nenavadno potrdilo:
"Oil izvršilne oblasti sem prejel tega in tega dne%> svojo ženo (ta-!co in tako) v popolnem redil gla-
r6
Peter Zgaga
•!>m sodnij.-ke tukaj;".
razsodbe (tukaj in
gledajo, da se pravilno dela, da so ne deva k drva m nekaj, iz česar ne morejo produeirati papirja in da se dela prava mera. Pomnita naj, da se človeka, ki že leta in le-leta meri drva za papir, to je zapriseženega surveyors, ne da blu-fati in slepiti. Pomnita naj tudi. da sem imel pravico njima računati $1.00 za vsako klaftro drv. ki sta jih zložila na stranska pota, katerih nista naredila. Torej bi ne imela samo $4.50 od klaftre. kot pravi Božič, ampak samo $3.50. Tega pa nisem stori!. Moja edina (krivda v tem ozira je bila ta. da. sem bil ž njima predober, da njima nisem takoj pobral orodja in ju poslal iz gozda ven. In ker sem bil 'z njima predober, mi Božič sedaj očita nepravilnost.
Glede pismenih pogodb pa omenim, da jih jaz prav rad delam in sklepam z vsakim in to sem delal že davno prej, predno sem imel priliko |M)znati kakega Božiča. Povdarjam pa, da sklepati pogodbe z ljudmi Božičcvega tipa. ne velja, ker itak ne izpolnejo tako. kot se obvežejo.
Nezanesljivo je tudi njegovo poročilo o delavskih plačah v državah Vermont in Xew Hampshire. Piše. da so lansko le.to tu plačali $3.50
bro.
Pozdrav
Joseph Stefancic.
SVEČANI DNEVI NA ELY, MINN.
Dne 28. julija je bila tovor jena razstava Peruškovih slik. Prvi dan si razstave ni ogledalo mnogo Slo-vencev. toliko več pa dru gor od-cev.
Dne 2f). julija so dospeli delegati s posebnim vlakom m> Ely. Minn.
Ob sedmih zvečer je bii svečan sprejem v lepem šolskem avditoriju.
Navzoče je pozdravil elvški župan. za njim je pa govoril član Commercial Cluba E. \Y. Hansen.
Pri tej priliki je dobil urednik "Nove Dobe", majhen indijanski čolnič iz brezovega lubja, poln cvetlic. Gospod predsednik Zbaš-nok je dobil v dar lepo pripravo za ribolov.
Nato je mešani zbor zapel "Nazaj v planinski raj".
Svečan trenutek je bil, ko je predsednik pripravljalnega odbora predstavil navzočim prvega glavnega predsednika J. S. K. J., na dan. Kje je lo ]w»bral, ne vem.plr. .Josipa Agnieha. Možafk je star
na-
objavili, da jim bodo že itak pičlo plačo zmanjšali za de - lati, nobene nikjer. Dva sta. set odstotkov, so se postavili V bran.	(pravila in zložila ta-ko, da je coirajr.
Na eni strani štrajkarji s svojimi pravičnimi zatite-j!mrve-v0T' ki lueri drva- obstal vami, na drugi pa fabrikautje, mestne in državne oblastij^'10/1^aU kd" Z "T^
..... .... v ...	iBi je to skupaj znesel. Obrnil se
policisti, vojaki m senfl.	^	(je, ter jih ni hotel prejeti in zme-
"Vsa ta sila je združenaj da zniža delavcem pUčo za"riti. še le na moje zagotovilo, da
deset odstotkov.
SANJE.
N» V
■ Bud Ar Kučma r Muoha r dom-bYwiskem prem ogo vnem revirju je tmel narvadno živ« sanje. Stnjdo i«, dm, mu je vagon rudfctiUce tri prate done ro-
bom jaz sam skrbel pozimi, ko bom vozil, da odmeeem proč gnila polena, jih očistim drevesne skorje in vej, je zmeril in prevzel drva. Božič ipa piše, da sem mu jaz manj ljudi, ki so nesreči prisostvovali.'drv nameril, kot jih je imel. Mi-Ko jim je ipa pripovedoval svoje slim, da Božič tudi v premogoko-sanje m se je kazal zMo potlačene- pu ni dobil enake pl»ee za polovi-ga, so se mu tovariši smejali. To- ©o naložene Tcare premoga kot. ea dmčat neka j dni nt je agodio prav'ono, ki je bila Jpeina in da ni roo-to, kar so aHu bile sanje prerolco-jgeLelepiti ljudi, da bi za karo a-9i ifWtej BClJ'UBjfc • pMiNti tilfOuiita kautilja, lutudu ■|»if>ga<:
V Vermont, piše, da letos ])lačajo samo $1.75 na dan. .Jaz sem tu že 5 let. in gozdarske plače so mi dobro znane. Dobri delavci imajo vedno od $2.50 do $3.00 na dan in hn mo. Delo se posebno sedaj v poletnih mesecih vedno lahko dobi. Kako pa je sedaj v Vermont s plačami po gozdeh. ne vem. ITver-jen sem. da so dobri delavci boljše plačani, kot pa piše Božič. Rečem le toliko, da je na svetu dosti Rožičev, ki ne zaslužijo v goadu niti $1.75 na dan. Toliko v odgovor.
Letos vlada tu precej huda vro čina, kar je nenavadno. Sedaj je po okoliei mnogo letoviščarjev in turistov. Prebivalstvo zna spretno izkoristiti priliko. Ob cestah je polno malih, ličnih hišic s kričečimi oglasi in napisi "Over night camps', kjer razvajen*človek dobi vse, kar želi. Blizu je canadWka meja, kjer se toči pristno pivo po kozarec. Avtomobili dirjajo besni tja in nazaj, tako da je sleherni dan nesreča na cesti z več mrtvimi. TJ. S. A. Custom uradniki so "bizii". Tiphjejo žepe žejnim dušam. če imajo kaj nepostavnega v njih, pri prestopu z mokrih na suha tla. Marsikoga aretirajo za par dni v zapor, da se tam ohladi. To stran meje pa je butlegarstvo v največjem številu.
Naši rojaki, katerih je sedaj precej tu. narede večkrat- izlet 4tK Mariji. Pomagaj", kot zovejo "Line House*, da se pokrepč^jo
VSasih
že 74 let. pa še dosti krepak.
Govoril je tiha. pa jako po-membno. s ikakimi težkoeami se je morala boriti Jednota v pričetku. — Same naklade so bile v jirvih mesecih. — je poudaril. — Po tri. štiri in eelo j>o i»et dolarjev.
Zaključil je z željo, da bi imela Jednota čimprej 50.00 članov.
Nato sta mladi deklici Jeričeva in Slogarjeva pozdravili prvega predsednika Agniča in sedanjega predsednika Zbašnika. Podarili sta jima šopek cvetlic.
Sledila je deklamaeija Miss Shi-pel. nato je pa kvarteT zapel "Slovensko pesem"' in "Gor čpz jezero". Vsa čast pevcem pod spretnim vodstvom Miss M. Hutar.
Govorili so še razni delegat je, nakar je bila slavno»t zaključena.
Dne 30. julija toču > ob osmi uri se je začela konvencija J. S. K. J. Po jedrnatem govoru predsednika Zbašnika je poseben odsek delegatov začel pregledovati poverHne listine.	Matija Pogorele.
in drugo orodje
Importirane Kose
Kosa z rinrkum iz garantiranepa jekla 24. 2S, in 30 (alcev dolge fJ.UO —
b kos z rinčki jjo ................ $1.75
Kirse poliranke z rili« kum in 3- jial-
cev dolge, po .................... JI.56
Srp .................................90
Klepilno orodje dve vrste ........1.30
Brusni kamen "Bergumo" .........50
Motika ............................SO
Ribežen za repo, z 2 nožema ____1.3"
Pni I ca ............................ .30
IvosiSče, zeleno pobarvano ........I.'jO
lilago pošiljam poštnine prosto.
MATH. PEZDIR Bo* 772, City Hall Sta., NEW YORK, N. Y.


> •'.^J1 ^

v.



KNJIGE
VODNIKOVE DRUŽBE
T LJUBLJANI
za leto 1927 io sledeče:
VODNIKOVA PRATIKA u leto 1928;
HIŠA v STRUGI, povest;
VLADKA IN MITKA, opisi;
VODNIKI IN PREROKI, (zgodovinska razprava)«
člani so jih že prejeli.
V ZALOGI IMAMO S£ NEKAJ IZVODOV
CXNA VSEM ŠTIRIM
$1.50 .
Kdor hoče postati član te družbe za leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člani je samo $1.00 na leto
>Waro£ila po&ljJto na: —
"Glas Naroda*
82 Cortlandt Street New York
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
English-Slovene Reader
"1 ' Sestavil 1 Dr. F. J. KERN
Cena 8 poštnino SAMO
$3.
Knjiga vsebuje nauke o izgovar-javi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski m slovensko angleški besednjak (4000 besed).
Naročtim poiljii* not
"GLAS NABODA 88 Oortandt St.
' " : TiLA.
H8W Ton
»»
Državni pravdnrk je pestinil mlado žcn.sko, ki je zastrupila svojega moža:
—	In ko ste mu natresli strupa v kavo Ter postavili eašn pr^denj ali vas ni nič pekla vest? Ali vam ni nie smilil? Ali vas ni bilo groza ob misli, da bo zdajpazdaj padel mrtev na tla. Ali se vam res ni nič smilil?
—	Da. samo en trenutek je bil. ko se mi je malo kasni i lil.
—	Kdaj
—	Ko je popil prvo vašo, jp re-kH : — Kava ima |»a danes nekak poseben »k:is. I)aj. nalij mi še t*no! — Ko je to zahteval, se mi je p« res malo smilil.
*
Ce hočeš, da bo žena s teboj zadovoljna, tj da tale nasvet: en teden naj ona dela, kar hoče, dru-di t od en pa ti delaj, kiir ona hoee.
Doš videl, da ne bo nikdar prepira v iiisi.
*
Vatikan je prepovedal eitanje D'Animnaijevih knji<r. češ, da so nemoralne.
V	sedanji dobi nun ni mogel
napraviti večje in boljše reklame *
V	nekem mestu je bilo sto petintrideset žensk v starosti od dvajsetih do petintrideset 4et. Ker so se vedno prepirale, katera je najlepša. so sklenile potoni glasovanja določiti. Vse so glasovale, kajti oddanih je bilo stopetintrideset glasov.
Toda vsaka je dobila samo en glas. Vsaka je samo sebe smatrala za najlepšo.
*
Ko sta bila mlada zakonca komaj tri tedne poročena, mu je zvečer prijokala ženka nasproti.
—	Oh, ti ne veš. kako me je tvoja mati razžalila.
—	Xi mogoče. Moje matere ni tukaj. Ona je najmanj pe^stj milj vstran.
—	Saj me ni osebno razŽ-i ila, ampak s 'pismom.
—	Torej ti je pisala f — je poizvedoval.
—	Ne, meni ni pisala, pač pa tebi. Pismo je bilo nate našlo' j'-no. Oprosti, jaz sem ga odprla i i pre-čitala. Mati je samo tebi pi.-ala. Le na koncu je bila priprruba: Draga sinaha! Ko odpreš i'i prf-čitaš to pismo, ga nikar n? jvizplii
izročiti mojemu sinu.
*
Ko se je 'bogat trgovec vračal domov, ga je v veži nekdo tako udaril po glavi, da je tpadel v nezavest. Napadalec je pobegnil — Zdravniki so dognali, da je rana smrt none varna in da je ne bo prebolel.
Vedoč, da bo moral umreti, je poklical k sebi svojega kompanjo-na, mu rekel, naj zaklene vrata ter mu začel razkrivati svoje srce:
—	Dragi prijatelj, ker vem. da se mi bliža smrt. hočem s tem svetom poravnati svoje račune. Najprej ti ra-zodenein. da sem ti prijateljstvo le hlinil in da sem te nesramno varal. Trgovina je dosti več nesla kot sem ti rekel, da nese. Vsak mesec je steklo v moj žep par sto dolarjev, katere bi moral <1 elit i s teboj. Načrte za tvojo novo 'iznajlbo sem ti jaz ukradel in jih prodal. In nadalje ti nw>ram še nekaj povedati: dve leti sem zasledoval tvojo ženo in sem imel ž njo nepoštene namene. Tako, prijatelj. to je vse. Če mi moreš odpustiti, mi odpusti.
—	Iz srca rad ti odpustim, — je odvrnil prijatelj. — Vse to sem namreč že zdavnaj vedel. Da boš pa šel malo lažje na drugi svet, ti bom jaz eno povedal.
—	Hvala ti, prijatelj! Le govori. le govori!
—	Ali ves, kdo te je telebnil z batom po glavi, ko si prišel onega večera domov?
—	Ne vem, Niti najmanjše slutnje nimam, pa tudi policija ni mogla ničesar dognati, — je mukoma govoril umirajoči.
—	No. ee. že hočeš vedeti, ti pa -povem, da sem bil jatz tako prijazen.
isaa
■ fzlQrwe
mm.
GUMS NABODA, 2. AVfl. 1928
j..,^..	...t,	.	....	———--T--------:—------- "11 '"WU
wm
K S AVER MEŠKO:
I.
KADAR BO LISTJE PADALO...
(Iz "Pisem, ki jih ni dobil".)
Pisem vam, <lnsi vem, «Ia va.s to pi*mo nikoli doMfrlo ne bode. Pišem vam i/, najgloblje ponižnosti žen«k«'gM M\-u in i/, najbridkejae boli. Zakaj ni boli nad boljo, ka-
li res .-mirt najmogočnejša vladari- čečim svojim evetenjen. Krije li res
ca ? Močnejša ko ljubezen, močnejša ko spomin l Razmišljam in se trpinčim z vprašanjem, odgovora ue najdem.... Kadar bo pa<la!o jeseni litje, spominjajte se ine tedaj
krtino povzroča b<»x'da. ki bi jo'Zbogom, zbogom!"
bili morali kedaj izpregovoriti in je izgovorili nlstno. Bodsi ker se nam ni nudila priložnost, bodisi, in to je moreči boli najbolestnejše. da je nismo izgovorili iz ponosa, iz kljubovaluONti. l*a na* življenje prirue s trdo roko in nas pretrese brez usmiljenja ter nas poniža tako globoko, da bi jo radi povedali ob vsakem utripu srca.
In ta beseda, ki je nisem izgovorila in me *eJaj peee kot zastrupljena rana, je besedica: ''Ljubim vas."
Zdaj vam jo povem in pišem, ker vem, da tega pisma nikoli brali ne boste. In to je druga žgoča bol. ki mi razjeda srce.
Vprašam se včasih v svoji o-Hamelnnti in zapušeenosti: "Kaj jt* svet in kaj je življenje?" jn si moreni <xlgovoriti : " Kn sjim velik čudež božji. Čudež, ki bi lahko bil nrvkon."n i !.-;>. '■•> ne bi ljudje sami grešili zop«*r nj.'ga. ne mu sami jemali njegove čnlovito>ti, krasote tn sladkosti."
Nisem I i grešila zoper njega tudi j;iz !
i'rrd menoj le ž • vjiš.i pi^ma iz tistih časov, ko ste se borili za moje srce, /m mojo ljubezen, pa sem vaše srce in vašo ljubezen odklanjala. V en»»m teh pisem, zadnjem jKihlovilnem. pišete: "Ko pišem to, pada z drevja poj oknom oru-menelo listje. V smrt pada. Tako m> se osule vse moje lepe nade. vsi moji ponosni, sladki načrti. Vse je /apadlo .smrti, kakor suho tirr-vo se zdim .sam sebi, drevo, v čigar vitrah in žilah je usahnil ve* sok življenja, je omagala vsa strast rasti, snovanja in rodenja, je opešala vsa tnoe, in je umrlo vse lepo upanje na mlad, sladek sad. Vse je zapadlo smrti.... Zato grem. da se najine poti ne križajo nikoli več, da se n;koli več ne vidiva. Zdi .se mi včasih, da sva bila kakor ladji, ki se srečata na visokem morju v irosti megli, se vidita za hip in spet izgineta v megli, da se ne srečata nikoli več, ln vendar vem: v mislih vas bom gl^lal vedno, v sanjah vas bom oboževal noč za nočjo do konca dni. Ločile naju bodo dežele in mori«, in vendar bom zmerom pri vas,... Kako otožna jesen je zunaj v prirodi. Kako pada listje, kako bolestno
"Zbogom!" berem polglasno trikrat. Roka mi drhti, pismo šnmi v roki kakor zunaj velo listje, ki odpada.
Čudovita je-en je 1-to.v. lirž še nisem doživela taiko krasne. Svet je kakor lepe sanje, ozračje kakor topla sreča. Koines. da se veseli srce kakor otroku, ko mu pokažeš lepo igračo. Žal. da otrok igračo kmalu '/drobi, in kmalu bo konec te božajoče so In ene toplote; in to umerjeno toplo morje, ki valovi med zemljo in nebom, bo odvalovilo, da ne bodemo vedeli, kdaj in kani: Po zraku se zi bi jejo blesteče bele nitke. nežni Marijini Ifi-eL Lovijo se kakor v vročem hrepenenju, doseči in združiti se ne morejo. Brez miru in pokoja jih ženejo jesenske sa. pe s seboj po neskončnih prostorih podnebja. Blodile bojo po prazninah neskončnosti, da ob v i se kje na suhi veji ter končajo žalostno, od nikogar upoštevane in zaželjene. brez namena, br- " koristi.
Tako blodi zdaj, ko odpada list-je, moja ljubezen za vami po neskončnostih vsi-mirja. Kje ste? Kaj delate? Kak:» živite? Ali vobče živite .' In re živite, ste li srečni ? Srečni ob drugi? Morda vam prav zdaj sloni na prsih, se vas oklepa z mehkimi rokami, vam zre v oči s pogledom, ki je raj sreče in blažen, stva \ njem. Ali se ob tej sreči še spomnite kedaj urne? —A mogo-če ste osameli kakor jaz? Nikogar 7ii, ki bi vas božal z besedo, s pojili in v. mehko roko ; nikogar, ki hi šel 7 vami skupno po j»oti življenja. roko pod roko. ki bi vam s svojo ljubeznijo pomagal nasiti breme življenja, ki bi vam razsvetljeval mrak samotnih dni z zvestobo in požrtvovalnostjo?.,.. Ah. trpim! — Kje ste. ljubljeni, kako živite? Ali če ne živite, kje počiva vaš prah ? Kje ste našli mir, vi nemirni j>ot-nik ? Kje in kdaj je izgorelo vaše vroče .srce, ki sem ga nekoč umeva-la tako slab:>? Ali kleči kdaj kdo z bridkostjo v srcu na vašem grobu? Ko bi mogla poklekniti nanj jaz! Enkrat, enkraj vsaj! Vam li zasaja kdo na gomilo cvetke, vam jo li po. moči in blagoslovi kdaj s solzo otož. nosti in žalujoče ljubezni ? Ko bi jo mogla jaz!
V vrtu pod oknom cveto krizan-teme. Smrti me spominjajo, o gro-
šumi. Zakaj mora vse umreti! Je bovih mi govore z zamišljenim, mol-
ZAKAJ SO NAŠE P0Š1UATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE!
Udobnosti, ki Izvirajo U poslovanja v velikem obratu, pridejo našim strankam v korist.
Naši stroški zrn posamezna nakazila so manjši, vsled tesar so cene pri nas nižje kol prt agentu ali zavodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v izvr&enje v New York.
Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da M posveta našim nalogom največjo pozornost.
Nafte denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparal-kom, ki odpluje iz New Vorhi — toraj brez zamude in na-daljnega posredovanja.
Nafte cene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda".
Za zneske nad $200.— računamo primerno nižjo ceno, ka* tero Vam radevolje sporočimo pred no nam pošljete nalog.
Ml imamo največ poslov s strankami izven New York*, kar dokazuje, da se lahko okoristi i našim poslovanjem vrfak, pa oa jsiho ie tako daleč proč od poslovnega središča Amerike.
Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljate? nan v i* vršite*.
SAKSER STATE BANK
82 COBTLANDT STREET,
NEW YOBS
tudi va.s že grob? Je li mogoče — v tej čudoviti jeseni ? A vidim, čutim. vem: astre cveto za grobove, solnee sije tako prečudežno krasno in sladko zadnje dni. Kmalu bo vsa pokrajina v gosti jesenski megli — v mfgli sta se srečali dve ladji, plu. li kratke hipe drug ob drugi, pa sta krenili vsaka svojo pot, izgubili se v megli, la se ne srečata in ne vidita nikoli več....
Na cesti pod oknom se igrata fantič in deklica, otroka iz sosednjih hiš. Fantič se je pravkar ob igri razsrdil. Ves rdeč od jeze meri deklico s plaratečimi pogledi in ji grozi: "Ti, pa-zi se, protep^m te. Za Ia>e te primem, pa ti vse izpulim.' Za hip molk. Dekletca strmi vanj vse plašno. Pa hipoma odma-je z glavico, da ji zlati kodri za-bingljajo ob cvetočih licih. Zasmeje se rajiposojeno - radostno t-krikne: "Saj me ne boš." Nasloni se mu z glavico na prsi. kar pade nanj. da se mu kodri si pijejo po prsih in čez roke. X<» so dela hudega, šo jo skuša odriniti od se-bo. A se mu roke zapletajo v kodre. omagujejo mu, brez moči sn: ne more. ne upa. Napol v zadregi, napol radosten in srečen ji zre v oči. a ona se mu smeji iznad prsi v lice in elasno, zmagoslavno vika : "Saj me ne boš. saj me ne boš!"
Komaj naj naslonim na prsi in na srco bolno glavo jaz? Nikogar na širnem svetu nimam — na mrtvo. brezčutno mizo jo naslonim in ulakam, plakam.
Pod roko pa mi šumi vaše pi-smo: "Zbogom, zbogom!"
i
TI.
Kadar bo listje padalo, se me spomnite....
Listje pada. In moje misli iščejo va.s. moje srce va.s kliče, duša joka. ker ve. da se no boste vrnili nikoli več ....Ladji sta šli vsaksebi. izgubili se v megli, ne snideta se. ne vidita se nikoli več.
Spomnite se me. mislite name! — Kako ne bi mislila, ko pa je vse moje življenje v vas. ko pa je vse moje sedanje življenje v samih spominih. Vsi spomini mojih dni pa se stekajo, kakor vse vode v morje, v vas. Kako neskončna bol in kako žgoča sladkost je v spominih! Kaj bi bilo z nami. če bi nam jih mogočna roka v hipu vse iz srca izbrisala? Ali bi bilo še vredno živeti?
Ob teh dolgih, samotnih jesenskih v^erih sodim ob oknu in mislim na tiste lepe. .srečno-ne-srečne dni, ko .ste mi pisali prva pisma. Boječa je bila vaša beseda, vsa negotova, jecljajoča. Plašno. \ strahu je tipala v daljavo, za mojim srcem, ki je bilo visoko, za srečo, ki je visela in cvetela tik pod solnem — po vaši sodbi vsaj.
Pa ste mi poslali svojo prvo knjigo. Brala sem jo dolgo v noč. Nato sem sedla k oknu, strmela dolgo, dolgo, čez polnoč, vun v noč, vso belo od srebrnih valov lune. Razmišljala sem o knjigi. Slišala sem. dasi nejasno, da se dviga iz nje bolesten, proseč klic. Zdaj vem jasno: bil je kli^ po meni, po mojem srcu. po moji ljubezni. Tedaj me .fa navdajalo to iskanje, ta tiha prošnja z nekako upornostjo in nevoljo.... Ko bi zaklicali danes čez devet gora. devet voda bi vam sledila.. . Slišala sem iz knjige toplo vdano molitev: mene ste oboževali v slednji vrstici, s slednjo besedo. Kaj in koga obožujete danes? Ali obožujete, častite koga? Ali je tudi vase srce izgorelo kaleor moje? Saj ni drugagače mogoče, in nevarno je, če je drugače. Le enkrat v življenju je mogoče ljubiti, kdor ljubi v resnici, z vsem srcem, z vso dušo, * vsem svojim bistvom. Potem je srce kup pepela. Duša umolkne in molči; nikomur več ne more govojriti o ljubezni po resnici injjwiciL Ako pa .govori laž-
nivo, kako sreča se more roditi iz^ laži TI
Listje odpada, zadnje listje.... Kje ste zdaj vi, ki mislim nas vas ?
soko gori pod nebom, nad vrhovi gora nekje. Hipoma je spet zadr-btelo, ne le listje, skozi vse drevo, skozi deblo in vse veje je šel sun-Ali mrtvi, kakor vrt pred hišo f /kovit trepet. Čutilo je pač, da vsak Strahotni so bili ti zadnji jesen- ^»P spet pridni vihar kakor zdiv-
ski dnevi. Krasota jeseni se je nenadoma izprevrgla v besneče orka. ne. Dež je lil, kakor bi nebo iz-plakavalo veliko, brezdanjo bol, ki ji ni moglo biti konca. Ko je nehalo liti, je vihar še divjal, kakor si ne bi mogel izdivjati besnega srda. Drevje se je šibilo in ječalo kakor ob smrtni "uri; žolto. porde-čelo. porjavelo listje je plesalo po razburkanem ozračju divje tarantele; po bahantičnem plesu na smrt ntrujeno je padalo v cestno blato, v rumene kaluže, (.'asih pa je nenadoma nastala nenaravna tišina, ki me je s svojim mrliškim mirom naravnost strašila: tišina le tli spodaj pri zemlji, v višavih je pošastno šumelo. Listje, kar ga je še bilo na drevju, je kakor v silni grozi onemelo in oledeuelo; negibno od strahu je prisluškovalo strahotnemu šumenju vetra vi-
jan žrebec in bo teptal, lomil, drobil vse pod seboj.
Jesenski vetrovi — smrt. Z melanholičnim, tožečim šumenjem odpada zadnje listje — smrt.
Vrt pred hišo je kruto poman-dran, poteptano vse zadnje je-sen-sko cvetje. Morda t** usipljejo to noč, morda drugo, beli kosmiči. Sneg pokrije svet in prinese .smrt in mi....
Kje ste vi. ljubljeni prijatelj ? Ali že uživate ta mir?
Morda povedc danes, jutri tudi mene smrt vanj. Ali ste bosta tedaj ladji spet srečali? In bosta po. tem pluli skupaj? Drug ob drugi vso večnost ?
Ali ni morda vendarle skrita za vašo zadnjo besedico "Zbogom" dmga. solnčnejša in slajša: "Na svidenje ?"

V 23 DNEH KROG SVETA
Ta rekord sta dosegla John Henry Mears (na levi) in pilot Charles D. Col Iver. Vozila, sta so - pa mikom, železnico, največ pa z aeroplanom.
ADVERTISE in 41 GLAS NARO®A"!
IZ BUENOS AIRES A PROTI NE W Y0RKU
Za Grlas Naroda napisal: Mirko Vehovec.
•Nadaljevanje.	gič ko je bila bitka ravno na tem
V	Andawavlas se je takoj podal mestu je bil pa ubit.
na subperfecturo, da bi dobil ka- j Ne bom opisoval, kake cerimo-kega Indijanca, ki bi mu nosil	smo imeli z našim Pavlom
njegovo prtljago do Ilvacucho itd- omenim naj b\ da smo srečno Res mu je dal suberperfecto listek prestali vse te napore ter prišli za gobernadorja v Taravala, kate- 17- aprila zvečer v Ilvacucho. ri naj mu preskrbi Indijanca. Ta-| Hvacueho je malo starodavno ravala je mala vasica oddaljena od mestece. Po vseh teh malih mestih Anda way lasa 4 km. Komaj smo ga im«jo mnogo cerkva. Tako jih je spravili, da je šel .sam popoldne p* mestecu Ilvacucho 11. do te vasi, da si uredi, ker zjutraj , Tu smo S(l paslovili z ng-im pay
bi .se preveč zamudili.	'lom, ki se je odpeljal z avtobusom
V	vseh teh vaseh, posebno v\lo žeI,zniee in qJ Um z vlakom v
Andawaylas so imeli zaprtih In- Ijim0 ou Hyacucbo naprej imajo
dijancev na stotine. Potem jih pa
pa že cesto, katera si vije m^d vi-
pošiljajo na delo, kjer grade ceste.	hrH)i ^ J(> Ruacav0
Raditega je res od tu naprej zelo ^ fu ge je pn>a nami ^ nevarno potovanje, ker se skrivajo.^ 20pet enkrat ^	z
Indijanci po hribih pred voja- !litelenimi travniki in ,)oIjem Tu štvom. Vedno, kadar domačini >smo ^tfjH 2 ^ ^ ^ gH ^ potujejo v Ilvacucho, jih spremlja tlan J)roti janja	m	jp
par vojakov.
Zjutraj ob 5 uri smo bili mi trije že tudi v Taravelo, kjer smo po-
Tarnal Franc, da ga zebe in da se mu v glavi vrti. Tudi jaz in Miha nisva bila nič kaj pri zdravju.
iskali našega Pavla, ki je bil se- Ko pridemo v Jiinja sta pasebno veda še v pastclji. Takoj se spravi jFran<? jn Miha komaj ^^^ da pokoncu, ter se poda k gob-rna- 'sta priš,a y posteljo ZaC.eIo jih je dorju, kateri je vzel kar iz zapora Lmstj od si,p< p0sebn(> Franea .
f enega Indijanca, ki je moral ^ mu ponoči kar mešalo. Drugi dan ;veda pred gob-rnadorjem po Irnli- iima je vpndar ma]o odleglo> ter jauski navadi zapriseči zvestobo [smo ai do vasice TamIeos Tu ni
svojemu novemu gospodarju, m-.bilo prav niv za dobiti. Komaj smo šemu Pavlu. Pavlo je plačal 6 so-l^^ pri neki stari ženski da lov, katere je pa spravil gobana- |nam k je daja na dvori^u prazn0 dor, da bi mu jih dal šele. ko sejmalo sobieo že ^^ nas je p0.
bo vrnil.	'grabila mrzlica, sedaj pa vse tri.
Kadar je hotel Indijanec kaj LpžaH sm0 na ?olih tlph. ter sm0
vprašati, je vedno nazival Pavla >se eelo no5 stLskali &kupaj radi
"taj taj" to je v njihovem jeziku mraza Dru^ dan smf> morali na_
moj gospodar.
Potovali smo sedaj zelo hitro, Indijanec je pred nami kar letel.
prej do Oroya. Komaj smo prišli do tja. Kot da bi bili pijani, smo se opotokali. Takoj ko .smo dobili
Imel ni čevljev kot mi za tako Stanovanje, smo se vlegli. Ker de-daljno pot, temveč, kakor vse ti- ja niMno imeli da bi kupUi ljudje, imel je tudi on privezano dravil smo morali prodati zadnji z jermeni surovo kožo na poplatih. »saniokres, da ^ pU:.ah stanoVB. Pavlo nam je celo pot pripovedo- nje in kupiIi 2(lravila. Ležali sra0 val. da mu je gobernador pravil, j tu 2 dni sami sebi pripu^eIL No. koliko jih zmanjka v teh hribih ter bedpn se ni bri?al M nas Podnevi kako je nevarno itd. vsled česar se* še prestajaiit toda ponoC.i nas je sedaj še bolj bal.	| -e Yedno ^ prijemalo. Kako je
Indijan je šel z nami 2 dni, tret- bilo prvo ne vem prav nič le' ji dan zjutraj kot smo prišli na gospodar mi je praviU da so rae \Th hriba Matra, je pa izginil. Ja koliko smeha smo imeli radi tega. Pavlo je letal po hribu s samokresom v- rofei, ter prerskal vse skale pa njegovega sluge'ni bilo več. Moral si je zopet sam oprtati svojo prtljago.
Na vrh Matara je bila bitka z Španjoli in indijanskim glavarjem Inca, kjer so ga ujeli, -pa se je odkupil z veliko množino zlata. Dru-
morali držati, ker sem hotel razbiti.
(Konec prihodnjič.)
vse
JAZ SEM HRVAT, in potrebujem služkinjo slovanske narodnosti za hišna dela in oskrbo dveh otrok. Plačani po dogovora. —
Oglasi naj se na: Mike Smoller, B. F. D. 2, Parnassus, Pa. •
jDGoaofMwa
jmirni
Jednota v Amerild. N< venka ali peMllfiia Tprajaaja 8to tov BRATSKA erganUaeija s eae In snfan geslaa: VSI ZA ENEGA, EDEN SA VSE. Nad sto
tiari dslarlev pmsMa to
tfseC iaiil
CttaHe- njene glasila "Neva Mo", itrito prave bratova In prl^epalle k
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
COLUMBIA.
1
NOVE PLOSCE
10 inches po ISe.
ČLANI KVARTETA "JADRAN" s spremljevanjem
orkestra.
25084F (Nočni Čuvaj
(Pevec na Note
MARY rDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE
Skladba Ur. Wm. J. Lausche. 25085F (Cinge! — Congel, Duet (So Ptičice Zerane, Duet
ANTON SHLBEL. Bariton s sprcniljevanjem orkestra.
25086F (Še Kikeljco Prodala Som (Gor Čez Jezero
10 inch 75c. ANTON SHI BEL, Bariton
25A82F (Bod' MoJa. Bod1 MoJa (Nebeška Ženitev
MARY UDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE
25083F (Sladki Sporrini ,	(Čez Savco v Vai Hodii
VOJAŠKA GODBA "KKL(i**
25077F (Štajerski Uendler	^
i	(Dolenjska Polka	' "
HOYER BRATA
25078F (Neverna Ančka. Valček	-I.
(Dunaj Ostane Dunaj. Koračnica * :
Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET
23004F (Kukavice
(Upanje	'
SIMONČ1Č BRATER 25006F (St. Ciarski Valček
(Newburgh March	i
25007F (Ainc Polka
(Štajeriš	. >
25011F (Spic Polka (PokšotiS
ŠTRUKELJ TRIO 25080F (Ober Štajeriš	»
(Slovenski Pomkočni Čotit	»
25081F (Nemški Valček (Cerniška Polka
J. LAUSCHE in M. UDOVICH, Luet
25079F (Danici
(Domače peaml 2S07SF (V slovo
(Slovenske peaml 25076F (En let in pol
(LJubca moja	•
HO VER TRIO s Petjem 25S70F (Al> Me Bo& Ka] Rada imela (Odpri Mi Dekl« Kamrico
MOŠKI KVARTET "JADRAN"
2S067F (Na planine
(Fantje se zbirajo
HOYEB TRIO
25065F (Samo še enkrat, ValCek
(Ven pa not, Polka 25062F (Poster Tanc
(Ribcnška Polka
X5074F (Sokol»ka Koračnica
(Kdo Je moja t-jublea. Valček
COLUMBIA ORKESTER 25068F (Dve Črni Oči
(Carlotta Valček
12070F V finskih dolinah, SottS Na krovu ladije, VaiCek
Jahrlor Noviteto! Kvintet
12068F Lastovk valček
Usmili se me, Valček
Baski Noviteto I Orkeetet
?T972F S pomladni Valček
Sladke vljoltice. Valček
Ruski Nor! tet nI Orkester
25u71F Šehelska korafniea
Regiment po cesti gre (a petjem)
Z5043r Polka štaparjer
Ti si moja. Valček
2St5*F Jaka nc St. CUirn, Polka Clevelandski valček
U<fjer Trlo Hojrer Trlo *ioyer Trio
12 ineh S1.25
Člani jadranskega kvartet \
s spremijevanjem Orkestra. •S065F > Kmečka Svatba, Del 1
}
Kmečka Svatba, Del 2
VSAKI FOdlLJATVI PRILOŽIMO 999 IGBL BREZPLAČNO
Manj kot šest plošč se ne pošlje.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
I Cortland! Street	New Yovlc, N. ¥•


i _
■■■■ it ■_:_^
GL49 NAHODA, % AVO. 19»
MONT ORIOL
SOMAN.	/
Spisal Guy do Maupassant. — Zt G. N. priredil G. r.
31
( Xada 1 jevan je.) Delničarji so odgovorili v zboru:
inkorporacrjo, Maitre
1 *	I
—	No, nobenega.	\ \	f
Trije supri so aplavdirali. .
Pere Oriol, polaxkan m popolnoma pridobljen vsled tega jwrizi va na ponos parvenijskega kmeta, *>e je smehljal, ko je vrtel -svoj klobuk v rokah ter prikimal "da". Andermatrt ga je o-pazoval, ne da bi ga navidez videl.
Kolos je ostal nepremičen, čeprav mu je stvar prav tako ugajala kot njegovemu očetu.
Andermatt pa je rekel nato notarju':
—	Ali hočete prečitati dokument za Alain f ■
Notar je rekel svojemu uradniku: \
—	Prični, klarinet!
Marinet. ubog jetičnik. je kaši j al, ko je pričel z glasom duhovnika, naštevati posamezne statute, tikajoče se inkorporacije anonimne družbe s kapitalom dveh milijonov.
Pere Oriol ga je prekinil.
—	Le en trenutek, en trenutek. — je rekel.
Potegnil je iz svoj'ara žepa za&i^han Irst, ki je krožil v zadnjih četnih dneh pri vseh odvetnikih in trgorveih onega okraja. Bila je kopija statutov, katere sta on in njegov sin znala skoro na pamet.
Nato je počasi nataknil svoja očala na nos, -dvignil glavo, prilagodil list tako. da je lahko razločno v.idel ter rekel:
—	Naprej, Marinet!
Marinet je pričel še enkrat. Starejši Oriol, zmeden od dvojnega napora, da )K»slu»a in rita obenem in željan videti, če ne dela Andermatt kakih tajnih migljaj«v notarju, ni pustil iti mimo niti ene vr-€te, ne da bi desetkrat prekinil govornika.
Rekel je:
—	Kaj pravite? Kaj ste rekli poprej? Jaz nisem razumel. Ne tako naglo.
Na>to pa se je obrnil proti svojemu sinu ter vprašal:
—	Ali je prav, Kolos.'
Kolos, kii je bil bolj miren in brezbrižen, je odvrnil:
—	Prav je, oče. le pustite ga nadaljevati, pra»v je!
Kmet ni čuHl nobenega zaupanja. S koneem svojega zvitega, skrivljenega prsta je sledil na papirju, mrmrajoč besede. Ni pa mogel obrniti svoje pozornosti ob istem časeu! na dve strani. Vsled tega je sopihal, km da pleza na goro, se znojil, kot da koplje v svojem vinogradu v vročem solneu ter od časa do časa naprosil za par svkund presledka, da si obriše čeJo ter vjame sapo, kot mož, ki vo-juje dvoboj.
Andermatt. ki je izgubljal strpljivost, je udarjal ob jtla s svojo nogo.
Uontran je zapazil na mizi kopijo nekega okrajnega lista ter jo prirel čitati. Paul. sedeč ritenski na svojem -stolu, s klonjeno glavo in nemirnim sreem, pa je mislil na tega mladega moža z rožnimi li ei, ki bo vzel naslednji dan žensko, katero' je ljubil on iz eele svoje duše, Kristijano. njegovo le}>o Kristijano, ki je bila njegova, popolnoma n.i-egova in edinole njegova. Vpraševal pa se .je, če je ne bo on sam od vedel se isti večer
»Sedem gospo<k>v ram je sedelo resno in sttpno.
Ko <se je bližal konec ene ure, je bilo vse končano. Listine so bi le 'podpisane.
Notar je sestavil certifikate plačil. Ko je bil poklican, je bla-fcajničar, M. Abmraham Levy, ugotovil, da je -sprejel sklade. Kom-panija, « tern poujtavno organizirana, je talcoj sklicala splošen sestanek vseh delničarjev, da imem/je-jo ravnateljski »#vet ter izvoJijo predsednika.
Vsi glasovi, z izjemo dveh. so bili za Andermatt a kot predsed nika. Dva nasprotna glasova, ona kmeta in sina. sta nominirala Oriola. Bretignv je bil imenoval inšpekcijskim komisarjem.
Nato je svet, sestavljen iz gospodov Andermatt, markij, grof Ravenel, Bretignv. obeh Oriolov. dr. Laton, Abraham Levy in Simon Zidler, naprosil ostale delničarje, naj se umaknejo, z notarjem in njegovim uradnikom vred. da bo mogel svet razmišljati o prvih resolucijah ter določiti nadaljne važne tooke.
Andermatt je zopet, vstal.
—	Gospodje, sedaj se lotujemo 'bistvenega vprašanja, namreč o-nega uspeha, katerega moramo izvojevati za vsa/ko ceno.
—	Z mineralnimi vodami je prav .tako kot z vsako drugo stvarjo. Ljudje morajo govoriti o njih vsepovsod in ob vseh prilikah, da he dovede invalide do tega, da jih -pijejo.
—	Velik problem modernih časov je oglaševanje. Umetnost o-gjaievanja pa je težavna, komplicirana ter zahteva največji takt. Oni, ki so se prvi poslužili te metode, so jo rabili na neroden način, v vzbuja jem šuma in streljanjem iz kanonov. Mangin, gospodje, je bil le pionir. Danes pa zro ljudje na senzacijonalue metode s sumom, bučni plakati vzbujajo le smeh in imena, (katera se kriči po cestah, vzbujajo več nezaupanja kot zanimanja. Pridobiti aJi vzbuditi pa moramo pozornost občinstva in kakorhitro je bila vzbujena, jo tudi ohraniti, rm«tii<*t tiči vsled tega v razkritju metode, edine metode, k bo uspela in ki je odvisna od tega. kar imamo na prodaj. Mi, go-gosH-odj«. hočemo »prodajati vodo. Vsled tega si moramo potop doktorjev zagotoviti invalide.
—	Najbolj slavni doktorji so ljudje kot mi sami, ker imajo iste sla boat i in napake ko* mi. ,Ja>z načemi « tem namigniti, da jih je mo-
podkupiti. Sloves mojstrov profesije. kot jih potrebujemo mi, jih stavlja nad vsak sum grafita. Katerega človeka pa si ni mogoče pridobiti, če se ga loti človek na pravilni način? Prav tako je tudi najti žeirske, katerih ni mogoče kupiti, a se jih človek lahko osvoji s fantazijo.
VELIKI
JESENSKI IZL
JUGOSLAVIJO
Pe naših uspešnih p—lain!h in poletnih izletih v Jugoslavija mm se sdMill pripraviti JESENSKI telet sa vse ene, ki irie prihodnje jesen obiskati soroteike onkraj morja. n» največjem Cunantovei
BERENGARIA
PREKO .CHERBOURGA v SREDO, 19. SEPTEMBRA
pod osebnim vodstvom Mr. S. M. Vukovicha, člana našega newyoiSkega urada. Mi kot tudi naši zastopniki vam bodo z veseljem pomagali, ko se boste pri-• previjali na ta izlet. Prosite že sedaj za POVRATNO DOVOLJENJE. Preskrbi te si ftadi vnaprej polni lid, vizej in prostore za ta izlet.
Za cene In Aruge podrobnosti glede izleta, kakortudi za redha tedenska od-plutja vprašajte pri —
SAKSER STATE BANK K
ali pti
CUNARD UNE
Broadway, New York
Kako je bil Rasputin umorjen?
Hčerka zloglasnega ruskega mu. žika-meuiha Raspntina toži kneza Josupova. ki je umoril njenega o-četa. da ji mora plačati visoko odškodnino. Zadeva pride pred pariško sodišče in ker vlada za proces v Franciji, pa tudi drugod, veliko zanimanje, bo zanimivo .slišati, kaj pripoveduje o umoru knez Jusupov sam. V pogovoru z" nekim francoskim novinarjem je knez -Jusupov pripovedoval:
. — Ko se je Rasputin prvič pojavil na carskem dvoru, so vsi iskreni in patrijotični Rusi začutili, da je zapihal hladen veter, ki najvove-duje vihar. Mnogi .so se seznanili s tem čudnim prišleceni iz Sibirije v Petrogradu in na vse je napravil globok vtis. Rasputin je bil mož. ki se mu je že na prvi pogled poznalo, da mu je naslada vse. Eni .so mu zaupali, drugi so ga «rledali postrani, a nekateri so se ga eelo bali. Nekaj nerazumljivega je bilo v tem robatem, omejenem in nepismenem mužiku. Carica in njena najbližja okolica je že poprej živela v misticizmu in fatalizmu. Rasputin je fasciniral dvorne kroge kot neka neposredna, tajna nevarnost. Mnogim se je naravnost gnusil. Na ne-
Vsled tega vam hočem staviti dolgo časa o tem z dr. Latonom.
predlog, rpotem ko sem govard
Razporedili smo v tri glavne vrate bolezni, katerim se lahko koriati -z nsnim zdravljenjem. Te so: prvič revmatizem v vseh njegovih oblikah, arthritis in tako dalje; neredi želodca, prebavnega cela in jeter; vse bolezni, izvirajoče iz neredov v cirkulaciji, — kajti nepobkno dejstvo je, da ifnajo nafc» ogljične kopeli čudovit učinek na cirknlaeijo.
Nadalje, gospoda, pa nam čudovito ozdravljenje Pere Clovisa papoveduje naravnost čudeže.- .. .
SEZNAM KNJIG,
katerih imamo samo po par izvodov od vsake.
Blacalna velikega vojvode,
roman ................. M
Čebelica................... jg
Is dežel potresov. Baukart. .M Izbrani spisi Hlnko Dolenc JI Knjiga o lepem vedenja, govorjenja in rawhium življenju, Ronton ..........up
Liberalizem..................
Materija In Energija, Čormelj
.IS
Otred Sobica. Pregelj, t. v. L—. ^Vedhodniki in Idejni otemelil-telji roškega rasli*
(Prijatelj) .............jjjg
Pravo In revolodja. —
Leo Pitamle M
Sosedje. Čehov .......... j|
Tigrov! zobje. Maurice Le-
bisne .................. j|
Vojska na Tnrikem ...... Ja
Peni r prozi. 49. t. v. .. M
Sodnikovi. Stritar. ........ M
Tri legende • razpela, č-h t*
•••••• ooooooooaoooon aS9
Vočeran pisma, Kmetova .. M
Uvod T FHoaofijo. Veber .. 1__
Tnonoot In Vera. redoalovna
•todija,- Veber .........
Zbrani spisi Ffr. Maselj Pod. llmbaiskff ........
žrfcra^ ®r. ZbUrik. • : . ^_
1011 I
igra ▼ B. dejanjih
▼ 3. dejanjih Psprlnh. narodna pravljica.
dejanj ............... a
Bktpnh. komedija v K doja.
& Jlll ••tsss««*»»ssssssos »K
Vrilnm. drama v S dejanjih .V Vsieja, drama r 9 dejanjih Ji
"GUUI HJJtODA" tS Cknrtlandt St,

katere je pa napravil globok vtw> in oboževali so ga kot neko mistično. nadnaravno bitje.
Name je napravil takoj neprijeten vtis. Seznanil sem se z njim pr-prijateljih, ki so bili zelo pobožni in ki so ga sprejemali kot čudodelnega meniha. Njegova samozavest in objestnost je bila v j>opol-nem nasprotju z lokavim, ciničnim pogledom, ki ga ni mogel nikoli skriti. Imel je zelo majhne, srepe in lokave oči. Instinktivno .sem čutil, da temu robustnemu mužiku ni mogoče zaupati. V nj"in sem videl sovražnika Rusije, ki uniči njeno srce. Takoj spočetka se je vnel med nama boj, čigar tragični konec je tudi evropski javnosti večali manj znan. To je bilo v času. ko je ruska vojska brez orožja in .streliva zadrževala na bojišču do zob oboroženo in disciplinirano nemško armado. Edino orožje ruskega vojaka je bil njegov pogum. Ruski- vojaki so junaško branili svojo zemljo in so celo napadli Nemce, dasi niso imeli orožja. Ra.sputin je ta čas na vse pretege intrrgiral in posrečilo se mu je uj-eti v svoje mreže carja in carico.
Carica je bila ena najnesrečnej-ših žena v Rusiji. Z ljudmi sploh ni občevala, za ljudske potreb« in želje ni imela nobenega razumevanja. Živela je samo /.a svoje bolno dete, za prestolonaslednika Alekseja. Od te fanatične materinske ljubezni je bila odvisna vsa tragedija. Cariea je živela pod dojmom earjevičeve neozdravljive bolezni in ko je spoznala, da vsa lekarstva nič ne pomagajo, je našla edino uteho v Rasputinovi nadnaravni moči. Carja in prestolonaslednika sta lečila Rasputin in bivši konjski mesHar Badmajev, o katerem se je govorilo da je ti-betski lama. Njuna lekarstva so imela katastrofalne posledice. Car je vedno bolj podlegel vplivu svoje okolice. Lekarstva, ki sta jih dajala ob šušmarja prestolonasledniku. so na videz pomagala. Morda je bil vpliv lekarstev naraven, mor da pa je delovala na carjeviča tu-
Krataiile parvrikov t Shipping NfUrt
4. avgusta:
France, Havre (I M. i Majestic. Cherbourg Albert BaUia, ChertjDurg, bora.
Leviathan, Cherbourg. Rotterdam. Boulogne aur Mar. Rotterdam.
Conte Grand*. Napoti. Genov*.
di hipnotična ali sugestivna Ras-putinova moč. Carjevi« se je najbolje počutil, če ga je Rasputin osebno lečil. In to je Rasputin izrabil, da je dokazal carici svojo nadnaravno moč.
Da si pridobim zaupanj-; Ras* piiiina, ki sem ga hotel umoriti, sem hlinil bolezen in pristal na njegov predlog. da me bo lečil Ob tem času se je pričel mMd nama boj na življenje in smrt. Drugič sem posetil čudodelnega starca in pila sva naprej čaj, potem sva pa došla v njegov kabinet. Tu sem spoznal njegovo hipnotično moč. Bila je res ogromna. Ležal sem na divanu. on me je pa .srepo gledal.
Obšla me je neka tajna moč. Cd je so mi oj>ešali, jezik mi je odpovedal, v očeh se mi je. stemnilo. Napel sem Vse sile, da se iztrgam iz objema Ras>put i novega hipnotizma. Ce bi bil podlegel, bi Rasputin takoj spoznal moje namere. Zato sem se. potuhnil in Rasputin je mislil, da me je hipnotiziral. Nasmehnil s*» je rekoč: "Dobro, dragi moj. to je za prvi posku.s dovolj." Iz tega sem sklepal. da niti ne slutil, kaj nameravam. Mož mi je zaupal in to se je ujemalo z mojimi naklepi.
Rasputin je mislil, da ima tudi mene v oblasti, kakor je imel carja.. carico in dvorne kroge. In ko sem mu zatrdil, da sem res podlegel njegovi nadnaravni moči. mi je
M J
6 DNI PREKO OCEANA
Majkrajis la najbelj ugodna pot sa potovanj« na ogromnih oarnlkiht
France — 3. avg. — 24. avg. Paris — 10. angusta; 31. aag. Ile de France 17. avg.; 7. s ep t.
(Ob polno«.) Najkrajša pot po ielesnlcL Vsakdo jo v posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Ii redno nizke
VpraSaJta kataraaafeott poobl^aeenega agant* ali
FRENCH LINE
It 0tate Sli eel. Haw York. H. t.
COSULICH LINE
Hitra potniška služba v Slovenijo.
V n l potniki, ki no tako *r®čnl. da potujejo po tej črti. bodo pod osebnim vodstvom a avojo prtljago vred prav do LJubljane. Vužn.ia po t*--leanici iz Trsta traja samo par ur. Nobenih stroSkov 2a vixej. Velike, zračne kabine. Soba za ienske, soba za pisanje. kadilnica in bara. Opromen Jedilni salon, kopeli in prSne kopeli flod-ba in kinematograf vsak dan v tretjem razredu.
CENE ZA TRETJI RAZRED IZ NEW YORKA do Ljubljane 1106.37 — za tja in na. zal $180.74. Davek posebej. Nabavita al zgodaj permit. Vocni listki po vaah agencijah.
PRESIDENTE WILSON
7. AVGUSTA 2. OKI
SATURNU
2. OKTOBRA
18. AVGUSTA 22. SEPTEMBRA
Cene In znižane cene za drugi razred de Luxe in Medrazredni drugi razred
pa vseh agencijah. PHELPS BROS. A CO , Gen. Agentje 17 Battery Place, New York
ljudi. Toda Rasputin veliki dozi strup^ ni podlegel. Postalo mu je samo slabo. Dejal sem mu. da bi bilo najbolje, ce.se ozre na križ in začne moliti. Stopil je k jneni me srepo pogledal. Talsoj nato** ga je pa obšel strah in ozrl se je na križ. Ta čas sem potegnil revolver in pomeril v njegova pr*a. odkril svojo bestijalno dušo. Pri-j Sprožil .sem. Rasputin je divje zapovedoval mi je o svojih orgijah (tulil in padel. Bil sem prepričan, .s cigankami, o svoji verski prak- da je mrtev. Toda njegova čudo-.si in o ljudeh, ki žive na Švedskem vita fizična sila še ni podlegla. Ko in «ra podpirajo z denarjem. Pri- sem se vrnil, sem opazil, da ni povedal mi je tudi, kako izrablja [mrtev .Naglo je planil pokonci in svojo moč nad earieo. da izposlu-je svojim prijateljem visoka mesta v državni službi. Tako sem spoznal. da vodi Rusijo faktično robustni .sibirski mužik. Moj sklep, da rešim Rusijo pogubnega Raspu-tinovega vpliva, .se je po tem spoznanju še bolj utrdil. Določil sem tudi dan atentata.
16. decen*bra 1916 sem prišel po skrbnih pripravah po starca in ga odpeljal na dom. da ga zoetru-
me zgrabil za vrat. Posrečilo se mi je otresti se ga, toda Rasputin je pobegnil na dvorišče. Počili so štirje streli, ki jih je oddal nanj Puškievič. Šele ti streli so končali Rasputinovo življenje.
Hudoben orožnik.
V" Dol-Otlici je služil orožniški brigadir Gessone, ki ni mogel vi-pim. V pecivo sem pomešal toliko deti občinskega- tajnika in bivše-
strupa, da bi zadostovalo za več
SLAVNA LETALCA
ga orožnika K. Bratino. Ovadil ga je sodišču, da mu ni hotel -dati informacij o neki osebi.
Pred sodiščem v Gorici se je dognalo. da je ovadba brez podlage in Bratina je bil oproščen.
DOMAČA ZDRAVILA
▼	nalog! Imam Jadllna dtAava, Knajpovo Ječmenovo kavo ta tm-portirmn« domaČa zdravila, katara priporoma mer. Knajp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
Plilta po brezplačni cenik, <r katerem Ja nakratko popisana radtllna za kaj aa raJ>L
▼	cenlkti bodala naJU Sa drugih korlatfltfe ^tnirL '
M a t \ . W « d I v
m, Cjto Kan tla.

M. V.
Harry L\x>n in James Warner, ki sta poletela iz Cadifornije v Avstralijo, sta se dala slikati v nekem cahfornijskem letovišču na lesenem jicku.	_ \__
Pozor čitateljL
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem.

T. avfluata: rte«. Wilson, Trst	t>
«. avguata:	\
Berehgmrla, Cherbourg.
Pr#a. Harding. Cherbourg. Ttramal
Ii: AVflUMat
Parit, Havre (1 A..M.) .
Olympic. Cherbourg- — ---
Pennland, Cherbourg, Antwerp a*. N«r ork, Cherbourg,. Hamburg.
n^public. Cherbourg. Bratntn. CoTu
Columbus, Cherbourg Dulllo, Nupoll. Genora
• 'ii
15. avguata:
Colombo, aJmero. Napoll. Oenora. 1«. afroMata:" « . , t , Maufetanla, Cherboilrf.	- -
We^tifhalia, Hamburg Muencheji. Cherbourg. ,
It. avguači:
lie de France. Havre (t A. U , Vulcanla, Trst Prvie, dot parnlk, Homeric. Cherbourg. Lapland. Cherbgurg, Antw*rp«n. Deutachland, Cherbourg. Hamburg. Volcndam, Boulogne cur liar, ftotr terdain.
22. avguata:
Aqiiltania, Cherbourg-GOO. Waahlngton, Cherbourg, Bra-men.
IS. Avguata t
Prance. Havre <1 A. M.» MAJeatlc. Cherbourg. Arabic. Cherbourg, Antwerpen * Cleveland. Hamburg Leviathan. Cherbourg. Berlin. Cherbourg.	...
Veendam, Boulocne aur Mer, Rotterdam.
Conte Blancainano. Napoll. tranove 28. evguata:
Reliance, Cherbourg, Hamburg. 2t. avguajta:
Berengaria, Cherbourg. America. Ch«rbmirt. Bremeni
SO. avgusta:. , . • i _ ..r-4:
Dreaden, Cherpcurs 31. tvguata: Olj-mpic, herbourg.
Kako se potuje v
stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, tla je poufCT o potil lli lisi Mi. j>rtljHRi in rlni^ib Htvareli. - Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam mi za moremo dati nuj--to»Ijsa itojasuiia iii priporočamo, vrtino le prvovrstne brzoparulke.
Tudi nedržavljani zamorejo jK>tp-rati v stari kraj. toda preskri»etl si morajo dovoljenje - ail permit is Washingtona. bo<Jis| za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošujo en me.see pred odpot ova nJem in to naravnost v Washington, D. C.( na generalnega uaselniSkega komisarja.
Glasom odre<lbe, ki je stopil* v veljavo 31. julija 1926 *e nikomor več ne pošlje permit po poštt, a m t »8 k pa mora 11 i iskat vsak pr^llec^ osebno. b'^lisi v najbližji nastlnižki u-rad ali pa ga dobi v New Torku
pred otfjiotovHitfein, kakor kdo r
prošnji eapro*d. Kdor j>9tnje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Od prvegfe julija je v velJb^i nova ameriški pjriseljenJsk%-*>ostaTa. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žen® in neporočene otroke fzpod 21." leta ter ameriške državljanke avoje može s -katerimi so bile pred 1. junijem, 1»28. leta po/očene. isveu ■kvote.
'Jugoslovanska kvota žhaSa Se vidno 671 priseljencev letno. - Do po-kwice Je kvote JSO upravičeni sjba« riSi ameriških državljanov, možjs ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili in » ljedelci,. oziroma žene- in neporočeni otroci. izpod 21. leta onih državljanov. Id so bili -postavno-. pripu&eul v to deželo, sa stalno, bivanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ovtallh sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti v Isti,""pa se ne sprejema ni kakih proienj za am&-rlkanske vizeje.
STATE BANK
82 Cortlandt, Strdek NEW ¥OIUS

Pratik in
imamo le neka; t ss^ogi. Pratik g stane 25 eentor. Keledar pa 50 centov. Koledar ima letos izredno zanimiro vsebino: razprave, po« vesti, slike, iala« lanimivostl itd. Blaznikova Pratika je naiim rojakom jako priljubljena. Se r starem kraju so je bili vajeni in je tudi tukaj ne morejo pogrešati Naročite takoj.
SloTsnie FiblUbtaf Oomp*q&i