Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto - • -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za Inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
The largest
Daily m
kist:sIoveriskih .delavcev vAmerikL
the United States*
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878	Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870	TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 25. — STEV. 25.	NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 30, 1932. — SOBOTA, 30. JANUARJA 1932	VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX.
VROČI BOJI MED JAPONCI IN KITAJCI V SANGHAJU
KITAJSKA POSADKA JE DOBILA OJAČENJA TER PO HUDEM BOJU POGNALA JAPONCE
Število mrtvih cenijo na več tisoč. — Med mrtvimi je tudi dosti žensk in otrok. — Japonci so vdrli v ameriško misijonsko postajo. — Železniški in brzojavni promet prekinjen. — Niti Japonci niti Kitajci nočejo skleniti premirja. — Japonci bodo baje prevzeli kontrolo nad inozemsko naselbino.
SANGHAJ, Kitajska, 30. januarja. — Boj med Kitajci in Japonci v kitajskem delu mesta se nadaljuje, in obe stranki imata precejšnje izgube.
Kitajska vojaška oblast je izdala sledeče svarilo:
—	Ako inozemske oblasti ne bodo uporabile vsega svojega vpliva in zaustavile prodiranje Japoncev, bodo Kitajci naperili svoje topove na inozemsko naselbino, v kateri ščitijo ameriški, francoski in angleški vojaki lastnino in življenja tujerodcev.
Istočasno je dospela iz precej zanesljivega vira vest, da bodo z dovoljenjem angleškega generalnega konzula J. F. Brenana prevzeli Japonci kontrolo nad inozemsko naselbino.
Vse je tudi zelo presenetilo poročilo, da je maršal Kaj Sek, ki se je zopet pojavil na politični po-zornici poslal iz Nankinga v Sanghaj par močnih kitajskih oddelkov, ki so izbor no opremljeni in iz-
vežbani.
Civilne oblasti so si prizadevale pregovoriti obe stranki, da bi sklenili premirje, toda niti Kitajci niti Japonci nočejo ničesar slišati o tem.
Japonski mornariški vojaki, katere podpirajo zrakoplovci, prodirajo v Chapei.
Japonci so vdrli v neko ameriško misijonsko postajo v inozemski naselbini.
Radio postaja v Šangh&ju je bila uničena z bombami.
V kitajskem delu mesta povzročajo bombe i n strojne puške smrt in uničenje. Cesar ne uničijo vojaki, postane žrtev ognja. Na tisoč oseb je bilo u-smrčenih, med njimi dosti žensk in otrok.
Davi so vdrli japonski vojaki v poslopje Southern Methodist Mission in uničili vso opremo. Opravičil so se s tem, da so iskali orožje in proti-japonsko literaturo.
Predmestje Chapei je pravcato vojno pozori-šče. Japonci skušajo utrditi zavzetje postojanke ter dobiti kontrolo nad vso okolico.
Kitajski ostrostrelci so na par mestih pognali Japonce nazaj, vsplošnem pa niso mogli zaustaviti njihovega prodiranja.
Japonske bombe so zanetile stara poslopja ter napolnile z dimom ozke ulice. Postaja Šanghaj -Nanking železnice, katero so bili Japonci zavzeli, pa so bili pozneje prepodeni, je pogorela do tal.
Trgovina v kitajskem mestnem delu kakor tudi v inozemski naselbini popolnoma počiva. Vse banke so zaprte. Kitajska trgovska zbornica je napovedala generalni štrajk.
Med inozemskim prebivalstvom je zavladalo veliko razburjenje, kajti nihče ne ve, kaj bo prinesla noč.
Kitajski poveljnik je izdal aledečo izjavo: — _ ( i
—	Japonci more naše prebivalstvo, požigajo naše domove in iščejo pretveze, kako bi zamogli vdreti v Jangtse dolino. Mi bomo branili naše ozemlje, dokler bomo imeli na razpolago enega samega vojaka in eno samo patrono. ,
Pred Sanghaj je dospelo deset ameriških bojnih ladij.
V Ameriki je 8,300,000 nezaposlenih
MAJNERJI ZA 6 URNI DEL0VNIK
Konvencija United Mine Workers zahteva šest-urni delavnik in pet dni na teden. —Predsednik proti znižanju plač.
Indianapolis, Ind., 2M. januarja. K< nvcneija United Mine Workers je sklenila, <lu zahteva v industriji trdega premoga sest ur na dan dela in pel dni na teden ter viail-nn nadzorstvo. L'nija je sama zahtevala krajši «"as, da je mogoče rešiti problem nezaposlenosti.
Indianapolis, Ind., 'JO. januarja. Predsednik United Mine Workers John .L. Lewis je rekel konvenciji. da je nasproten znižanju nlač. Delegati so pazljivo poslušali njegovo izjavo, s katero je zanikal trditev, "da unija umira na svojih nogah in da je v državi ln-il*i na na že preminula.
DEVET OSEB UMORJENIH NA FARMI
ABISINCI PRETEPLI POSLANIKA
Abisinski policisti so pretepli ameriškega poslanika. — Vlada se je o-pravičila za neljub dogodek.
Addis Ababa, Abisinija, 20. ja«.
Z velikim zunanjim pompom je abisinska vlada izkazala ameriškemu poslaniku Addison E. Southard ti svoje obžalovanje in mu (Vala zadoščenje, ker so ga pred desetimi dnevi abisinski policisti napadli in pretepli.
Ceremonija se je izvršila na mestu, kjer je poslanik povozil 1 nogo neke domačinke, vsled česar - so policisti naskočili njegov avto-I mobil in poslanika pobili na tla. Ob cesti je stalo sto policistov, ki so čakali na poslanikov prihod.
Ko je Southard prišel v svojem avtomobilu deset milj daleč iz glavnega mesta, mu je cela vrsta sal utirala in ameriški zastavi, ki je vihrala na avtomobilu. Deset obtožencev je stalo zvezanih na rokah in nogah za načelniki ] K) Lic i je.
Opravičba je bila javno prebrana v aramejskem je-ziku 'in po vrsti so bili tudi našteti prestopki obtožencev. Obsojeni so bili na enoletni zapor in na denarno kazen 500 abisinskih dolarjev, kar pomeni za nje skoro dosmrtno ječo. ker tvikdo izmed njih ne more plačati denarne kazni.
Ceremonija je bila končana s tem, da je najvišji policijski uradnik vročil p<*sl. Southardu opravičilo in <1a. ga je poslanik sprejel v i men 11 ameriške vlade.
Hišo, v kateri so se naha-le žrtve, je morilec za-žgal in pobegnil.
Elma, Manitoba, Kanada, 2!'. januarja. — Neki moški je najbrž v napadu blaznosti napadel farmersko družino, zaklal devet oseb, za/ga! hišo. v kateri so se nahajale žrve. in pobegnil.
Žrtve so 55-letni Martin Sitar, njegovih šest otrok, njegova žena ni neki delavec.
Dva otroka sta pobegnila k svojemu stricu. Johnu Sitarju, ki stanuje v bližini, ki je s pomočjo sosedov pogasil požar.
IV-licija je začela iskali nekega moža po imetju Hildebrandt. ki je pred kratkim prišel iz Evrope ter je dva meseca delal na -Sitarjev! fa rmi.
BOMBE JE POŠILJAL PO POSTI
Sovražnik fašizma je priznal, da je pošiljal bombe. — Policija v Vero-ni je odkrila desetletno skrivnost.
ČUDNA DVOJČKA
Waterloo, N. Y., 20. januarja. Farmer Dwoev De nearest je mnenja, da je njegova krava Daisy dosegla, rekord, kajti dala nui je dva junčka, toda njihovo rojstvo je narazen za dva meseca. Pred dvema mesecema je imela eno tete. zadnjo sredo pa drugo. Xi-kdo ne more razumeti te čudne igre narave.
Rim, Italija, 120. januarja. — Tajna policija v Veroni je odkrila izvor pošiljanja bomb po pošti zadnjih de.iet let. Odkar so fašisti zavzeli Rim. in se polastili italijanske vlade pred desetimi leti, je bilo po pošti poslanih mnogo bemb na razne vladne in druge o-sehe.
Sedaj pa je policija aretirala 2<» let starega Mario Silvio Me-righi, v čegar stanovanju so našli ves matenjal za izdelovanje bomb. Me righi je priznal, da je poslal 4S bomb po pošti, odkar so prišli leta 1!'22 fašisti na krmilo vlade. Rombe so bile poslane na razne kraje. Italije in iz policijskih za pisk o v je videti, da je bilo ranjenih 38 oseh. pomij več železniški poštni uslužbenci.
PREDSEDNIK A. F. OF LABOR
ZAHTEVA ZVEZNO POMOČ
WASHINGTON, D. C.. — Wm. Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je izjavil, da je dne I. januarja znašalo število nezaposlenih osem milijonov tristotisoč ter da je treba najmanj pettisoč milijonov dolarjev, da bo mogoče te ljudi leta 1932 preskrbeti s hrano, obleki in stanovanjem.
MUSSOLINI SKRBI ZA
_MOČNE ŽENE
Rim, Italija, 20. januarja. — Ministr. predsednik Benito Muso-1 in i je pozval zdravnike, da na-vajajo italijanske žene na to, da ne bi skušale z raznimi sr wist vi postati tanke, ker to slabi italijansko pleme.
Mussolini jc tudi pozval zdravnik«-. da naj delujejo proti porodili kontroli in naj navajajo žene k boljšemu duševnemu in telesnemu življenju.
Mussolini pravi, da zasluži ženska težnjo, postati vitka, vso grajo-
—	Omenjam samo eno, — je rekel MiiNKr-Hni. — modo pretiranega shnjšanja. To slabi narod in povzroča tudi gospodarsko reak-eijo.
—	Napa«"no naziranje je. da nia terinstvo zmanjšuje žensko lepoto. kar je ravno nasprotno res. kar vi sami veste. Posledica lega je, da rojstva v Italiji padajo.
KRALJ TOLAŽI DRUŽINE ŽRTEV
Angleška admiraliteta je je opustila upanje n a rešitev mornarjev. — Kralj je poslal sožalje prizadetim.
Po njegovem mnenju se je privatna dobrodelnost popolnoma izjalovila. iXahajamo se namreč v krizi, kakoršne ne pomni ameriška zgodovina.
Vodstva delavnih unij poroča-jo, da se nezaposlenost neprestano veča Meseca decembra je bil«> lil odstotkov delavcev brez dela, 1. januarja pa že 23 odstotkov.
S prihodom zime je izgubilo na farmah skoro poldrugi milijon oseb delo. dočim je v raznih industrijah izgubilo delo nadaljnih milijon oseb.
Edinole ena agent ura zamore rešiti ta nevarni problem in ta agent ura je zvezna vlada.
Problem bo rešen, ako vlada primerno zviša davke bogatinom.
.Razna mesta so postala ban-krotna in se nahajajo v stiski, iz katere ni nobenega izhoda.
Delavci, ki so zaposleni, dobivaj«* tako malo plačo, da skoro ne morejo izhajati ž njo.
PROTEST PROTI IZGONU ŠPAN. JEZUITOV
Papežev nuncij je vložil protest proti izgonu jezuitov. —Povdarja škodo vzgoje za katoliško mladino.
POLJSKO PREBIVALSTVO
Varšava, Poljska, 29. januarja. Po ljudskem štetju, ki se je vršilo v decembru, ima Poljska 32.120,000 prebivalcev. Njena prostost prebivalstva je označena kot deseta v vrsti raznih držav 1 sveta.
RUSUA NEGREV VOJNO
Moskva, Rusija, 29. januarja, finska sovjetska vlada je uradno naznanila, da so vsa poročila, da se namerava Rusija vmešati v kitajsko-japonsko vojno, neresnična.
Ta poročila so naznanjala, da Rusija zbira vojaštvo v Vladivo-stoku in da namerava vlada poslati v Harbin oklopni vlak, ker ob železnici prodiraj« japonski vojaki.
Ruska vlada je naznanila, da nima namena poslati ne vojaštva, ne oklopnega vlaka v Mandžurijo I ob kitajski vzhodni železnici.
London, Anglija, 2!). januarja. Angleška admiraliteta je nazua-nila, da nima več nobenega upanja, da bi bilo mogoče rešiti častnike in mornarje potopljenega podmorskega čolna M-2. (Najdeni sta bili dve zastavi potopljenega suhmarina.
Takoj, ko je admiraliteta priznala, da je izključeno, da bi bilo mogoče rešiti ponesrečence, sta kralj in kraljica poslala sožalna naznanila vsem družinam, ki so imele kakega sorodnika na podmornici. kakor tudi vsem tovarišem ponesrečenih.
Portland, Anglija, 20. jan. — Rešilne ladje so zapazile na površini vode veliko monžino olja. kar je znamenje, da se je submarin M-2 ponesrečil in potopil. Morje je primeroma mirno in rešilne ladje so se zbrale okoli olja, ki plava na morju. Do sedaj še ni bilo mogoče najti potopljene ladje.
Angleški kralj je izrazil družinam ponesrečenih monarjev svoje sožalje.
GLASOVANJE ZA
STAVKO KROJAČEV
Prihodnji četrtek bo veliko zborovanje krojačev in šivilj, ki za-j stopajo 35,000 svojih tovarišev jn "tovarišic glede stavke v krojaški' industriji. Pri tem je tudi priza-' detih 3000 delodajalcev. Pogodba' z dodajalei poteče 1. februarja in ker pogodba ni dosed a j bila še ( podaljšana, je. izjavil predsednik krojaške unije Banjanun Selile-J singer, da se delavci pripravljajo J na stavko.
V podporo stavkarjem je bila dovoljena vsota $-150,000 s tem, da mora vsak linijski krojač in vsaka linijska šivilja prispevati $15.
Madrid, Španska, 20. januarja. Papežev nuncij Frederico Tede-sbini je pri republikanski španski vladi vložil protesa proti izgonu jezuitov iz Španske. Vladno odredbo obžaluje zlasti zato, ker bo vsled tega zelo ovirana vzgoja katoliških otrok.
Obkisti zelo pazno gledajo na odhod jezuitov, da bi jim preprečili odnesti s seboj kako lastnino, ki jo je zaplenila vlada. V madridskem predmestju Chamatiu je bila policija eelo tako stroga, da ni dovolila šolskim otr< kom odnesti knj^g iz šole.
NEMŠKO ODPLAČILO
NI POTRJENO
Pariz, Grancija, 20. januarja. Finančni minister Flandin je rekel. da je od konca svetovne vojne do sedaj iNemčija plačala Franciji $1,814.072.132 vojne odškodnine.
MORILKA OBHAJA
OBLETNICO V JEČI
Phoenix, Ariz., 20. junuarja. — Winnie Kutli Judd, ki bo mogoče obsojena na smrt na električnem stolu, ker je umorila svoji dve bivši prijateljici, je obhajala danes svoj 27. rojstni dan.
Njen oče, protestantovski pastor Rev. H. J. McKinnell. je rekel, da družina z oziroin na resni položaj njegove hčere tega dneva ne bo obhajala.
STAR VOZ
Dam&riscotta, Me., 20. jan. — Daniel Carleton ima voz, v katerem sta se njegov stari oče in stara mati pred 111 leti peljala k poroki iz Newburyport, Mass. v Alna.
VESTEN POŠTAR
Crescent, S. C., 29. januarja. — Dr George H. Jones, ki je poštar že od I. 1808, zatrjuj«, da v vsem času svoje službe ni prebral nobene druge dopisnice, kot samo nanj naslovljene. Jones je najstarejši poštar v državi South Carolina.
NATAKARICE SO
ZASTAVKALE
Toronto, Ont., Canada, 20. jan. Več sto gosetov raznih restavracij je bilo brez kosila, ker je za-stavkalo 22 strežnic v različnih restavracijah. Gospodarja so jim naznanili, da jim bodo znižali place za polovico, čembur pa so se strežnice uprle s stavko.
PES REŠIL OTROKA
Leteringett, Anglija, 28. jan.
Ko je dve leti stara Betty Norton padla v lužo, jo je njen pes zgra-plačala Franciji $4,800,000,000 bil za roko in jo držal tako dolgo, odškodnine.	! da je prišla rešitev.
Uradne nemške listine so pred j kratkim objavile, da je Nemčija;
IZGREDI V INDIJI
Bombay, Indija, 29. januarja. Angleški vojaki so bili poklicani, da preprečijo demonstraenjo narodnega kongresa pred palač«* vladnega, tajništva.
Pred vsa vladna poslopja so bile postavljene straže, ko se je pred njimi zbirala imnožica domačinov.
V Delhi je bila razglašena splošna savka in aretiranih je bilo 80 oseb. ko so prišli vojaki, da vzdržujejo red.
Demonstracija v protest proti aigleškim zastopnikom na konferenci fc Liondonu, ki imajo nalogo preiskati razmere v Indiji, je bila opuščena, ko so se Angleži izkrcali. Odposlanci bodo preiskali politične razmere v Indiji in bodo angleški vladi priporočali novo obliko vlado,
•GLAS H A S O D A"
MEW YORK, SATURDAY, JANUARY 30, 1932
THE LARGEST SLOVENS DAILY in U. S. A.
"Glas Naroda"
Owned and Published bj ■LOYEN1C PUBU1HINQ COMPANY
(A Corporation).
Tm«.
naee of btudne« of the corporation and addresses of above officers: BU W. 11th Street, Boroeffb of Manhattan, New Terfc City, N. Y.
"OLil NARODA" (Voice ef the ree»Ie>
Issued Krery Day Except Sundays and Holidays
a eeto leto velja list sa Ameriko in Kanado____________$6.00
Sa pol leu___________$3.00
Sa četrt leta_____________$1.50
Za New York sa celo leto
$7.00
Za pol leta..........................$3 JO
Za Inosemstvo sa celo leto____.$7.00
Za pol leta ...........................$3.50
Subscription Yearly $0.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" lshaja rsald dan lsvzemil nedelj In prasnlkov.
Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar na] se bla-fovGll poSUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, croalmo, da se nam tudl prejlnje bivališče naznani, da bltreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", Zlt W. 18tb Street, Ne« York. N Z. Telephone: CHelsea 3—3*78
PRISELJEVANJE
Oblasti so s sistematičnim poostieiijeni ameriške priseljeniške zakondaje <losei»Ie, <la se je stvar obrnila narobe, to se pravi, da se ljudje vee ne priseljnjejo v Ameriko, ampak se izseljujejo iz nje.
Iz statistike j<» razvidno, da je meseca novembra dospelo v deželo 28<)9 priseljencev, istega meseca se je pa izselijo iz Združenih držav ll.:il8 priseljencev. V ti število niso vključeni deportiranei, pač pa le oni, ki so se priselili sem postavnim potom.
Da se označi pravi pomen teh številk, je treba ugotoviti, da se v nobenem novembru izza leta-1831, torej v sto letih, ni še nikdar priselilo tako malo oseb kot lanske ga novembra.
Priseljeniške postave so bile sprva določene za regulacijo priseljevanja, sčasoma so jih pa tako poostrili, da je priseljevanje skoro popolnoma onemogočeno.
Kadalje kažejo statistike, da se je priselilo od julija pa do novembra lanskega leta <>70<) inozemeev, torej nekaj več kot polovica onih, ki s<> razočarani in onemogli v enem samem mesecu zapustili deželo.
Stoproeentnežcm, ki mislijo, da priseljeniške postave v njihovi sedanji obliki niso še dovolj (.stre, te številke jazno dokazujejo, da pri najboljši volji ni mogoče priseljevanja še bolj omejiti.
Res je, da je v Združenih državah velika gospodarska kriza in da je nezaposlenje ogromno ter bi bili novo-došleei brez dvoma izpostavljeni stradanju in pomanjkanju, toda metode, ki so se jih posluževale oblasti pri.tem so v odločnem nasprotju z nameni, ki s<> jih imeli zakonodaje i, ki so sestavili priseljeniško postavo.
Meseca novembra l!K2»i je dospelo v Ameriko skoro enointrideset tisoč priseljencev; v novembru leta 1927 je znašalo to število nekaj nad sedemindvajset tisoč; v no vembru leta 1928 je padlo že na štiriindvajset tisoč; novembra 1929 je znašalo enoindvajset tisoč; novembra 1031 ljekaj nd devet tisoč, < loči m jo padlo v novembru 1931 pod tri tisoč-.
Priseljevanje je torej padlo za eclih devetdeset od-tot kov.
Ako pomislimo, da je bilo med ljudmi, ki bi se radi priselili, pa jim ni bilo mogoče, dosti takih, ki bi za mogli Ameriki neizmerno korisliti, pridemo do zaključka, da ta politika ni prava ter da .je Združenim državam prej v škodo nego v korist.
Prebrisana bandita
Po cesti Levise-Cortemiglio blizu severoitalijanskega mesta Alte se je peljal v soboto v avtomobilu trgovec z živino Rapailli. Po cesti •sta prihajali od nasprotne strani dve nuni, ki sta mahali trgovcu z rokami, naj ustavi. Trgovec je ustavil avtomobil in nuni sta pa prosili, naj ju odpelje v mesto, češ, da sta dolgo hodili po okoliških vaseh in da sta že utrujeni. Trgovec ju Je vzel v avtomobil in krenil proti mestu. Kmalu je pa v o-gledalu opazil, da sta utrujeni nuni nekam čudno oživeli. Ves presenečen Je spoznal, da je sprejel v avtomobil dva v nuni preoblečena moška. Da bi se ne izdal, je začel manipulirati z motorjem svojega avtomobila tako, kakor da je na-
stal v njem defekt. Začel je voziti počasi in pod hribom je ustavil. Nekaj časa se je sukal okrog avtomobila, kakor da bi ga hotel pognati, pa ni šlo.
Zato se je obrnil k dozdevnima nunama, proseč ju, naj mu pomagata potisniti avto na hrib, on bo pa šofiral, da ne zdrkne nazaj. — "Nuni" sta izstopili in potiskali avtomobil na hrib. Naenkrat je pa avtomobil oživel in zdrvel naprej, a dozdevni nuni sta ostali kmalu daleč za njim. Premetena bandita sta pustila v avtomobilu kovčeg, v katerem so našli orožniki mnogo vlomilskega orodja, dva revolverja in steklenico kisline. Vlomilca sta imela v svoji prtljagi tudi tri britve.
IZGUBLJENA GANDHUEVA BITKA
— Naročajtefsl
Položaj v Indiji, ki je med bivanjem Gandhija v Londonu na indijski konfeernci kazal nekakšno pomirjen je, se je takoj ob prihodu
indijskega vodje zopet temeljito zaostril. Mahatma je v teku
svoje odsotnosti na Angleškem pridobil izdatno na svoji borbenosti, kajti spoznal je ob tej priliki vso težo angleške denarne krize, ki je toliko zaposlovala vlado, da sc ni mogla odločneje bavitd z indijskim problemom. Izvršilni odbor stranke vseindijskega kongresa je takoj po njegvem povratku obnovil svojo borbo proti Angležem te«; napovedal tretjo kampanjo "nor.-kooperacije" t. j. pasivnega odpora proti oblastvom. V zvezi s tem je bil obnovljen bojkot angleškemu blagu.
Gandhi je brzojavil podkralju lordu Willingdonu, da se sklep kongresa ne bo začel izvajati, dokler ne bo prišlo do razgovora med voditeljem indijskega gibanja in med predstavi tel j i angleške politične sile v Indiji glede odprave izjemnih odredb, naperjenih proti pristašem kongresa stranke Vlada ni načelno odklonila Gandhijeve avdijence pri podkralju, ta pa je izjavil, da sprejme voditelja indijskega gibanja le. ako opusti svoje pogoje, zahteve in grožnje ter pride na pomenek kot lojalni državljan.
S te mso se odnošaji med obema taboroma znatno poslabšali in vlada je morala v interesu svojega ugleda poseči po učinkovitejših sredstvih. Zaprla je Gandhija in Pate-la, predsednika vseindijskega kongresa, ni pa mogla preprečiti, da slednji ne bi bil pozval svoje pristaše na odločno izvajanje državljanske nepokorščine. Obenem z aretacijo obeh voditeljev in množice drugih uglednih članov stranke je bil izvršen razpust stranke, pri katerem je vodstvo stranke tekmovalo z vladnimi organi, da z razpustitvijo očuva imetje in arhive lokalnih organizacij.
Poznavalci razmer pravijo, da tudi ta aretacija ne bo vzbudila indijskega ljudstva iz njegove le-targije, kajti nacionalistično gi banje je omejeno le na ozek kicg
evropsko šolanih intelektualcev, kojih stremljenju stoje mase nasproti s popolnim nerazumljen ju. To se je pokazalo že pri Gandhi j e-vem pohodu k morju in ob njegovi prvi aretaciji. Podvig nacionalistov je pač razmajal tisoče, mimo stotisočev in milijonov pa je šel brez sledu. Kdor bi mislil, da bo vsa Indija skočila na noge in sc zavzela za Gandhija, je v zmoti, ker smatra "indijski narod" za kulturno in družabno enoto ter meri indijske prilike z evropskim merilom. Mešanica vseh ras, vseh mogočih jezikov, vseh znanih in neznanih verstev, vseh barvnih od tenkov polti je vse prej ko enota, na kateri bi se dala zgraditi močna država s 300 milijoni prebivalcev brez tujega jeroba. V vseh znanih nam zgodovinskih dobah je bila Indija lahkoten plen prav vsakega zavoj evaša in morda nimajo neprav oni Angleži, ki pravijo, da bi par let po odohdu angleških posadk z indijskih tal, zavladala v deželi anarhija, kakršna nikjer drugje na svetu ni možna.
Gandhi, ki je zvit in nremeten mož silno rad naglasa, da med bramani in muslimani ni onega
prepada, ki ga tako radi naglaša-jo njegovi nasprotniki. Ve pa cisto dobro, da je ta prepad celo popolnoma nepremostljiv, saj se sam često razburja nad pristaši kongresa, ki na svojih demonstracijskih odhodih ne vzdrže, da ne bi ravno pred džamijo zaigrali kake bučne poskočnice, vedoč, da tako ravnanje žali verski čut muslimana, čigar verske ceremonije se — osobito v Indiji — vrše vedno v največji tišini. Slabost Gandhijeve stvari je ravno v tem nasprot-stvu, ki je tem jačje, ker predstavlja ravno 70 milijonov muslimanov najsamozavestnejš idel indijskega naroda. Angleži se zato spretno naslanjajo nanj, ker so uvideli, da bramanov ne morejo razcepiti s tem. da bi scciajlno nižje kaste pebunili proti višjim kastam. Saj se jim to ni posrečilo niti pri pa-rijah, ki se trdno drže svoje vere, dasi jim ravno ta nalaga človeka nevredno življenje.
Gotovo še večja ovira za nastop vse Indije proti Angležem pa so indijski knezi, ki jim je tuji arbiter naravnost dobrodošel, ker jim jamči meje njihovih vladavin, njihovo oblast in njihovo bogastvo. Vrhu tega vlada v sami kongresni stranki razpor in baje Gandhi nima več tako trdno v rokah te narodne DALJE — 6athadhptr h h h h skupščine. Bengralci se kot najaktivnejši del silno uveljavljajo in bi hoteli prevzsti vodstvo politike, toda ostala večina jih gleda postrani, kajti po večini so Bengalci pripadniki zelo nizke in neugledne kaste pisarjev. Samega pesnika Ta gore j a, s katerim je Zapad napravil toliko šuma, Indijci kar nič ne čislajo, ker je Bengalee.
Vseindijski odpor se na Zapad a meri z našim vatlom, zato je aretacija Gandhija in Patela izzvala veliko pozornost pač v ostalem svetu, indijskih milijonov pa se ta dogodek skoro nič ne tiče. Angleži, ki so imeli v Indiji že dobro šolo, se za to precenjevanje upornega pokreta Indijcev ne zmenijo dosti, vedoč, da imajo posla s peščico zanesenjakov in idealistov, kojin prizadevanja milijonske mase ne razumejo in da se jim pri pri takem stanju stvari ?a sedaj še ni treba bati najhujšega. Lord Wiil-ingdon je z močno roko poprijel vladne vajeti, ki jih je bil njegov prednik lord Irwing nekoliko popustil.
To in
ono
IZ VSEH DELOV SVETA
Dopisi.
PODPORA PARIŠKIM GLEDALIŠČEM.
Pariški mestni svet j«' dovolil gledališkim ustanovam '2 milijona frankov podpore. Poldni«? milijon od tega dobe Pariška opora. Komična opera, Comedie Francaise in	Iišče Odeon, ostanek od-
pade mi sodem manjših gledališč.
Gledališče Sarah Bernhardtove dobi cd tega .">0.000 frankov.
Plinske bolečine
v črevih odpravljene
Xugra-Tone hitro prežene pline iz Črevesju in ž*Jodt-a. OsUidi vaš dih, vam «la dober tek, odpravi glavobol, omotico, ohisme vra nične slabosti, zaprtnico in ojača oslabele živce, mišice In druge organe. Xuga-Tone očisti život bolezenskih glivic in	napravi močne In zdrave.
Prav gotovo vzemite Nuga-Tone. Na prodaj v lekarnah. Ako ga lekarnar nima, recite mu naj ga za vas naroči od trgovca na. debelo.	—Adv't.
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne Sta modo
članstva, pač pa tm Slovenci ▼ nil okolici.

catt za ocust so asua
■ .. ■ ' ... n	- - " •
Zupanova poroka
V holandskem mestecu Heukolo-nu se je poročil župan, in so mu meščani ob tej priliki izkazalo vso svojo naklonjenost. Da se jim oddolži za prisrčnost, je dal razglasiti, da bo na določen dan v vseh gostilnah pivo v poljubni množim vsakomur zastonj na razpolago, vrhu tega pa bo policijska ura podaljšana. Uspeh te dobro mišljene oddolžitve pa ni bil nič kaj razveseljiv. Predvsem so se Heukolcn-čani, moški kakor ženske, straho- , vito napili za županov denar, potem pa se je še šei parlamentarec bre~ smisla za humor in je v parlamen tu vložil interpelacijo, češ, ali je dopustno, da kakšen holandski župan v svoji občini na takšen način podpira pijančevanje.
Ministrski predsednik in pijanci
Rumunski ministrski predsednik Jorgo, ki se je te dni vozil iz Sina-je v Bukarešto, je doživel neljub okolici Ploestija sta nenadoma primeri možu njegovega položaja. V okolici Ploestija sta nenedoma pri-kolovratila po cesti, koder je vezil avtomobil, dva očividno pijana moža. Eden se je vrgel pred vozilo na tla, tako da je moral šofer ustaviti vožnjo, drugi pa je planil k vratom, potegnil nož in se vrgel na ministrskega predsednika. Medtem ko je skušal šofer onemogočiti prvega pijanca, ki se motovili okrog volana, je sunil ministrski predsednik Jorga napadalca s tako silo od sebe, da je zletel v obcestni jarek. Avtomobil je nato naglo od-drdral proti prestolnici. Orožništvo je po nalogu vlade poiskalo in našla pijanca, ki se bosta morala zagovarjati pred sodiščem.
Žalosten konec artista
Na Silvestrov večer se je v Varšavi v cirkusu zgodila strašna nesreča. Znani belgijski umetnik na trapecu in vrvi je izvajal svoje vratolomne vaje v višini 25 metrov. Nenadoma je izgubil {ravnotežje in padel. Prej zijajočega občinstva, ki se je naslajalo nad neprestano nevarnostjo ubogega artista, se je polastila panika. Umetnik, ki je bil ves krvav, pa je — kakor se zdi, — trenutno tudi ?norel, kajti boreč se s smrtjo se je kljub temu dvignil in se občinstvu z blaznim smehljajem poklonil, nato pa se zgrudil in — umrl.
časopisje zahteva, da se take predstave sploh odpovedo, ker je le malo umetnikov v takih vratolomnih vajah doživelo povprečno starost. Večina njih se ponesreči. V najboljšem slučaju ostanejo, pohabljenci vse življenje.	! v
Stari in mladi ženini
Nemško časopisje poroča, da je lansko leto bilo v Nemčiji sklenjenih 2243 zakonov, v katerih "on"* še ni bil star 20 let, 609 zakonov, kjer "on" ni bil star niti 19 let. Bilo je 7 ločenih soprogov, ki nI sc bili stari še 20 let in 59 ločenk ki tudi niso bile starejše. Med njimi je 14 žensk, ki so bile ločene, dasiravno še niso bile stare 17 let. Bilo je 75 vdovcev, ki še niso imeli 20 let in 27 celo takih, ki še niso bile stare 17 let. — Nad 100 let starih moških je bilo 26. Med njimi je bilo 7, ki še niso bili poročeni, 14 je bilo vdovcev, pet pa jih je u-živalo zakonsko srečo. Od 46 nad sto let starih žena je 6 poročenih, 33 vdov, 6 neporočenih in ena ločena žena, ki se je od svojega moža ločila šele nedavno, ker je preveč pil.
1 6 letna voditeljica ponarejevalske tolpe
Policija je v Schildowu pri Berlinu odkrila delavnico, v kateri so ponarejali nemške marke. Pri tem se ji je posrečilo prijeti eno najbolj nevarnih ponarejevaLskih tolj^ Voditeljica te tolpe je bilo 16 letno dekle. Aretiranci so vse priznali. Gre za nekega Alfreda Bartla, njegovega prijatelja Leona Katarzin-skega in njegovi dve sestri, od katerih je ena poročena. Za ponarejanje mark potrebni stroji so bili skriti v stanovanju Katarzinske-*a. Oče KaAarztaskesa in njegovih sester, cestni delavec, ni imel ni- mela bolnika. »
S pota.
Iz glavnega urada .JSKJ riopo-slano mi jo bilo pismo iz Rakitne pri Ribnici n;i Dolenjskem. V pismu je vprašanje. da-li je Frank
Lozar. oče ene tamkaj živo«"«' hčere. IV. mojem okrevanju sem obiskal prvaka naših naseljencev Franka Lozarja na Kly-ju da po-izvem o tem. Povedal mi je. da rrima. nobene hčere. pač pa sina Arjtona. o katerem m« ve. kje da je. Pokojna Lozarjeva soproga je umrla, ko je mali sinček komaj shodil. On se je najprej podal na Tower, potem pa na Ely. .Minn. Starček Lozar me je pro-.il. da naj pozovem rojake naj sporoče, če kateri kaj ve o omenjenemu sinu Antonu, ki mora biti zdaj kakih (»0 let star. Xazadnje mu je bil pisal pred več leri z neke farme blizu Denverja. Colo. Starček-oče bi še rad govoril z njim (videti ga ne more več, ker je pred nedavnim izgubil vid i. Ako bi kateri rojakov kaj vedel h Antonu Lozar ju, naj izvoli sporočiti u-rednitvu (»lasa Naroda. Posebno rojaki iz Ribnice ali tamkajšnje okolii-o bi morda kaj vedeli o tem.
Pozdrav!
-Matija Pogorele.
Euclid, O.
Ker se vidi bolj malo dopisov iz naše naselbine v (Jlas Naroda, sem se namenil napisati par vrsti«-, da boste vedeli, da nismo v naši mali vas; še vsi izumrli, ako-ravno smo dočakali nekaj take-pa. česar menda nismo nikdar pričakovali. To j,* nekaka svetovna tuberkuloza, katera polagoma uničuje in ubija vsa življenja in imovino. Srečen je sedaj oiti. mimo katerega gre ta bolezen. Na milijone delavskih prihrankov dere polagoma v prepad, iz katerega skoro ne bo več rešitve.
Z delom ni pa tudi tukaj nič bolje. pe. nekaterih t a varna h je še slabše, nego je bilo lansko leto.
Zimo imamo po tako milo t kaj v Ohio, da do sedaj sploh ni bilo snega da bi pokril zemljo. Zemlja pa tudi ni do sedaj še zmrznila niti pol inče globoko, ker je vedno ttplo podnebje. Dež pada precej popustoma, tako da stari ljudje še ne pomnijo take mile zime kakor je ta.
Kar se pa tiče društvenega življenja, pa tudi ni več tiste živahnosti »in veselja kakor j«- bilo pred leti. za kar pa ni zamere v tej brezposelnosti.
Vseeno od časa do časa eno ali drugo društvo priredi kako prireditev, menda že iz navade. Društvi* Zavedni "Sosedje, št lf».s S. X. P. J. priredi maškaradno veselico v S. D. Domu dne 1». februarja zvečer.
Na veselico se valu vse cenjeno članstvo in drugo občinstvo, da se p<> možnosti udeleži. Se vselej, kadar smo inM'li kako prireditev, je bila od cenjenega občinstva dobro obiskana. 1'pam. da tudi sedaj ne boste 'izostali.
S pozdravom!
-Mathew Debevee.
JUSTIFIKACIJA PRVE TURK1NJE
Turški listi poročajo, da je bila justificirana prva turška ženska. morilka Fatma Tnisa. K izvršitvi obsodbe je prihitelo prebivalstvo turške prestolnice v o-gromnem številu. Fatma je bila kmetica in je imela lepe črne oči. Pred smrtjo ni bila obveščena kaj jo čaka, poti vešali pa ji je razum popolnoma odpovedal.
ti pojma, kaj počenjajo njegovi o-troci. Ko je odšel na delo, so pričeli fabricirati denar. Ženske spočetka niso sodelovale, ko pa so nekoč prijeli Bartla, je prevzela vodstvo 16 letna Štefanija Katarzin-sky.
Epidemija hripe v Londonu
V Londonu je izbruhnila epidemija hripe, ki je zahtevala v enem tednu 500 žrtev, dočim je umrlo teden pred tem 240 ljudi. Angleške bolnišnice so prenapolnjene, pisarne in uradi delajo v skrčenem obsegu. Tudi šole so zaprte. V York-shireu so cele vasi okužene, v vasi Garton pa ni hiše, ki ne bi 1-
•Nekdo pravi, da je hi bilo v Ameriki dosti boljše, če hi uporabljali nekoliko več vrvi za obešanje kot pa za napravo ei«rar_
Spaiiska se modernizira.
Te dni sem čital, da je v španskem parlamentu stavljen značilen predlog, ki se jrlaKi:
— Vsak moški, ki je bil že dvakrat poročen in ločen, pa s«* hoče v tretje, poročiti, se mora »lati preiskati. t"-e je njegova pamet v redu.
*
Letos ht» razmeroma kratek predpust. <> slovenskih porokah si' uičkaj ne sliši.
Vzrok je depresija.
S tem seveda ni rečeno, da je ljubezen ugasnila. Ljudje se pač ljubijo brez patenta.

dan«
m
V	Xew York u do bilo snega.
l'e ga v februarju ne bo, nam tudi v marcu in aprilu ne bo dosti škode napravil.
Zadnjič sem slišal vzdihovati dragega rojaka:
— Sest ton premoga sem kupil, pa je še skoro nedotaknjen v kleti. Potemtakem sem vrgel vstran nekaj nad osemdeset dolarjev. Presneto, koliko baks grozdja bi >e dobile za ta denar.
V	deželo divjega pelina, v Wyoming. me vabijo rojaki.
Ce bi bila meti New Yorkom in "Wyomiugont taka razdalja k"t je med Trato in I lota vi jami. bi bil še nocoj v njihovi >.redi.
.Japonci so zavzeli Šangbaj.
Pa je rečeno v VersailUki mirovni pogodbi, da ne bn več pokalo.
in Liga narodov je rekla, da ne bo več pokalo.
In Kellogg in Driand sta rekla, da ne bo več pokalo.
Pa navzlic temu že poka in bo
še pokalo, da bo joj in prejo j. *
Oni republikanci, ki so proti prohibits j i, so se združili z onimi demokrati, ki bi jo radi odpravili.
Vse kaže. da bodo repuhlkaiici in demokrat je kot stranka Kmalu omlatili.
V Ameriki se bosta pojavili dve novi stranki - kratkim, toda izrazitim programom.
Ena bo za prohibieijo. druga proti nji.
prišel na konec je vzdihuil dragi
Zdaj sem pa svoje pameti — r< »jak.
— No. posebno dolgo ti ni bilo treba hoditi. — je pripomnila sladka ženica.
*
Moški ne ostane zato same?, ker je bil v eno žensko nesrečno zaljubljen. pač pa zato. da mu vee
žensk izkazuje srečno ljubezen. *
Y siu«"*aju. da bo prohibieija odpravljena. se bo marsikateri Ante-
rikanee odvadil piti žganje. *
Predsednik Ameriške Delavske Federacije je ugotovil, da je v deželi nad osem milijonov nezaposlenih.
Čimveč bo nezaposlenih, tein-manj glasov bo dobil Hoover pri prihodnjih volitvah.
Fant in dekle sta stala v temni veži in se pogovarjala o stvareh. <i katerih mladi ljudje najraje govore.
On je trdil, da inoški lahko poljubi žensko, pa če ona li«če ali ne. dočim je ona zatrjevala, tla to ni res in da ni mogoče.
Sporazumela sta se. da m» polom poskusa prepričata.
Nekaj časa se je protivila. slednji«"- mu je pa uspelo, da jo je desetkrat zaporedoma poljubil na sočne ustnice.
—	No. kaj sem ti rekel. — je dejai zmagoslavno.
—	Nič ne velja. — se je izgovarjala. — Ko sem se branila, mi je noga zdrsirila po spolnkih tleh. Se enkrat poskusi.
-—..ti.

/V.
"GLAS NARODA*
NSW YORK, SATURDAY, JANUARY 30, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
N TASSIN:
TAKO SO LOVILI NIH1LISTE!
<lz spominov ruskega policijske;a uradnika)
V Rostovu na Donu se je nekega dne zglasila pri Zavarcinu, bivšemu šefu moskovske politične policiji in policije v drugih ruskiii mestih, mlada, preprosto in elegantno oblečena dama. Imela je objokane oči; na prvi pogled je 01 lo hihks spoznati, da jo je ori-ynalo na policijo nenavadno razburjenje. Tajna policija jo je že davna poznala kot članico neke prekucuške organizacije. Že drl, časa jo je £t:ogo nadzorovala, trenutno pa ji ni delala neprilik, kei se je nadejala, da bo z njenim sodelovanjem prišla na sled celi družbi.
Policijski ravnatelj je bil vpri«v c.supel, ko je stepila dama v njr-Kovo sobo. Na vprašanje, kaj jo jo
šla v Kijev, je kmalu zatem dospel bombah se je policija umaknila z v Rostov ter najel veliko stanova-j begom in se je vrnila šele čez nc-nje s pre«.evezc, da si bo v -njem i kaj ur z vojaškim spremstvom. V
uredil tehnično pisarno. Ni doi«o trajalo, pa sta prišli v Rostov se dve osebi, moški in ženska. Prišla sta k prvemu v "službo".
Policija, ki je videla, kaj se godi, je naročila svojemu agentu, naj se za vsako ceno naseli v hiši, da bo lažje opazoval zarotnike.
tajni tvornici so našli nad 200 bomb in približno 60 kg dinamita.
Dvema izmed revolucijonarjev se je posrečilo pobegniti, tretjega so prijeli. Afera, ki se je razvila iz te preiskave, ni zgrešila svojega smotra. Ruska vlada je odredila mno-žesivenc aretacije in kmalu so bile
Agentu se je naloga sijajno po*re- vse ječe polne strahovalcev javne-čila. Najel je sobico z balkonom, j ga miru in reda. ki je bil odprt naravnost proti sta-
novanju zarotnikov. Posrečilo se
) Omeniti velja, da je bila tajna
mu je celo slednje fotografirati, nei
t vomica za bombe v Rostovu usta-
da bi to opazili. Slike je poslal u- ; radotn Ohrane. Tako se je izkaza- i lo. da ima policija v danem primeru opraviti z revolucionarji, ki j
i novljena na pobudo pokojnega
privedlo k njemu, js mlada objoka- so zelo na glasu in ki so se šel..1 kana žen ka natravnoit povedala, nedavno vrnili iz inozemstva, da je prišla ovadit neko revoluri-! Eden izmed
sovjetskega poslanika v Londonu in Parizu.
Pes v vlogi detektiva L. 1911. je izvohala
moskovski
j cucii litiicu revolucionarjev je j tajna policija gnezdo nihilistov, ki <>nark©, po imenu Maslovo. Hlipa - dnevno jahajal v mestni park, kjer !So imeli dobro razpredeno organi-joča od razbui jenja je pripovedo -1 je po navadi ostajal dolgo časa. zacijo. Seveda so bili njeni člani vu a. da ji je ta Maslova pr-vzela — Ta je gotovo tisti, ki izdeluje i pod strogim nadzorstvom. Bilo je zaročenca. Zdaj se ji je prišla o- bombe! — si je dejal policijski rav- j znano.- da je nihilistična organiza-vetit z ovadbo.	natelj, petem, ko so mu detektivi j cija izvršila več ropov v bankah is
Ovaduhinja je zaključila svojo I poročali, kaj so opazili. Računal j«. , prekucuških motivov. Tako je pri-i poved z besedami: "Maslova ] pra/. Vdihavanje dinamitnih hI .i-, svojila znatne vsote denarja, ki je v. držujc zveze z idelovalci bomb. I pov je imelo na pljuča zarotnika z njim podpirala svoje stremlje-- Tukaj, v tem kraju? — j« J takšen učinek, da je moral hoditi nje.
vprašal policijski ravnatelj.
— Ne. ampak v Kijevu, tajne tovarne je Maslovi
znan.
Nasiov ; dobro!
na zrak in kolikor mogoče vdihavati čisti zrak.
Sprejem z bombami
Policijski načelnik je vzel iziuvuj Kmalu pa je prišel k na zapi >:iik in je odpustil ovadi: -'cem bomb neki moški ter je odne ;n:o Se listo noč se je ženska za ' f£l u tajne tvornice z največjo o- 1
*tn izd:
tv«2
z morfijem. Potem, ko jc preznostjo del bomb. Vohuni to
dolgo Najprej so ujeli nekega docela nepomembnega člana zarotniške i družbe. V ječi so ga tako mučili, da je priznal vse — in še več, ka-
izdeloval- kor je vedeI- Le imaio nihisu i denar in orožje, ni mogel povedo-ti. Izrekel je samo domnevo, da je oboje mogoče pri nekem mizarju
I Malovu v okolici Moskve.
<vojo konkurentinjo v l.,u-j njegovo početje opazili in mu celo
jt je postalo življenje pre- ( sledili, vendar pa ga niso aretira-{ Zdaj je bila vrsta na tajnem '<žko breme, da bi megla še naprej! Ji- Pač Pa šli za njim do Ta:i- j agentu, ki ga je bila poslala na ae-. veti Sramota jo je bila tako pre-1 garoga/kjer so dognali, s kakšnimi lo policija, Agent je prišel z mi-■ /J1'a da je izvršila samomor. j ljudmi se stika.	?arju razcapan in brezposeln ter
Minilo je več mesecev. Bom'be j je prosil 2a dela Mizar ^ J® res 1 * v parh	I so se množile, bilo jih je čedalje vzel v službo Ker novodošlcc
Zdaj "je začela tajna policija za-i več. Tajna tvornica jih je pošilia-j tarna1' koUko je že Pre^Pel v svo-iedovati Malovo. ki je cesto oo-'»a po mestih širom Rusije. Tajna! Jem zivljenju zaradi Poganjanja, t ovala v Kijev, Odeso in Moskvo, j policija se ni niti genila. šele po' je mizar smatr*l za dovolj za-V^ako pot poslali za njo izv.:- i daljšem obotavljanju je bilo skle- i bane detektive, da sigurno izsledi- ? njeno, da izvrše detektivi ponoči jo zarotnike, ki so izdelovali rnz-! preiskavo v stanovanju sumljivih streliva	zarotnikov.
N ki prekuruh. s katerim je pri- Dovolj je bUo, da so nihUisti o- 1	kaj se godi v mizarjevi
pazili, kako se bliža policija - že,	Kmalu je prišel do za-
-_jso segli po bombah ter začeli z!ključka' da ^-Polaga njegov go-
| njimi obmetavati prlhajalce. Bom-' Epodar z veliko tajno-j be so treskale tako silovito, da soj Tej pa le ni mogel priti na sleci.
Trije meseci so minili, ne da ti mogel zaznamovati kakšen uspeh, drobile na kosce. K sreči ni bil pri! Tedaj se je odločil šef moskovske tem napadu nihče ubit. Po prvih! policije, da uporabi pri izsledova-
nesljivega človeka, morda celo za prekucuha. Vendar pa mu ni iz opreznosti nič zaupal. Agent je i-mel zdaj razmeroma lahko nalogo
Bolečine v hrbtu
Badl«i lumhagu, bodisi prenapetim mišicam je hitro
pomagano z linimentom
PAIN-EXPELLER
v mestu žvenketala vso okna, šip.? v neposrednem sosedstvu pa so se
Knjigarna "Glas Naroda"
216 Weil 18th Street	New York, N. Y.
MOLITVENIKI
SVETA URA
v platno vez..................... .90
v fino usnje vez ............1.5®
v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez —................................i.8o
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez. _________.90
v fino usnje vez ...........1.50
v najfinejše usnje vez 1.80
l( A J SKI GLASOVI
v platno vez_______________ jbo
v usnje vez...................1.20
v fino usnje vez. ........1.50
v najfinejše usnje vez. 1.60
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez. .€0
v usnje vez....................80
v fino usnje vez.........1.—
v najfinejše usnje vez. 1.28 v najfinejše usnje trda
vez ....................................1.50
v bel celluloid vez. ........1.20
NEBESA NAS DOM
v ponarejeno__________________1.—
v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše u«nje trda vez ....................................1.80
MARIJA VARHINJA
fino vez ............................1.20
v fino usnje ....................130
T najfinejše usnje trda vez ......................................i.««
Hrvatski molitveniki:
rtjeha JatarMtj, fina vez.............1.—
Slava Bifu, a ntr IJutfro. finu rez 1.50 najfinejša ve* ____________________....1.66
Zvonfoe MlmM, v platno..................JI
fina ve« ....................................1.—
najfinejša r*»
IM
Angleški molitveniki:
(za mladino)
Child's I'rayerhook:
v barvaste platnice vezfino .....SO
v hej« knst veiano ................1.10
Tome I nto Me ..................................30
t i no voza no .................................35
Kry of Heavrn:
fino vezano .................................35
9 usnje vezano ...........................70
v i.r.jfinejše usnje vezano........1.20
(ZA omcAKi.rc,
Key of Heaven:
v (fluid vezano ........................1.20
v eelolil najfinejši vez ............1J50
v fino usnje vezano ................1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ................1.30
Ave .Maria:
v fino usnje vezano ...............1.40
POUČNE KNJIGE
Angleško slovensko berilo ............2.—
Angleško-slov. in slov. angL slovar .90 Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.—
Kratka srbska gramatika
.31
Angelj*ka služba ali nauk kako ao naj streže k sv. maši .............
.10
Boj nalezljivim boleznim ...................75
Cerkniško jeiero................................1.20
Domači žirinoctlravnik broširano .1.25
Domači zdravnik po Knaipu:
broširano ..............................1.25
Govedoreja ........................................1^0
Hftrt računa r ....................................95
* i ■ .
Jugoslavija (Helikt 1. zveaek 1J*0
2. zvezek. 1—2 anopLG __________1.80
UKantri (Skalidcj) _______..........l^
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .................,.......30
Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako sr postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju .........50
Kat. Katekizem ...........................„„..€0
Kubična Računica .............................75
liberalizem .........................................50
Ljubavna in snuhilsm pisma ...........35
Materija in eneržija ____________________1.23
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75
Mladeničem, 1. zv..............................50
II. zv..........................................50
(Oba skupaj M centov)
Mlekarstvo ........................................l,—.
Nemško-angleški tolmač ................1.40
Najboljša slov. Kuharica, GG8 str. lepo vez. (Kalinšek) ................5.—
Nemščina brez učitelja:
.	..........................................30
Nemško-slavenski slovar ................2.25
Največji spisovnik ljubavnih in
drugih pisem...............................75
Ojačen beton ...................................jO
Obrtno knjigovodstvo ......................2.50
Perotninarstv«, tnlo vea ................1^0
broiSIrano .................................1,50
Prva čitanka .......................................^75
Pravila za> oliko ................................65
Psihične motnje na alkoholski podlagi ........................................a, „75
Praktični računar ...............................75
Pravo in revolucija (PUaouc) .........30
Predbodaikt in idefei utemelji ruskega idejalizma ...................1.50
Radi«.- osnoval pojmi Iz Radio
tehnike, vezano .....................—
broilrano -----------------------UB
I
nju tajne slovitega policijskega psa Trefa. o katerega fenomenalnlh
sposobnostih so pisali vsi ruski listi.
Dva tajna policista sta pripelia-la Trefa k mizarju Malovu. Pe.s je povohal mizarja in je od njega stekel naravnost na vrt. Nekaj časa je tekal sem in tja ter je bil videti zbegan. Potem pa se je ustavil pri nekem grmu ter je začel izkopati. Ni dolgo trajalo, pa so n\u prihiteli na pomoč policijski organi. Začeli so kopati pod grmom — in glej, izkopali so sod, v katerem je bilo 200,000 rubljev v gotovine ter cel kup vrednostnih papirjev. Poleg denarja in vrednot -nic je ležalo 15 kg dinamita in nekaj orožja.
Mizar je kajpada zijal v psa in je — lahkoveren, kakor je bil navzlic svoji prebrisanosti — priznal vse o nihilistih, s katerimi je bil v zvezi. Njegova aretacije in njegove i7povedbe so imele znatne posledice: Policija je za njim prišla na sled še mnogih prevratnim elementom in je zaprla 35 oseb.
Čl
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Boreas
Problemi priseljenca.
Inozemski mornarju
«li okolseinu. <l;i ni bil zavarovan. Plačati ho moral odškodnino in .še zraven bo kaznovan.
Zopetna prošnuja za naturalizacijo.
Vprašanje: Leta 192H so mi od-| rekli državljanstvo, ker za časa vojne sem bil zahteval oprostitev od vojašf-iiu'. Ali morem sedaj vložiti novo prošnjo
Odgovor: Po zakonu lr oni ino-žav je rešila to sporno vprašanje ; zemot so izključeni od natural":-enkrat za vselej. Določilo je. da i zaeije. ki so bil podaniki nevtral-inozemski mornarji, ki so nepo-jne državo in so vrnili svoj prvi stavno prišli v Združene države j papir, da jim ni treba služiti v po 1. juliju 1024 in so potem o- vojski. \'i nikake^a razloga, za-
Vprašanje: Ali more biti ino-j zemski mornar deportiran, ako se ; nahaja v Združenih državah, več kot tri leta ! Pomorščak, ki «rn i imam v mislih, je dezertiral leta j l!>27. Nekateri pravijo, da za ' mornarje ne velja isti rok za de-portaeijo kot za druge inozeuiee.
Odgovor: Nedavna razsodbo Vrhovnega sodišča Združenih dr-
sta 1 i v Združenih državah, so podvrženi deportaeiji vsak čas v ho dočnosti. ravno tako kakor drugi inozemei.
Materinske pokojnine.
Vprašanje: Živim v državi
ka ne lii vi zaprositi za natnrali-zaeijo. Storite to. ako vaš papir ni čez T let star. Drugače vam bo treba novega prvega papirja.
Form 659.
Vprašanje: Naturalizaeijski u-rad je dvakrat povrnil mojo prošnjo. r-eš. da ne morejo najti zapiska o mojem prihodu. V zadnjem poročilu mi pravijo, naj >i preskrbini tiskovino (».">!>. Kaj mi o i l,n to pomagalo.' Odgovor: Nati
mi vran
Nekega junijskega dne leta 190C. je napadla oborožena skupina pri belem dnevu uradnike Ruske državne banke, ki so ekspedirali vre- | New York. Moj mož me je zapu-če denarja. Sprejela je uradnike z* stil preti ti-emi l<iti in težko mi ognjem iz pušk in samokresov, u- J je vzdrževati dva otročiea. Ali plenila vreče in pobegnila. Neki mož morVm dohiti materinsko pokoj-je bil v spopadu ubit, drugi pa uino?
ranjen.	j Odgovor: Ne.\vyorški zakon
Takcj sta stopili v akcijo po-j materinskih pokojninah (nioth-; »Mgovor: .\atnraiizaeij licija in vojaštvo. Rostov je v ne-jers' pension law) je bil pred krat- rad vam je nasvetoval da zapro kaj urah postal vojni ostrog. Mesto kim spremenjen v tem zmislu. je bilo cernirano, nihče ni mogel j da mati more dobiti podporo, akn vanj, nihče iz njega. Storilci so se j,, m,,ž odsoten ž.- dve leti (me-namreč bili poskrili po hišah. In j sto prejšnjih jietih let K res je policiji uspelo, da je v ne- j
kolikih urah polovila več napadal-'	Težkoče z vizo.
cev ter našla uplenjeni denar. Na- j
padalci so bil: člani neke orgaima- | Vprašanje. — Sem naturalizi-cije, ki je bila tedanje čase dobro ri,n državljan in skušam dobiti znana po vsej Rusiji in katere čla- vizo Z;L >voj»> ženo. ki se sedaj na-
ni so bili do polovice Armenci.__haja v Cubi. Ameriški konzul v
Družba je bila znana pod imenom Hnvani vedno odlaga, dasi sem "Črni vran". Njen smoter je bil. poslal al'1'idavite. ki dokazujejo, nabavljati orožje, sredstva za na- da sem zaposlen in imam prihran-bavljanje pa so bili napadi in vlo-'kov. Kaj naj storim, mi v banke in blagajne. Policija
site volj; dne lih da. ne.
za regisiraeijo prihoda, kar ; za vse one. ki ».o prišli pred -'!. junija 1021 in irlede kate-mi zapiska zakonitega prilm-pa naj no prišli zakonito ali Ta prošnja se napravlja v
dvopisu na tiskovin! I^orm <"i!>. K prošnji treba priložiti fotografij in .Money Order za	na ! Commission«'!* (Senernl of linmi-' gration. Prošnjo tr«iha poslat: najbližji priseljeniški postaji.
Odgovor: To je res le glede so-pr«»gov. ki	s«* poročili pred
dn»*m juniju	Inozemee. ki
si» je poročil z ameriško državljanko po tem dnevu, inui pravi-eo le do prednosti v kvoti. Žensk«* organizaeije pa energično agiti-raj«>. <la se odpravi vsaka razlika v zakonu med možem in ženo. češ ako žena ameriškega državljana je vedno izven kvote, pa naj bo tako tudi mož ameriške državljanke. Pred kongresom se nahaja predlog v tem zmislu in vlada dosedaj ni napravia nikakega n-govora. Seveda, kdaj bo kongres sprejel to spremembo, nihče ne ve.
Naturalizaeijski izpit.
Vprašanje: — Kad bi imel pojem. kaj vprašujejo na izpitih za naturalizacijo.
Odgovor: Foreign Language In-farmation Serviee. 222 Fourth Avenue, New York City, je ponatisnil novo izdajo brošuriee "How to beeoma Citizen of the Cnited Stales', lii vsebuje določil«' iiaturalizaeijsk«'ga zakona in tudi vzoree vprašanj in odgovorov na. tem izpitu. — Knjižica se prodaje za 2."» eentov.
BURNO ŽIVLJENJE LEPE ITALIJANKE
pa ni hotela takoj poloviti voditeljev, ker ie upala, da bo z njih pomočjo pc/zneje dobila mnogo več krivcev v pest.
Med aretiranci je bila tudi neka Armenka. ki je bila stara že 78 let. Bila je fanatična revolucionarka. V njeni hišli so našli celo skladišče orožja. Ko so jo zasliševali, je izjavila: — Posvetila sem svoje življenje revoluciji. Borba za svobodo je cilj vseh poštenih ljudi in smrt za svobodo je največja sreča na zemlji."
Tako je zasledovala in lovila ni-hiliste ruska vlada.
Meseca marca 1917 pa je planila v Petrogradu revolucija. Carizeri se je zrušil, na ulicah so se pojavile množice delavcev, vojakov in mornarjev. Zavihrale so rdeče zastave, oglasile so se prekucuške pesmi...
Besna množica je najprej naskočila poveljnika orožništva, generala Volkova ter ga ubila. Njegov namestnik se je ustrelil s službenim samokresom. 2andarji in policisti so se v smrtnem strahu plazili o krog. zamenjali urno uniforme s civilno obleko. Vendar pa so sa našli, postavili pred ljudsko sodišče in sodili. In malone tudi obsodili.
KeTenskij ga je velikodušno oprostil kazni, nakar je odšel v inozemstvo, kjer je zdaj izdal znamenite spomine iz svojih doživljajev.
HRABRA SLUŽKINJA
V Banja Luki je neznan moški nameraval izvršiti vlom v hišo tam kajšnjoga trgovca I brali ima Ma-glnjiea. in se ima trgovec zahvalit i le odločnemu nastopu svoje služkinje, tla s^ vlomilcu namera ni posrečila. Ob 4. zjutraj je trgovec lišal rahle stopinje v veži. Sel je pogleda. Nenadno mu je stopil nasproti neznan moški z revolverjem v roki veleč: "Roke kvišku!" Ker ni imel orožja pri sebi se je Maglajič naglo odmak-jiil v sobo. jo zaklenil in začel klicati domače na pomoč. V vezo je prihitela služkinja, zgrabila vlomilca «za roke, se ž njim ruvala in mu naposled iztrgala revolver iz ;rok. Vlomilec- je po kratki borbi pobegnil.
Za vraten napad iz maščevanja.
V Gornji Stub k* i so svatovall. Povabljen je bil med drugim tudi Drago Vntam. Ko-se je ta zvečer vračal domov, je nenadoma nekdo iz zasede ustrelil in je krogla <zadela Vulana v trebuh. Ra-njenca m prepeljali v bolnico.
Odgovor: Ameriški konzuli n<-dajejo viz uiti izveukvotnim priseljencem. ako niso absolutno prepričani, da priseljenec ne pa-, de na breme javnega dobredel-stva p<» svojem prihodu. Pržkone informacije, po-lane konzulu, niso zadostovale v tem pogledu, f 'Naš nasvet jo. da pišete konzulu j in ga vprašate, kdaj vaša. žena u-1 tr-gne dobili vizo Ako r«idno po- \ šiljate denar svoji ženi. nikar ne ' pozabite omeniti to okolščino.
Ako delodajalec ni zavarovan proti nezgodi.
Vprašanje: Delani za kontrak-torja. ki zaposluje ."> do 10 delavcev. Po nedavni nezgodi našel sem. da ni bil zavarovan proti nezgodam na delu. Ivako naj dobim kompenzacijo .'
Poravnave za nezgode.
Vprašanje: Tožim za kompenzacijo radi nezgode na delu. .Mislim. da morem dohiti $2000 za svojo poškodb«». ali jaz In se rajši pogodil > kompanijo za takojšnje plačilo v gotovini. Kako naj to dosežem .'
Odgovor: V ilržavi New York niso dovoljen«* privatne poravnave nied delodajalcem in delavcem. I rad za kompenzacije mora določati v vsakem slučaju v javni obravnavi. Ko pa je '"feroree"
V javno prenočišče uajsiromaŠ-licjših v Cataniji je bila sprejeta nedavno 70-1 etna Crazia Long««, ki se je bila ne vn m o opekla. Popeljali >«» jo v bolnico, kjer je kmalu umrla. Italijanski listi »o zabeležili njeno smrt. toda to kratko poročilo zasluži komentar. kajti nesrečna starka, umrla v najhujši bedi. je imela za seboj romantično življenje poln«* pustolovščin.
(Jrazia l.ongo je bila rojena na Siciliji v Aci Sant* Antonio in bila je čudovito lepa. Kot l.vietno dekle jo je ugrabi mlad angleški milijonar, ki se je lii[ v njo do ušes zaljubil. Obsitl jo je z b««ga-Mvom in drnsrulji ter «»«lj»eljal v Lr-mlon. kje j«' kmalu p«>stala velika dama. Neke noči je baje po pli -.u priigrala dva milijona franki »v. I*i>!ein m- je preselila v l\i-riz. kjer j«* odslovila svojega Angleža in odpotovala z mladim na-bnbom v Indijo. Nabob jo je pa kmalu zapustil v be«|i. ker jo je
določil znesek kompenzacije, lah-] bil pripravil ob ves denar. V hi-k«» zaprosite, da se vam odškod- j c 1 i j i s.« je zaljubil v njo neki Ita-
Zakon v New Vorku
nina izplača naenkrat mesto v tedenskih plačilih.
To se dovoljuje le tedaj, ako Industrial Hoard s«' prepriča, da
je to v najboljšem -interesu poškodovanega delavca.
Prihod inozemskih soprogov Amerikank.
Vprašanje: Ali je res, da se so-
Odgovor
predpisuje, da mora delodajalec prog Amerikanke. k'v je inozemee; biti zavarovan. Prijavite nezgodo ; smatra sedaj kot priseljence izven uradu'Za kompenzacij«*, kakor tu- kvoti-.'
lijan iz Kalahrije in so hotel ž njo poročiti. Mož j«» imel poštene namene. pa je kmalu umrl in (ira-zia se j«* hotela vrniti v domovino. Parnik. ki jo je peljal v Italijo. se jc pa potopil. Grazia je rešila golo življenje in prišla je na Holandsko. kjer je dobila službo. Ko si je prihranila nekaj donar-ja. se je vrnila domov, toda njena zvezda j«* bila že zartonila. Pred in«*s«*ci je bila siromašna kot cerkvena miš sprejeta v sirotišnici.

Koledar

Cena
50c
VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zainimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več Člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali.
Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite-še danes.
Slovenic Publishing Company
216 We»t l8«h Street	New Ytork, N. Y.
"O L ▲ 8 NARODA'
NEW YORK, SATURDAY, JANUARY SO, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
VSE SE PREBOLI
ROMAN 12 ŽIVLJENJA. 3E
Glas Naroda priredil I. HL B	=	= -==
17
(Nadaljevanje.)
ŠARLATAN, KI PRAVI, DA JE KRISTUS
V Berlinu nastopa mož po ime-
ririh se ji prisrčno nasmeje in pokaže bHe zobe ter se naslaja nad njenim presenečenjem.
—	Sinoči, gospiea lloničeva, stoji moj sin nenadoma pred menoj. Nobenega porodila mi ni poslal za svoj prihod. Toda zdaj je 1 nkaj!
Kako so žarele njene oči, kako veselo je zvenel njen glas!
—	I>h. mati, zdaj je tukaj in bo tudi o>.tal za dolgo «'-Msii. dokler se ne bomo ji'soni podali «>lneu.
Medtem ko je ljube/njivo gladil mater po rami. je poželjivo gledal na Margareto, ki je stala pred njim kot lep pomj a danski evet. kot rožni popek, poln upanja. Kako sramežljiva je bila proti njemu! Zakaj ni bila bolj domača 1
—	Moja mati mi je o vas pripovedovala mnogo dobrega in lepega. gospiea lfomčeva. in iskreno se vam zahvalim, da ste se tako skrbno zavzeli za mojo mater, — pravi 1'lrrli Margareti, — vedel sem. da je pri vas v dobri oskrbi, zato sem tudi tako dolgo bil na potovanju. Po se je tudi izplačalo.
— Zakaj toliko besed.' — si je mislila Margareta. — Saj sem za to vendar plačana.
—	Ali si zadovoljen. T'lrili?
—	Zelo. mati! Zdaj pa moram izdelati, kar sem si na potovanju zavzel. Pred vsem potrebujem dobrega strojepisca, kateremu bom narekoval. Drugače mora moj založnik vsled moje lenobe predolgo čakati na moj rokopis, — pravi Ulrili. — In takega delavca bom težko našel; to je zdaj moja največja skrb.
Te<laj pa se zasmeje gospji Kamnikarjeva.
—	Zelo dvoniim. da bi bilo sedaj tako težko najti strojepisca, — pravi baronica in pomembno pogleda Margareto, česar pa ni hotel opazili, dnsi je vedel, kaj mati misli.
—- Mati. vse to predstavljaš zelo lahko. Med strojepiseem in dobrim strojepiscem je velika razlika. Dobri strojepisec ne sme čakati na besede, temveč mora misli že uganiti.
Ali se fi ne zdi, da zahtevaš preveč?
—	Mogoče, — se smeje 1'frili. — Rekel sem tudi tako, kot si človek misli in želi. Popoldne bom že šel iskat, ali pa bom oglasil \ časopisu. Zelo se iifi mudi. Vse je tako živo v meni — in veselim bc na svoje delo.
Mislim pa. TIrih, da ti ni treba daleč hoditi in si delati skrbi. AH si pozabil, da je gospiea Ilojneeva jako dobra strojepiska.
—	Ali res znate pisati na pisalni stroj?
—	Da. gospod baron.
Vidiš. Virih, takoj ti je potnagano iz zadrege. Nekaj ur na dan si bo gospiea (!reta lahko odtrgala, — meni gospa baronica.
—	(iotovo. samo. da dobro in pravilno piše. Ali res znate to. gospiea (Jreta T Ze prej sem pripomnil, da zelo veliko zahtevam.
Kratko in uradno je govoril 1'lrib in pri tem opazoval .Margareto. Pri teni si je mislil : — 'Njen vrat je v resnici občudovanja
vreden.
Povsod so bili z menoj zadovoljni in imam dobra izpričevala. — zatrjuje Margareta. — Zdaj res nisem pisala že nekaj tednov.
—	Mogo«V bi bilo dobro, da najprej narekuješ gospiei Greti kako pisnio. tin se prepročaš.
—	Imaš prav, mama; ako se gospiea Greta izkaže, da je dobra /a to delo. hom zelo vesel, ker mi potem ne bo treba iskati koga drugega.
Kako stvarno in ldadn-o je govoril! Malo se je Margareta ču-1 Ih užaljeno. Kar meni ni<", tebi nič sta govorila in odločevala o, i jej. ne da bi jo kdo vprašal, ako sploh sprejme tako delo. Pri ba-lonici je bila samo kot družabniea. ne pa kot delavka za sina. — si je mislila Margareta. Bila je pripravljena, da reče ne!
Ali pa je mogla odpovedati z ozirom na baronico, ki je bila ta-Uo dobra proti njej in ni veliko zahtevala od nje. temveč je vedno dajala * Stara gospa bi mogla misliti o njej, da je nehvaležna.
Potrudila se bom. gospod baron, — pravi Margareta tiho.
—	Dobro, gospiea lfomčeva. Po kosilu, ko bo mati spala, bova najpmvila majhno poskušnjo. In ako bom zadovoljen, lahko takoj resno pričneva ; toda vašega dela ne maram imet'i zastonj.
(ireto zalije rdečica. Njegove besede so jo bridko zadele in užalile.
-— Prosim, gospod baron, o tem nič. (!os<pa baronica je tako dobra za mene in ceni moje najmanjše delo tako, da sem vesela, ako dobim kaj več dela, — pravi odločno.
—	Dobro, bomo videli. Sploh pa. kako se kaj godi našemu prijatelju Jošku * Priznavam, da .seni ga s pisanjem zelo zanemaril.
—	Kakor svojo priletno mater, Vli. Saj vendar veš, kako le malo vrstic nvore razveseliti člnveka. — ga pograja mati.
Slišal je očitanje iz besed svoje matere.
-Ako nič ne pišem, je to znamenje, da se mi godi dobro. Ali naj ve* dan pišem pisma Na to nisem navajen. Seveda .Joško je v tem oriru bolj vesten, ali ni res. gospiea Greta? Gotovo vam nino-irokrat piti«'.
Margareta za rdi pod njegovim ostrim pogledom.
—	Ne. gospod baron, prav pogosto ne. — se mu izogiblje.
Virih ni vedel, da ji je Joško poslal krasno pesem in dolgo pi-
iz katerega je toliko' izvedela. Nobene besede o ljubezni, pa vendar vsaka b«^cda polna ljubeznjivosti in hrepenenja.
Ni lulo treba, da je bila mlado dekle, da bi razumela, posebno pa pesem.
Ali je smel Virih vrjeti, da se Joško ni mnogo brigal za njo? Mogoče. Kajti spominjal so je. ko mu je prijatelj nekoč rekel, da mož nima prav. ako naveže kako dekla na sebe. dokler ni v stanu svoji i/voljenki nuditi zadostnih dohodkov.
Ako sta Mi dva dobra tu oba vesta za to. potem bosta čakala, ue da bi eden drugemu razkrila srce. Joško, kot idealist je bil spodoben za to.
—	Kaj pa dela ob počitnicah?
—	Vči se in piše.
Prezirljivo se nasmeje Virih.
—	Tedaj ravno isto kot v času šole. Pa drugače? Ali se ni odločil za posebnega ?
—	Rekel je. da misli potovati v gorske kraje, da najde primeren prostor, kjer bo študiral gozdarstvo.
—	Vedno ima tako tuje misli. Tak je bil že kot deček. Takrat je hotel odpotovati v Kanado, da bi postal trgovec s kožuhovino ali pa farmer.
—	Tako poln je raznih misli, da ga kar tlačijo.
—	Pa teh misli se že reži, kajti njegova mizniea je polna rokopisov.
—	Ali je že bilo kako njegovo delo natisnjeno? In ali je sploh kaj vredno, kar napiše? — vpraša baronica.
—	O tem nočem soditi. Saj ni vredno o tem govoriti — od vrne Virih.
(Dalje prihodnjič.)
nu Josef Weissenberg, ki pravi, je Kristus. Njegova sekta šteje že.
nad 100,000 članov, med njimi1
i
največ žensk, ki so za take reči najbolj navdušene. Weissenberg je po poklicu zidar in ker mu ta obrt ni nesla, je postal krčmav. tudi v novem poklicu ni bil zadovoljen in sklenil je organizirati siromašne in obupane ljudi ter jim oznanjati novo vero. Prvič je nastopil tik pred svetovno vojno in ustanovil krščansko - evangeljskn cerkev, ki se je pa razvila šele po vojni. Mož je star že nad 70 let, pa je še vendar zelo podjeten in iznajdljiv.
Že v začetku je bil Weissenberg zadovoljen s številom svojih pristašev. Zdaj ima pa samo v enem berlinskem predmestju nad 10,000 pristašev, a v Berlinu je že 12 cerkva njegove sekte, ki so vedno polne pobožnih vernikov. Weissenberg oznanja, da Kristus nedvomno prišel nekoč med ljudi in se vrnil zdaj k njim v osebi bivšega zidarja odnosno krčmarja. V bistvu je prevzel Weissenberg nauke evangel-ske luteranske cerkve, dasiravno v njegovi veri niso glavno nauki, tem več kult, obredi. Seveda zna mož delati tudi čudeže, s svojo močno voljo leči duševno in telesno bolne, gleda v bodočnost in na njegov u-kaz se prikazujejo umrli z onega sveta in celo angeli. Višek njegovega šarlatanstva je, da govore med verskimi obredi priklicani duhovi z verniki in pojo seveda v prvi vrsti slavo samemu Weissen-
bergu, njegove nasprotnike pa pošiljajo v pekel.
Weissenberg irdaja ludi svoje j glasilo, tednik "Der weisse Ber^",' ki v njem sodeluje celo arhanjel j Gabrijel, Dalje znameniti italijan- i ski slikar Rafael, železni kancelar
knez Bismarck, pruski kralj Fre-derik n. in kdove kateri že davno umrli junaki nemške zgodovine še. Tu pa tam se začuje tudi glas že davno umrlega papeža ali apostola, ki sporoči zbranim vernikom, da se je na onem svetu odrekel rimskim zablodam in da je Weissenberg edini pravi Kristus.
Očividec verskih obredov te sekte, pripoveduje, da se začno v trenutku, ko stopi v hram Weissenberg sredi svojih duhovnikov v nekoliko izpremenjenih * oblačilih luteranskih pastorjev. Za oltarjem visi velik križ, pod njim pa veliki Weissenbergova slika. On sam govori le malo, izreče nekaj skromnih besed, ker ni posebno inteligenten, potem pa poklekne in za njim vsi verniki, da skupno odmo-lijo očenaš. S tem je služba božja končana in prične se ples duhov. Duhovnik prečita nekaj odstavkov iz Weissenbergovega evangelija, obstoječega iz svetopisemskih citatov, razne formule zaklinjanja, sla-vospev na Weissenberga in pro-kletstva na glavo vseh nevernikov. Potem pokliče duhovnik iz občinstva že poprej preparirani medium, ki vstane in se predstavi v imenu tega ali onega slavnega pokojnika, češ, da hoče napovedati Weissenbergov prihod na zemljo.
Ta govor, ki se ga mora dotični dobro naučiti, vpliva baje na vernike tako mogočno, da pridejo kmalu v ekstazo, pokleknejo in začno delati pokoro. Potem se ogla?i še več posredovalcev med živimi in mrtvimi, ki dobivajo za svoje delo do 200 mark tedenske plače. S tem dosežeta pobožnost in ekstaza višek. Zaključek t e originalne
službe božje je veliko pijančevanje. V molilnico privale sodčke piva in brž postavijo po cerkvenih klopeh cele baterije vrčkov, ki jih
hitro polnijo, vmes si pa pripovedujejo verniki dovtipe, da jim pivo bolje diši. Tu se pozna, da je bil' Weissenberg prvotno krčmar.
Poleg tega ima pa Weissenberg še postranski poklic, ki je označen na vratih njegovega stanovanja, kjer je napisano, da leči bolnike z magnetizmom. Mož sprejme vsakega, ki se priglasi, in ker so ljud;2 še vedno naivni, ima seveda vsak dan večjo klijentelo. Bolnike leči navadno z različnimi kapljicami ali kar s čajem. Včasih si pomaga tudi s tem, da namaže bolnikovo telo z neko posebno mažo, ki vpli-va- blagodejno na človeka, zlasti na temperamentne ženske. Za taku ordinacijo plača bolnik eno marko, vendar je pa že zdaj Weissenberg večkratni milijonar. In čudno je, da oblasti to šarlatanstvo mirno gledajo.
SVETOVNI KONGRES POTEPUHOV
Ta GLOBUS
% %
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus ho odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
Siv SHIPPING -NEWS
Koncesm leta lf>31 se je vršil v Parizu svetovni kongres potepuhov. Xa zborovanju so se zbrali zastopniki 22 držav. Kongresu je predsedoval eeško-nemški pesnik Šonka. ki se piše z meščanskim imenom Hugo Sonnenschein.
Groteskna internacijonala potepuhov predstavlja poskus organizacije za zašrito anarhističnih elementov, ki jih je močno razočaral ruski komunizem. Pravila društva potepuhov določajo, da nima. organizacija nobenega drugega namena kakor služiti svobodi. "Veliki forum bratov", kakor se imenuje izvrševalni odbor po-tepuške internacijonale, je sklenil ostro nastopiti proti kakršne-1 niukoli poskusu '"razstavljanja I revščine". Izrekel se j«* tudi proti j
komercijalizaciji. ki jo vrše nad j vajralmndi filmski režiserji in pi-' satelji romanov. Za slučaj potrebe so napovedali potepuhi celo bojno demonstracijo. Kom*no se je kongres izrekel proti vsakršni obliki tajne organizacije, proti zakonom in uniformiranju. Tretji kongres vagabundov bo 1933 v Kalkuti.
4. februarja:
Hamburg, 1 lamlnirc, Cherbourg Bremen, CPerbours, Lirem»-n
ti. februarja:
L)euts« hlan.l, Hamburg, Cherbourg Euruiu. <."herbourg. lSr.-m»-ri
15. februarja:
liere«>g;iri.i, Cherbourg
17.	februar j.i:
ilf <!»• Fr mre. Havre
18.	februarja:
New York, Hamburg, Cherbourg
19.	februar|,i:
Saturnia. 1'ubrovnlk, Trst
20.	februarji:
Bremen, Cherbourg, Premen
25.	februarja:
Albert Ball in. Hamburg, Ciierlutur? New Amsterdam, lloulogn«- sur Alt-r, Rotterdam
26.	februarja:	•
Mauritania, Cherbourg
27.	februarja:
Europa, Cherbourg, Bremen
3.	marca:
Hamburg, Hamburg, Cherbourg
4.	marca:
He tli Krtnce, Havre Berengaria, Cherbourg
9.	marca:
Bremen. Chetboiirg. Kremen
10.	marca:
I >«-iit.xi.htaml_ Hamburg, C"lierb..urg
14. marca:
Avgustus, I'Ubrovnik In Trst
17. marca:
New York, Hamburg. Cherbourg Europa. Cherbourg, Bremen
22.	marca:
lie tie France, Havre
23.	marca:
Stat»-inlam, Boulogne sur Mer. Rot-terdnm
24.	marca:
Albert Ballin, Hamburg, Cherbourg
25.	marca:
Bremen, Cheibourg, Br«*m«-n
28.	marca:
Maurr-taiii'i, Cherl»ourg
29.	marca:
N"»-w .\m -erilam, Boulogne sur M<". Kntlt'l (lain
31. marca:
11 m burg. Hamburg, Cherbourg
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pot *a| potovanj« na ogromnih oam'klhr j ILE De FFRANCE 17. fcb.; 4. mar.
<12 05 A-M.mG P.M.)
PARIS 14. maja; 11. junija
(12.05 A. M.)
FRANCE ............ 22. apr. »5 P.M.)
NHjkrttjtiu pot po lelestiltl. Vaakao J* v posebni kabini * vsemi modernimi, udobnostmi. — 1'ijafa in slavna fraii i cos k a kuhinja, izredno nizke cene.
Vprafiajte kateregakoli pooblaAf enega agenta
FRENCH LINE
1® STATE STrttET NEW YORK, N. V. |
ŽABJI ČLOVEK
V premeru meri globus 6 lnčev. — Visok je 10 lnčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA
VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
"GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE,
GA DOBE ZA

75
11
"GLAS NARODA
216 West 18 Street	New York, N. Y.
Kaj čudni jjudje pridejo včasih na svet. Igra naravo zadene tu pa tam tudi človeka. V neki slovaški vasi blizu Trnave se je rodil zdravim staršem sinček, ki je po telesu in udih močno potloben. žabi. Siimo obrazek je normalen, lvli-eali so »a splošno Filipko. žabji elovek. In Filipko je rastel. ee sploh lahko tako rečemo, kajti zdaj, ko je star že 20 let. tehta komaj 20 kp. V šolo ni mogel hoditi. ker lazi po štirih kakor ža-oa. Vzravnati se sploh ne more in kadar sedi. se opira na kratke, zverižeue roke. ki so prsti na njih popolnoma okrnjeni. In ker ni hodil v šolo, ne zna pisafi, čitati zna pa samo tiskane črke in še te z veliko težavo.
V njegov rojstni kraj je prišla pred letom dni skupina kitajskih čarodejeev in z njo potuje zdaj Filipko po svetu kot žabji človek. Filipko lazi po odru. zapoje j? svojim tihim, plahim glasom slovaško pesem ter zanje več obžalovanja. kakor odobravanja. Zanimivo je pa, da se ne počuti nesrečnega. Njegovi starši so zelo pobožni in nesrečnega sina -sc vzgojili tako. da je zadovoljen z bridko usodo. Poje približno toliko kakor 5-iletno dete, kar si nvz lngajo zdraviki z abnormalno razvitim želodcem. Tudi srea nima na pravem mestu.

POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N.**
T;i kiasn.i bivši turisti' iia rimžabiuL fi<>|i:i j«- arilaj i>otuikf irotjt'K:« r:izr«-il.i
Preživite Velikonoč
veselo s svojimi prijatelj: v stari domovini s tem, tla se pridružite našemu
POSEBNEMU VELIKONOČNEMU IZLETU
V JUGOSLAVIJO
Na največjem ekspresnem paruiku Cunard Črte
BERENGARIA '%krcJru:,a 4. MARCA
Potnike bo spremljal, kamor so namenjen] naš Mr. J. Vodak ki temeljito pozna potrebe potnikov na potovanju.
Potniki tretjega razreda se sedaj z veseljem poslužujejo na
tem parniku razkošnih prostor bivšega Turističnega razreda. Zajunu'ife si takoj prostore.
Vprašajte vaseya lokalnega agenta ali
CUNARD LINE
23 BROADWAY
NEW VOHK
ZNIZANE CENE ZA TJA IN NAZAJ
Do LJUBLJANE
IN NAZAJ PREKO HAMBURGA
V TRETJEM RAZREDU
(U. S. Davek Posebej)
Ta cena je zdaj veljavna na vseh naših parnikih
$174.
Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali
Hamburg-American Line
*9 BROADWAY . . . NEW TOOK
CENA
DR. RERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Slane samo
S
"V
Naročile ca pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
Zle West 18tti Street New York City
KNJIGE
VODNIKOVE
DRUŽBE
štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred
$1.35
"GLAS NARODA"
216 W. 18th St. New York