ZDRAVSTVENA I\EGA BOLNIKOV Z
BoLEČINO PRI PLJUčNEM RAKU
Míra Logonder
Bolečina je 
eden izmed spremljajočih simptomov pljučnega raka. Ni zelo pogosta' je pa navadno
znak tumorja, kije že precej napredoval. V primeru pancoastovega tumorjaje boleěina lahko
prisotna že prej kot se ugotovi tumor inje posledica vľaščanja tumorja v steno prsnega koša, v
brahialni pleteŽ in hrbtenico.
Najpogostejeje bolečina pri pljučnem karcinomu posledica kostnih metastaz, dokaj pogosto
pa se pojavi v predelu torakotomijske rane.
V ambulanto za zdravljenje bolečin na onkološkem inštitutuje bilo v zadnjih dveh letih napoteno
na simptomatsko zdravljenje okrog 60 bolnikov (3 % novoodkritih pljučnih karcinomov na
|eto). V večini primerov je 
bila pri bolnikih prisotna kombinacija somatske in nevropatske
bolečine katere vzrok so bili predvsem metastatski procesi na kosteh, torakotomijske rane,
Pancoast tu. z vraščanjem v torakalno steno in bľahialni pleteŽ, pritisk tumorja na pletež ali
żivec. Le v 7 pľimerih smo zasledili le somatsko bolečino zaradi kostnih metastaz in v 3
pľimerih visceľalno bolečino kot posledico vraščanja malignoma v plevro, plevralnega izliva
in metastaz v jetrih.
Bolnikom s samo somatsko bolečino je zadostovala medikamentozna terapija. V večini primerov
so bile pri bolnikih potrebne blokade živcev v kombinaciji z medikamentozno teľapijo po
priporočilih WHo glede na stopnjo bolečine.
Medikamentozna terapija je 
obsegala 2. in 3. stopnjo po WHO lestvici in sicer:
na dľugi stopnji: Srednje močne opioide (Tramadol, Codein, DHC) in druga zdravila
(neopioidi, antikonvulzivi, trickiklični antidepresivi, sredstva zazašč,i-
to želodca in antiemetiki, kortikosteroidi...)
na tľetji stopnji: močne opioide (hitľodelujoče Mo kapljice, počasi sproščujoči:
neopioidi MSI Kapanol, Doltard)
dodatna zdravila.
Večina bolnikov je lahko pĘemala terapijo per os. V nekaterih primerih je 
bila v začetku
zaradi intenzivnosti in razširjenosti bolečine potrebna bolečinska infuzija. Prav tkao je 
bila v
nekaterih pľimerih potrebna infuzija tudi v terminalnl fazi. PodkoŽna aplikacija zdravil pri
obravnavanih bolnikih ni bila pogosta.
Mira Logonder, višja medicinska sestra, onkološki inštitut Ljubljana
5'7

V t 2 primerih paje bilo zaľadi ľazši{enost! in 
tľdovľatnosti 
bolečine potľebno vstaviti epiduralni
kateteľ' od tegaje večina bolnikov dobivala zdravila v bolusuo pri dveh paje bila potľebna
kontinuirana aplikacija preko čľpalke.
ZN OBSEGA
1. Ugotav|janje bolnikovih potreb in ocenjevanje bolnikovega doživljanja
bolečine teľ postavitev negovalne diagnoze:
- bolnikov oĺlziv na bolečino
- poznavanje bolezni
_ 
odnos svojcev do bolęčine in zdravljenja ter njihovo pľipravljenost za sodelovanje
- prepoznavanje verbalnih in neverbalnih znakov bolečine
- bolnikovo zaznavanje bolečine glede na lokalizacijo, intenzivnost, čas, tľajanje in tip
bolečine
_ 
merjenje bolečine
- ocena postopkov, ki bolečino stopnjujejo ali ublažijo.
2. Izdelava sistematičnega načrta ZN:
- prizadevanja za zmanjšanje dejavnikov, ki vplivajo na človekovo doživljanje bolečine in
strahu
- čimpĘšne ukrepanje ob prepoznavi znakov bolečinę
- |zbiranajprimemejšega načina lajšanja bolečin po predpisanem terapevtskem programu.
3. Izvajanje ZN:
- zdravstveno vzgojno delo (zmanjševanje strahu, negotovosti...)
- izva1an1e oz. pomoč pri izvajanju nefaľmakoloških metod zdravljenja (kožne stimulacije,
pogovor' polożaj, relaksacij ske tehnike)
- dajanje predpisanih zdravil
_ 
ocena učinkovitosti dane terapije, stranskih učinkov in reakcije bolnikov, posvetovanje z
zdravnikom
- ukrepanje ob komplikacijah
- evidentiranje
- poučevanje bolnikov in svojcev o dajanju, naročanju zdravil, o tehnikah in pripomočkih.
4. ocena uspešnosti dela se kaŽe v bolnikovem počutju, izraŽenem olajšanju, večji bolnikovi
aktivnosti in zaupanju v zdravljenje.
58