20. prosinca 1938 Enake dolžnosti za vsakega i Enake pravice za vse! A S. 'Lar V Poštnina plačana v gotovini. Leto II Štev. 3 vuairavda SOCIALNO POLITIČNI, KULTURNI IN STROKOVNI LIST Izhaja štirikrat mesečno ob četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4'—, četrtletno Din_ 10*—, polletno E)in 20’—, celoletno Din 40*—. Posamezna številka Din l-—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74. Poglobimo bratske stike V bratski vzajemnosti m pomoči kaže jamstvo za moč in bodočnost slovanskih narodov. V medsebojni povezanosti duš im src morajo biti deljene sile, ki naj nas družijo vedno pod vsemi prilikami, v veselih in žalostnih časih. Naše slovansko bratstvo ne sme biti stvar računov, niti političnih, niti gospodarskih. Naša srca bijejo eno v drugo zato, ker v njih plamti visok ogenj nesebične ljubezni, nepremagljive udanosti in notranjih nagnenj. Naše odnose ureja velika ljubezen do slovanske kulture, do slovanske človečnosti, do slovanske mistike in etike. Mi smo ena družina zato. ker smo borbeni pripadniki demokratičnih idej, smo vezani po spominih na težke dni žalostne slovanske preteklosti, ki nam Slovanom ni pustilo, da rastemo kulturno in se jača-mo gospodarsko ter da živimo samostojno politično življenje. Slovani moramo napram zunanjemu svetu stati vedno kot ena celina skupne kulture, kot ena rasa, ki ima v človečanstvu svoje posebno visoko poslanstvo, kot ena gospodarska moč, ki hoče biti med seboj povezana. Slovani smo narodi mehke duše, globokorasne sentimentalnosti, udani Bogu in vsemu dobremu. Slovani smo sposobni in poklicani, da smo na čelu borbe za svobodo in demokracijo in veliki vojščaki za novo socijalno načelo, po katerih naj bo v bodočnosti preoblikovana družba. V to poslanstvo Slovanstva moramo verovati, prinašati moramo zanj žrtve, paziti moramo, da nas ne zastrupijo ideje, kl-so našim dušam tuje in ki so namenjene, da nam v lastni hiši zadajo smrtne udarce. Zveza slovanskega Sokolstva je te dni imela svoje zborovanje v Krakovu na Poljskem. Sokolstvo je najjačja moralna in etična organizacija Slovanov, zato je naravno, da mora medsebojnim odnosom slovanskih nar odlov posvečati neprestano pažnjo. iMotrda je bMo Sokolstvo do sedaj premalo pazljivo na dejanje in nehanje v slovanskih državah in je morda premalo aktivno vplivalo na miselnost državnikov in prebivalstva, ki ni bila vedno in povsod v korist slovanske skupnosti in vzajemnosti1. Zato le prav, ako je sed&j vodstvo slovanskega Sokolstva spregovorilo resno besedo in svojemu članstv"1 s posebno spomenico naročilo, da mora razvoju odnošajev med slovanskimi narodi nujno posvečati skrbnejšo in de-javnejšo pažnjo in preprečevati, da se bratska medsebojna Čustva na kakršenkoli način slabe in rušSjo ali celo iz-preminjajo v aktivno sovraštvo. Sokolstvo more in mora veliko koristnega v tej smeri storiti- Ne gre za solzavo ali za ničvredho besedičenje in za objemanje ob čaši vina, gre za mnogo več: v mislih imamo slovanske duše, ki se morajo zliti v eno veliko kulturno silo, v enotno politično voljo in v hotenje jačati naše gospodarske moči. Mi smo zlasti v tesnih kulturnih in političnih stikih s Cehoslovaki. Želeli bi, da bi se tudi gospodarski stiki po-jačali. Naša povezanost s Cehoslovaki je resna in globoka, izraz najplemenitejših simpatij, ki jih med seboj gojimo. Čutimo, da moramo biti pripravljeni tudi na težke čase, ki jih pripravljajo politična in gospodarska prerivanja v Evropi. Ml hočemo gospodarsko svobodo v politično na vse strani neodvisnih državah. Naš zemljepisni položaj hodi napoVtje velikim narodom okoli1 nas. MJ moramo misliti za desetletja naprej in svoj položaj! tako utrjevati, da itam tudi nafhuj*© ne more vzeti svobode, do katere imajo tudi Slovani pravico, ki. so do danes igrali vlogo podrejenih narodov. Ko sta bila te dlni v naši sredini dva najbolj' izrazita predstavnika češike literarne kulture, pisatelja Hora in N'ovy in ko smo občudovali lepoto, mehkobo, pa tudi klenost besed, ki kažejo na naše socijalne dolžnosti, ki jih imamo napram delovnemu Ali je trgovski nastavljenec duševni delavec? — k. Pokojninsko zavarovanje nameščencev ,ki je stopilo v veljavo leta 1909. in je mogla naša država po St. Germainski pogodbi prevzeti vse obveznosti, izvirajoče iz določil tega zakona, je ob svojem rojstvu preživljal prav težko parlamentarno preizkušnjo v ‘bivšem avstrijskem parlamentu. Še živo nam je v spominu borba ljudskih in magnatskili zastopnikov, ki se je sukala edino> okrog vprašanja. kdo bo po tein zakonu kot duševni delavec ali delavka, ki se peča s pretežno nadzorstvenimi posli, proglašen za obveznega zavarovanca. Zgodilo se je čudo. Trgovski nastavi j enci so bili izvzeti iz tega zavarovanja, ker se je tako zahotelo alkoholnim galicijskim fabrikantom in z roko v roki zastopnikom veletrgovcev in ostalih zastopnikov, ki jim je bilo socijalno zavarovanje nameščencev v dnhu svojih kapitalističnih nar čel «nepotrebno zlo». Krivica, ki je bila trgovskim na-stavljencem zadana, se do danes pri nas še ni popravila. Značilna za miselnost trgovskih krogov, ki so stailno prav dobro zastopani v vseh vladah, ki so !bille na! krmilu od prevrata do danes. Mi se nočemo nadalje spuščati v rekriminacijo preteklosti, ker bi nas morda to vprašanje privedlo do absurda. Treba je, da se prične z resno odločnostjo reševati to vprašanje od odločujočih činiteljev vsaj od sedaj naprej z ono socijalno pravičnostjo, kot smo jo doslej pogrešali. Če je trgovski nastavljenec dušev-ni delavec ali ne, ki bi bil zavarova- • nju zavezan, bi bila debata o tem brezpredmetna, ker značaj službe in trgovskega udejstvovanja nastavljen-cev nedvomno dokazuje, v katero kategorijo jih jo treba uvrstiti. Da se jih z zakonom ne uvrsti tja. kamor po svoji inteligenci in službe- nem delokragu spadajo, smatramo za veliko krivico, ta krivica je pn tem večja, ker izvira iz posledic strukture avstrijskega parlamenta, ki našemu niti zdaleka ni podoben. Sedaj, ko se pokojninsko zavarovanje razširja na vso državo, bi se to vprašanje prav lahko zadovoljivo rešilo tudi za trgovske nastavljence. če se to ni zgodilo, potem je dolžnost vseh tistih, ki v teh vprašanjih odločajo, da zamujeno popravijo in store, še je čas! Gospod minister za socijalno politi- ko bo napravil prav veliko delo, ako bo z uredbo uključil trgovske nastavljence v sestavni del Obveznih zavarovancev pokojninskih zavodov v državi. Trgovski nastavljenci imajo pa sedaj ugodno prilikb, izkoristiti ugoden trenutek, da zainteresirajo g. ministra in ga opozore, da njihova dvajsetletna želja še ni izpolnjena. Zastalviti je treba vse sile za končno rešitev tega dolgoletnega nerešenega vprašanja, kar bi bilo velikega na rod-no-gospodarskega pomena tako za celokupen naroda kakor za trgovskega! nastavljenea poedinea. Tovariši trgovski nastavljenci! Ključ ugodne rešitve Vaše starostni in invalidske preskrbe leži tudi v Vaših rokah. Na delo! Amerika varuh miru Roosveltova spomenica na svetovno Javnost Trdijo, da predsednik Združenih držav pripravlja spomenico na svetovno javnost, v kateri bo poudaril stališče USA. ki hoče z močno oborožitvijo zagotoviti mir. Roosveltov oboroževalni načrt je sledeč: Popolna modernizacija In mehanizacija ameriške kopne armade. Zgraditev tako močne mornarice, da bo lahko varovala mir na svetu. Zgraditev najmočnejšega letalskega brodovla. Predsednik Roosvelt je imel tudi večurno konferenco s predstavniki največjih ameriških industrij. Gospodarski m politični krogi gledajo na to konferenco zelo optimistično, ker so mnenja, da se je z njimi razgovarjal o vprašanju od-pravitve splošnega poslovnega nazadovanja. Tudi za ostalo javnost je bil ta sestanek največje presenečenje, ker je Roosvelt Še pred kratkim zavzemal isto stališče do Amerike. Sokolsko socijalno delo Sokolstvo je po etični vsebini svojega programa en sam velik izraz volje ih hotenja po nezadržanem socijaJnem napredku v narodu. Konečni cilj sokolskega programa je: moralno popolen, gospodarsko in politično na vse strani za vedno neodvisen narod. Sokolski ideal ie vsesplošna socijalna pravičnost, da bo človek človeku res brat, enako srečen m zadovoljen. Sokolski ideal hoče. da je ves narod ena sama velika notra-nje-duševno med seboj tesno povezana družina, ki bo kot zdrava in socijalno, urejena celica mogla biti nositeljica na- Konec iluzije Strokovna internacionala je odklonila sprejem sovjetskih strok, organizacij Koncem lanskega leta so ponovno skušali združiti sovjetske strokovne organizacije s tako imenovano Strokovno internacionalo socijalne demokracije, katera ima sedaj sedež v Parizu. Ta internacionala je v resnici poslala svoje delegate v Moskvo, kjer so se dogovorili o predpogojih za združitev in že je preuranjeni komunistični tisk proglašal početek enotnega svetovnega strokovnega gibanja, toda vse je bilo prenagljeno. Strokovne organizacije II. internacionale so se v različnih državah ostro postavile proti tej akciji. Švica in Belgija sta celo zagrozili z izstopom iz II. internacionale, če bi bile ruske strokovne organizacije sprejete. Navduše- nje je poleglo, ko je prišlo tudi iz Amerike poročilo, da se ni posrečilo združiti strokovnih savezov Greenovega in Le-wisovega. Sedaj pa je prišla vest iz Pariza, katera je napravila konec vsem poizkusom združitve komunističnih stro" kovnih organizacij z II. internacionalo. Pariz, januarja (N). Predsedstvo strokovne Internacionale ie po poročilu delegacije, ki je bila poslana v Moskvo, da bi s© dogovorila v sklepu londonskega kongresa z leta 1936. o sprejetju komu* nlstlčnih strokovnih organizacij s strokovno organizacijo II. internacionale sklenila, da Je ta združitev obeh strokovnih organizacij nemogoča. človeku, smo mislili: povezani smo v politično, gospodarsko, žumalistično in kulturno Malo antanto, ženska društva delujejo v ženski Mali antanti, da tako v slovanski vzajemnosti jačajo svoje članstvo. Toda ali ni v teh stikih preveč oficielnosti. preveč1 uradnih oblik, premalo notranjosti, duše, odkritosti? Med seboj se moramo spoznavati, neposredno v ljudski množici, da se bomo mogli kot narodi ljubiti, spoštovati ter si med! seboj ob vsaki priliki zaupati. Mi moramo do podrobnosti' poznati življenje obeh narodbv, njih socijalne in demokratične pridobitve, da bo nato medsebojna, zlasti moralna pomoč mo- goča, da se bomo mogli med seboj izpopolnjevati ter se skupaj dvigati kvišku. Oni, ki vodite niti stikov med slovanskimi narodi, ki na politično zadržanje slovanskh narodov pazite in ga morate naravnavati v koristno smer, morate k političnim in gospodarskim temeljem, na katerih sloni naša povezanost priključiti tudi zveze na socijalno-politi-čnem polju, da se na ta način dosežejo prilike za medsebojne stike delavcev1 in nameščencev, ki bodo države branili. Mi moramo preiti k praktični vseslovanski socijalni politiki, brez katere so skupni gospodarski ukrepi nemogoči. rodove bodočnosti. Pravo sokolstvo je neprestana pot navzgor, ki ne sme biti. preje zaključena, dokler v svetu ni uresničena Kristusova misel o bratstvu in enakosti vseh narodov, ki bodo živeli v večnem miru. Nacijonalno in sveto poslanstvo pravega, notranje moralno krepkega sokolstva je v neprestanem iskanju potov in sredstev, kako narodu dati vse predpogoje za njegov kulturen napredek, za gospodarsko neodvisnost celote in posameznika, za najidealnejši socijalni mir med brati in sestrami ene družine. Sokolstvo je živo plamteča vera v boljšega človeka, ki bo sposoben besedam v enakosti in bratstvu dati nepokvarjeno resnično vsebino v živem vsakdanjem življenju. Sokolsko socijalno delo ne sme imeti prestanka in ne sme biti diferencirano po krajih, ne po osebah. Nihče ne sme spregovoriti besede: brat, ako nima gotovosti, da s tem ne bo prišel v nasprotje s svojim praktičnim dnevnim zadržanjem, v katerem ie morda več sovraštva in brezsrčnosti kot bratstva In ljubezni. Nemorala laži in prevare bi bil dinamit, ki leži pod zgradbo Sokolstva. Ali imamo vsi Čisto vest? Ali ne kljujejo v naših srcih težki očitki? Sokolsko socijalno delo ne more hoditi svoja pota, mimo vrelcev, iz katerih je zajemati voljo in moč za enotno, skupno socijalno delo vseh onih. ki v splošnem socijalnem napredku iščejo jamstvo za jačanje nacijonalne misli v narodu. Sokolsko socijalno delo se mora zlivati v harmonično skladnost prizadevanj, ki imajo vsenarodni pomen in namen. Vsak Sokol mora biti viden socialen delavec, — vsepovsod, kajti oflciielno sokolsko socijalno delo ne bo moglo pognati korenin. Sokolstvo mora biti včlanjeno kot najmočnejša gonilna sila v one vrste, ki iščejo rešitve so ci ja In tli problemov v tovarnah, v delavnicah, ki vidijo v stanovanjskem vprašanju del socijalnega problema. Sokolska volja in duh mora prodreti v vse edinice. ki so v borbi za socijalne pravice. Proračunska razprava v finančnem odboru Domače politične vesti Kandidati za senat določeni. Na seji ožjega odbora JRZ v Beogradu je bila odobrena kandidatna lista JRZ za. volitve v senat, in sicer za vse banovine. Skoraj v vseh banovinah bodo kandidirali za senat narodni poslanci iz kluba JRZ. V dravski banovini bo kandidiral dr. Franc Schau-bach, okrožni inšpektor v p. in odvetnik v Mariboru, njegov namestnik pa je Alojzij Mihelčič, župan iz Celja. V savski banovini je nosilec JRZ liste finančni minister dr. Dušan Letica. Dr. Krek glavni tajnik JRZ. Dosedanji glavni tajnik JRZ senator Fran Smodej je radi prezaposlitve odložil tajniško mesto. Za novega tajnika glavnega odbora JRZ pa je bil izvoljen minister brez portfelja dr. Miha Krek. Nova politična stranka na Hrvat-skem. Proračun gradbenega ministrstva. Proračunska razprava se je nadaljevala in sprejet je bil proračun za gradbeno ministrstvo. Proračun tega ministrstva znaša za leto 1938.—1939. brez investicijskih izdatkov ostalih ministrstev 215 milijonov dinarjev. Ta proračun je za 41 milijonov dinarjev večji od sedanjega. Od tega povečanja gre za osebne izdatke 4. za upravne izdatke ? za ceste in mostove 32, in za hi-drotehniška dela 2.5 milijonov dinarjev. Kakor je razvidno iz tega so največ-jo pažnjo posvečali cestam in mostovom. Tudi proračun za pošte je bil sprejet. Ta proračun poštnega ministrstva znaŠ^ 418.105.159 din. V primeri s sedanjim proračunom je novi večji za 38,712.748 din. Proračun je povečan iz treh razlogov: radi višjih osebnih izdatkov. zaradi večjega Števila uslužbencev in radi večjih materijalnih izdatkov za vse vrste službe. Glavno skupino tvorijo osebni izdatki, ki znašajo 242,013.528 din, to je 57.08% vseh izdatkov. Novi proračun kmetijskega ministrstva pa je za približno 15 milijonov dinarjev večji od lanskega. Vračunan pa ni poldrugi milijon za povečanje uslužbenskih in uradniških prejemkov. Proračun prometnega ministrstva pa se je povečal za 390.8 milijonov dinarjev, v odstotkih pa znaša povečanje za ravnateljstvo pomorske plovbe in rečnega prometa 65.8% in za gradnje novih železnic 37.2%. Pri upravi državnih železnic je predvideno zvišanje dohodkov za 181.1 milijon dinarjev, tako da bodo izdatki v višini 108.3 kriti z dohodki. Povprečno zvišanje materialnih izdatkov znaša 18.2%, povprečno zvišanje osebnih izdatkov pa znaša 13.64 odstotkov. Roman „ Živeti hočemou «Nova Pravda» 1k> začela prihodnji teden objavljati roman Karla Novega «Živeti hočemo*. S tem bo našim bralcem in vsej kulturni javnosti napravljena velika usluga, ker se bodo tisti, ki so prejšnji teden imeli priliko prisostvovati literarnemu večeru v ljubljanski drami in v Mariboru, lahko temeljito seznanili s piscem socijalnih romanov Karlom: Novym, tisti pa, ki jim to ni bilo dano, bodo z zanimanjem brali roman češkega avtorja, ki stoji v vrsti onih, ki «se borijo za pravico in resnico kot je izjavil K. Novy prejšnji torek v našem gledališču. Mailokdaj oibišče Ljubljano kak pomembnejši pisatelj, še redkeje pa se zgodi, da se tak pisatelj predstavi občinstvu na literarnem večeru. Prejšnji teden pa sta prišla k nam v goste dva odlična češka literaita: Josef Hora in Karel Novy. Prvi je zastopal češko pesem, drugi češko prozo. Oba, posebno pa K. Novy, zastopata težnje tistih, ki se jim godi na svetu naj večja krivica!. Tak je tudi roman «Živeti hočemo . Izšel je v Pragi 1933, torej v dobi največ je gospodarke krize, iz katere je tudi zajeta snov. Dogaja se v Pragi in v njeni okolici. Kaže tipično življenje velemestne periferije in življenje delavca in šivilje, v katerem bo marsikdo bral svojo usodo. Novy je pozneje roman priredil za oder in je imel tudi v taki obliki velik uspeh. Steklar Jože in šivilja Marija Magdalena sta bila doma v isti vasi. Magdalena je že zgodaj odšla v Prago za kruhom, Jože pa je dobil zaslužek v domači steklarni. Po sedmih letih je prišla Magdalena v rojstno vas na obisk, a to je bilo dovolj, da se je v njima zbudila; ljubezen, ki se zaradi dolge ločitve prej ni mogla razviti. Potem se je Magdalena vrnila v Prago. Posledice njune ljubezni niso izostale. Magdalena ni marala otroka. Zanjo se je začelo trpljenje, o katerem Jože ni vedel ničesar. Medtem, je izgubil službo v steklarni in odšel V Prago za Magdaleno. Tam pa mu nihče ni vedel povedati, kje je, le to so vedeli, da je odšla. Jožetu je golo naključje prineslo delo na državni stavbi. Ko je nekoč spremil ponesrečenega tovariša v bolnišnico, je tam srečal Magdaleno, ki še ni bila čisto zdrava. Ko so jo pustili iz bolnišnice, je bila brez službe. Stanovala sta potem v predmestni hišici, a ko je Jože zaradi stavke izgubil delo in so jima nazadnje ukradli še vse prihranke, ju je usoda zanesla iz Prage na deželo; ta pot je bila najbolj ponižujoča za človeka — preživljati sta se morala z beračenjem, ker jima nihče ni dal dela'. Bodočnost pa je tako negotova... podjetij proti širši javnosti. Dohodki članov upravnega in nadzornega odbora morajo biti v skladu z važnostjo delokroga in z obsegom zaposlitve posameznega člana upravnega odnosno nadzornega odbora in pa s splošnim gospodarskim stanjem podjetja. Ne more se več dogajati, da bi tantijeme odnosno drugačni dohodki upravnih svetnikov dosezali pravljične vsote ne glede na odgovornost posameznika in ne glede na stanje podjetja. Upravni odbor sme določiti članom vodstva delniške družbe samo take dohodke, ki so v primernem razmerju z izdatki družbe v korist posadke ali v korist naprav, ki služijo splošni blaginji, z drugimi besedami, osebne koristi članov vodstva so tem manjše, čim manjše je razumevanje družbe za so-cijalne potrebe njenega delavstva, odnosno javnosti. Na ta način hoče zakon ojačati čut odgovornosti za socijalne dolžnosti podjetja. Zakon predpisuje, da je treba vse izdatke na naslov tantijem ali prejemkov članov upravnega ali nadzornega odbora v letnem poročilu podrobno navesti, prav tako pa tudi vse zneske, ki so določeni za socijalne ali kulturne potrebe. Na ta način dobi javnost možnost, da kritično presodi delovanje in oceni duh, ki vlada v vodstvu družbe. Za pravilno izvajanje socijalnih določb novega zakona odgovarja nadzorni odbor. O pritožbah razsojajo redna sodišča. Kako žalostna je bilanca naših velikih industrijskih podjetij v pogledu tovarniške socijalne politike. To dokazuje, da v naših podjetjih vlada samo kapitalistični duh, brez pametnega razumevanja za socijalne dolžnosti, ki jil) vsako posamezno podjetje v družbi hultuirnega naroda ima. Iz dobro poučenih političnih krogov poročajo, da se predsednik senata dr. Mažuranič resno bavi z mislijo, da bi ustanovil novo stranko. O tem se je razpravljalo le v najožjem prijateljskem kx-ogu. Z javno akcijo se dose-daj še ni pričelo. Stranka bi bila me-»čansko-gospodairstvena ter bi sodelovala z Beogradom in JRZ. Ta stranka bi izkoriščala nezadovoljstvo hrvaškega meščama in inteligence dosedanjo politiko hrvatskega narodnega po-kreta. Poznavalci razmer pa so mnenja, da je to za enkrat še brezuspešno. Nadškof dr. Stepinac, Zagrelbški nadškof se je v svoji poslanici odločno postavil na stran duhovščine, ki pripravlja obnovo svoje stranke in ki je pričela ostro borbo proti nekaterim radičevskim politikom in ki se bo v kratkem razvila v borbo zoper hrvaško seljačko gibanje. Hrvatska duhovščina se na to že dolgo pripravlja. Še ob priliki smrti nadškofa dr. Bauerja je izjavil dr. Stepinac, da se cerkev ne bo vtikala v politiko in da obsoja klerikalizem. V novi poslanici se je pa postavil dr. Stepinac na povsem drugo stališče. Hrvalski gospodarski svet. Kakor smoi doznali, namerava dr. Maček ustanoviti hrvaški gospodarski svet. ki bo uravnaval spore med delodajalci in delavci. Vse priprave so že izvršene in v kratkem bo sklican občni zbor, kjer se bodo v svet izvolili zastopniki delodajalcev, nameščencev in delavcev. Vsa sporna vprašanja bo reševal najprej ta odbor. Ta institucija, ki se bo v prvi vrsti pečala s strokovnimi nalogami, ima tudi namen pritegniti delavstvo in nameščenstvo k Hrvaški seljački stranki. Minister Cvrkie o hrvatskem vpra- sanju. Minister pošt Vajko Cvrkič je govoril na konferenci JRZ v Užicah in rekel, da je JRZ le naslednica radikalne stranke in da bo nadaljevala to slavno tradicijo te ovenčane srbi jaltske stranke. Ostro je napadal beograjsko združeno opozicijo in sporazum z dr. Mačkom. Dejal je, da je dovolj političnega brez verstva. JRZ je vrnila vero v avtoriteto1. Cenimo državnike po delili in ne po klevetah. Združena opozicija širi sistematično med narod nezaupanje in gradi vse le na lažeh, klevetah in zlobnih panfle-tih. Mi zadnjič opozarjamo opozicijo, da s tem načinom, ki le škoduje drža vi in narodu, prenelui. Zmagati je mogoče le z resnico in ne z lažmi, s katerimi se rušijo vse pozitivne vrednote. Združena opozicija naj pove narodu rcsnico o sporazumu. JRZ ni proti sporazumu s Hrvati, zasnovan pa mora biti na realnih osnovah. Mi mislimo. da je podanih dovolj garancij za pravilno ureditev hrvatskih zahtev z uvedbo širokih samouprav, ki računajo z življenjskimi interesi države Ljudstvo naj gospodari v občini in banovini. država pa mora biti absolutni gospodar na vseh poljih državne politike. Roosvelt nadaljuje boi proti velekapitalu Z nekaterimi svojimi ukrepi je Roosvelt zmanjšal moč zasebnega kapitala, državi pa priboril vpliv na vodstvu gospodarstva. Veliko senzacijo pa je vzbudila izjava Roosvelta, da bodo razpuščene vse hol-ding-družbe, ker zasledujejo nezdravo, spekulativno gospodarsko politiko, ki stremi samo po višjih cenah. Te družbe upravljajo veliko število sorodnih delnic, večkrat pa tudi iz raz- ličnih vrst podjetij. Glavni namen pa jim je. prejemanje visokih deležev od teh delnic, ki jih razdelujejo med lastne delničarje. Te družbe so nastale pred!-vsem iz davčnih razlogov, pa tudi zato, da se izognejo zakonom proti kartelom. Te družbe imajo na podjetja odločilen vpliv, da lahko obvladajo trg. Če bo Roosvelt res uspel in razpustil holding-družbe. bo oslabljena moč Ameriške gospodarske oligarhije. Kaj je naša posebnost? V duhu naših rodoljubnih velemož ljubimo našo domovino. Narod nam ni abstrakten pojem, temveč živa celota sestoječa iz ljudi, ki so ubogi — revni ter ne trpijo samo gmotno, temveč tudi duševno in nravno. Najboljša in naj-krasnejša moralna in socijalna politika pa je dejstvo, da morajo imeti vsi drr žavljani vsakdanji kruh. da so tako zmožni sprejemati tudi kulturne in dru-' ge dobrine. Vsi dobro poznamo našo življenjsko vrednost in veličino naših neločljivih idej narodnosti in socijalnosti. katerih končna izpolnitev je v narodni kulturi. Ti dve ideji, ki sta za nas neločljivi, a enako pomembni, posvečata narodno socijalistično gibanje in dajeta naši organizaciji granitno podlago z vsemi njenimi složkami. Tesna zveza ljubezni do naroda in do socialne pravičnosti je naša posebnost, ki nam omogoča, da lahko sodelujemo z vsakim, ki stremi za istim ciljem in nam tudi zabranjuje sodelovanje z vsemi, ki ne delajo za narodni in socialni blagor. Narodno socijalistično gibanje pa bo eksistiralo tako dolgo, dokler bo plamtela ljubezen do naroda in domovine ter dokler bo trajalo prizadevanje za soci-jalno pravičnost. Organizacija lahko za-koleba sem ali tja, toda to le trenotno, ker je gibanje samo nepremagljivo in temelji na večno veljavnih idejah. Gremo v težko dobo. morda pretežko in preživljali bomo nove kritične tre-notke. Morda bodo to poslednji krči krize pri nas in tudi drugod. Bodi kakorkoli. toda če nas pokliče domovina v nevarnih trenotkih. bomo prvi, ki se bomo odzvali pozivu. Za korupcijo V ameriški državi Ohio je zbornica z 369 glasovi proti 43 odklonila predlog, da naj bi se korupcija prepovedala. Vsi trgovci, ki trgujejo z'državo, bi morali priseči, da bi nikogar ne podkupovali in ne dajali nobene nagrade onim. ki bi jim pomagali pridobiti trgovski stik z državo. Predlog so stavili republikanci in je bil naperjen proti demokratični stranki, ki ima v državi večino in kateri morajo dobavitelji države dati 10 odstotkov skupička. Zanimiv zakon o delniških družbah Delniške družbe igrajo v gospodarskem in finančnem življenju vsake države izredno važno vlogo. Velika gospodarska podjetja delujejo v obliki delniških družb, denarni zavodi, ki razpolagajo z velikimi kapitali, imajo značaj delniških družb, prav tako zavarovalnice in mnoga druga pridobitna podjetja. Trditi moremo, da je usoda narodnega gospodarstva v rokah vodstev delniških družb. Nobenega dvoma ni, da so zakoni, ki urejajo delovanje in poslovanje delniških družb izmed vseh gospodarsko-finančnih in tudi socijalnih zakonov najvažnejši, odnosno so brezpogojen temelj, na katerem moremo graditi dobro gospodarsko in socijalno politiko. Zakoni o akcijskih družbah so večinoma stari. Izvirajo še izpred vojnih časov, ko so bile gospodarske prilike povsem drugačne, zlasti pa so bili drugačni socijalni in demokratični pogledi in temelji, na katerih se ima razvijati novodobno družabno življenje. Demokratične države so se po vojni prizadevale, da najgrobše napake in nedostatke zakonov o delniških družbah odstranijo in določbe modernizirajo. V Jugoslaviji v tem pogledu ne moremo zazna-menovati napredka. Še vedno so odločilni zakoni, ki so dosegli častitljivo starost 40 ali celo 50 let. Stalno je na dnevnem redu vprašanje novega zakona o denarnih zavodih, toda stvar ne pride z mrtve točke. Najbrže zato ne, ker bi se morale tendence novega zakona preveč križati s koristmi bančnikov. Tudi ni nikjer videti pripravljenosti in dobre volje, da bi dobili moderen zakon o delniških družbah. Niti rudarski zakon, ki bo skoraj 100 let star, ne more biti moderniziran. Za vsakega, ki zasleduje nova načela v novem gospodarstvu in v gospodarskih sistemih, so zanimivi gospodarski zakoni v drugih državah pa bodisi, da v teh državah vlada demokracija ali diktatura. Veliko zanimivosti prinaša novi nemški zakon o delniških družbah, ki je stopil v veljavo 1. oktobra 1937. Ta zakon je delniške družbe postavil povsem na nova načela in kot vodilno smer podčrtal socijalne dolžnosti družb proti posadki delavcev, proti narodu in državi. Delniške družbe imajo postati vodilni organ dobre in sistematično socijalne politike v delniških podjetjih. Za uveljavljanje delniških družb ne smejo biti odločilni zgolj ali v prvi vrsti koristi delničarjev, temveč v nezmanjšani meri tudi socijalne potrebe delavcev ter splošna javnost. Delniške družbe morajo zgubiti značaj kapitalističnih družb ter morajo postati gibalo nove demokracije v gospodarskem življenju. Novi delniški zakon je osvojil naslednjo vodilno misel, ki je izražena v posebnem paragrafu: upravni odbor delniške družbe je pod lastno odgovornostjo dolžan, da družbo vodi tako, kakor to zahteva dobrobit podjetja in njegove posadke in splošna korist naroda in države. V tem načelu so izražene socijalne dolžnosti, katere mora izvrševati upravni odbor. Zakon v podrobnostih ureja, kako mora upravni odbor gospodariti, da bo zvest temu osnovnemu socijalnemu načelu. Zakon polaga posebno pažnjo na socijalno politiko v obratih in na socijalno politiko Zunanje politične vesti Za nas, ki ljubimo Francijo kot našo zaveznico, nas težko zadeva padec francoske vlade in z njo zvezana vladna kriza. Francosko vlado je vrgel frank, kar dokazuje, da so bili nasprotniki ljudske fronte prav agilno na delu na eni, na drugi strani pa do-kaizuje, da z nepomirljivim in intra-sigentnim komunizmom ni dobro zobati češenj. Francija kot pobornioa za mir, ki je priključena bloku Anglije in Združenih držav, ki predstavljajo' dve tretjini ljudi na! svetu, mora iskati in najti pota, da ibo njen zunanjepolitičen vpliv zopet lahko sijajen in odločilen kot je bil nekdaj. Poborniki za demokracijo morajo zmagati, zato želimo, da bi Francija hrabro prestala! vsiljeno vladno) krizo. Potovanje zunanjena ministra Ru-munije v Prago in Beograd. Židovski svetovni tisk nesramno izrablja z raznimi namišljenimi gesli, češ, da se je Rumunija izneverila sklenjenim pogodbam in zvestobi Mali antanti. Za enkrat niti eno niti drugo ni res. Res pa je, da svetovno židovstvo usmerja svoje kanone v boju za rešitev ogroženih židovsko-kapitalistič-nih interesov v Rumuniji. Zmagal bo končno zaenkrat le denar. Kdo ga bo imel več, ali Rumunija' ali Židje? Rimska trozveza — Italija, Avstrija in Madžarska je imela svojo konferenco v Budimpešti, na kateri so se obravnavala važna gospodarska in politična vprašanja podonavske kotline. Čeprav niso znani bistveni sklepi te konference, je pa gotovo le eno, da os Berlin—Rim ni dovedla doi delitve interesov. Prave posledice se bodo pokazale v tem, da bomo s kor o slišali o pogajanjih med Madžarsko in Rumunijo, Češkoslovaško republiko in Avstrijo, Jugoslavijo in Madžarsko, Češkoslovaško in Madžarsko, Jugoslavijo in Avstrijo. Cilj vseh teh pogajanj bo, da se odstrani nevarnost orožnega reševanja diferenc med velesilami na našem ozemlju ,skratka, da si velesile ne skočijo v lase na ozemlju podonavske kotline. Poroka v Atenah je imela, velik političen pomen. Zatoi je bilo zbranih na ujej 40 princev in princes. Položaj Grške zalhteva tako politiko. Bodoči vladar je s poroko tesno povezan z Anglijo in Nemčijo in na v Italiji živečo vladarsko rodbino De Este. S tem je nemoten političen in gospodarski razvoj Grške zasipu ran. Vrnitveni obisk barona Neuratha po našem ministrskem predsedniku dr. Stojadinovicu ima zal našo države tudi važen pomen. Zdravici, ki sta bili izrečeni na slavnostni večerji obeh državnikov, dokaizujejo, da si Nemčija želi prijateljev. Ako izrečene besede nemškega državnika vodijo k pomiritvi Evrope in k splošnemu miru, potem je bil cilj dr. Stojadinovičevega potovanja' dosežen. «Narodni Listy». «Narodni Listy» pišejo, da je namen obiska rumunskega zunanjega ministra v Pragi in Beogradu in dr. Stojadinovičevega potovanja v Berlin stremljenje malih narodov srednje Evrope, da si zagotove Čim večjo varnost in svobodo ter da se z iskrenim sodelovanjem doseže pomirjenje in okrepitev medsebojnega zaupanja v srednji Evropi. Angleški listi. Tudi londonski listi pišejo obširno o obisku dr. Stojadinoviča v Berlinu. V glavnem vidijo v tem obisku v prvi vrsti ureditev gospodarskih in trgovinskih odnašajev med Jugoslavijo in Nemčijo ter ponovno manifestacijo nemško-j ugos 1 avan skega pri j a te 1 j st va. * Vedno se zavedamo, da igra Nemčija v Podonavju odločilno vlogo in podonavskega vprašanja ni mogoče rešiti brez Nemčije. Dr. Stojadimovič. it Zgodovinsko delo, ki ga je izvršil vodja Nemčije z duhovnim preporodom Nemčije, je pri nas občudovano in priznano. d*- Stojadinovic. Nekaj ugotovitev —k Gospodarstveniki trdijo, da je zastoju v industriji, trgovini im obrti v Sloveniji kriva prevelika obdavčenost in prevelike socialne dajatve, kii niso v nobenem pravem razmerju s podjetji tam preko Sotle in dalje v notranjosti Srbije, kjer uživajo velike prednosti. Če pa registriramo dohodke delavstva preko Sotle in še delj, pa kljub kričečemu nerazmerju niso taki, ki bi odgovarjali kupni konzumentski moči na trgu. Ali je mogoče, da v naši tekstilna industriji prevladuje odškodnina za delo v mizerni in najsramotnejši nižini, vzlic največji konjunkturi v tej stroki1, ki ima še to ugodnost, da ni odvisna od izvoza in konkurence na svetovnem trgu, ker krije le potrebščine domačega trga. Tudi rudarska premogovna industrija preživlja svojo specialno krizo popolnoma domačega izvora, ki tudi ni odvisna od izvoza, marveč krije le zopet potrebe domačega trga. Ako bi bile prevelike davščine, ki mimogrede rečeno povzročajo le draginjo na trgu, ker jih plačuje le konzu-ment, res edini vzrok zastoju in nazadovanju v našem industrijskem gospodarstvu, potem bi se ne mogla neka druga industrija v Sloveniji cvetoče razvijati, ob skoraj zadovoljivih mezdah, vzlic ostri konkurenci na trgu in neverjetnimi težkočami za nabavo potrebnih sirovin. Iz gornjega sledi, da je velik in glavni vzrok iskati mnogo globlje, v neki prikriti tajni, ki mu pravimo pohlep po prevelikem dobičku. Cene na trgu in delavčeva mezda sta jasna in nedvomna znaka. Kavciie v službenem razmerju Ureditev kavcij v službenem razmerju. Dnevno čitamo v listih pozive odnosno oklice za službe, pri katerih je treba položiti primerno kavcijo ali da se komu nudi služba, ako vplača kot družabnik primeren kapital, odnosno, da dobi službo, kdor vloži v Narodna Strokovna Zveia sklicuje RUDARSKO ZBOROVANJE ki se bo vrSilo v nedeljo, dne 23. januarja 1938 ob 16. uri (ob 4. url popoldne) v dvorani gostilne nForte*, V TRBOVLJAH - LOKE Dnevni red: Nova pravila Bratovske skladnice Poroča tov. dr. Jože Bohinjec Tovariši - rudarji ker gre za naie bitne interese, se udeležimo zborovanja polnoštevilno Izv. odb. NSZ. podjetje primeren znesek. Mnogi se takim oklicem odzovejo in nesejo svoje zadnje prihranke v roke pogosto zelo nesolidnih oseb. Mnogi zlorabljajo lahkovernost tistih, ki hrepene za zaposlitvijo, ki so pripravljeni marsikaj žrtvovati, da po tolikih letih brezposelnosti dolbe primerno službo. Na to duševno razpoloženje nekateri brezvestni delodajalci računajo in varajo take naivneže ter se okoristijo z njihovim denarjem. Potrebna je zakonita ureditev tega vprašanja, da se prepreči težke zlorabe socijalno slabih ljudi, ki iščejo službe. Za položitev kavcije bi bila potrebna pismena' oblika, ker navadno zaradi kavcije nastajajo spori in so dokazi zjasti za trditve delavcev težko izvedljivi. Prepovedano bi moralo biti, da so kavcije položene v gotovini. Dopustne bi morale biti samo hranilne knjižice, vrednostni papirji, jamstva po porokih in podobno. V nekaterih državah zakoni prepovedujejo take oglase, v katerih je ustvaritev delovnega razmerja odvisna od položitve kavcije v gotovini ali od posojila denarja v gotovini ali od soudeležbe v podjetju kot tihi družabnik z.vlogo primernega' denarnega zneska. Delodajalci morajo v oglasih točno navesti priimek in ime in vse označbe, ki individualizirajo tvrdko. Sluibena odpoved Odpust brez odpovedi. Zakoni o zaščiti delavcev in nameščencev podrobno naštevajo slučaje, v katerih je delodajalec upravičen, da službeno razmerje razreši takoj brez odpovednega roka. Zakoni imajo običajno t splošno določbo, ki pravi, da se sme delodajalec te pravice poslužiti tudi vselej takrat, ako nastopijo okolšči- ne, pri katerih od delodajalca po zdravi pameti in po veljavnih moralnih načelih nihče ne more zahtevati, da bi delavca ali nameščenca še nadalje obdržal v službi, odnosno, da bi službeno razmerje razrešil s predpisanim odpovednim rokom. Ta splošna določba odnosno to splošno pooblastilo delodajalcu je prišlo zato v zakon, ker je umevno, da zakonodajalec ne more misliti na vse posamezne individualne slučaje. Vendar pa se dogaja, da delodajalci to splošno določbo zelo širokogrudno, t. j. zelo neso-cijalno na p ram delavcem in nameščencem uporabljajo. Tako se dogaja, da' delodajalec ne dela nobene razlike med delavci ali nameščenci s kratko in onimi z dolgoletno zaposlitvijo pri istem delodajalcu. Pravni čut in socijalna pravičnost pravi, da razlog, ki more delodajalcu dati povod za takojšen odpust pri delavcu s kratkotrajno zaposlitvijo ne more biti tehten in zadosten za odpust pri delavcu z večletno zaposlitvijo. Pri takih delavcih in nameščencih mora biti uvidevnost delavcev in nameščencev večja in obziri napram osobju skrbnejši. Ne gre, da delodajalci vse delavce in nameščence po enem kopitu obravnavajo, ker je gotovo, da osebe, ki so dolga leta zvesto služile delodajalcu in so se samo trenutno pregrešile proti delodajalcu, zaslužijo od delodajalca skrbno premišljene ukrepe in ozire. Plačilo delavskih mezd ob praznikih. V Nemčiji je v decembru preteklega leta izšla uredba, po kateri so delodajalci dolžni, da delavcem in nameščencem izplačajo polne zaslužke za oba božična praznika, za Novo leto, za oba Binkoštna1 praznika in za dan 1. maja, ako ti dnevi ne padejo na nedeljo. S tem je omogočeno, da delavci in nameščenci morejo pravilno ceniti versko in kulturno važnost teh velikih praznikov. Davčna prostost za božične in novoletne nagrade. Nemški državni finančni minister je izdal posebno na-redbo, s katero je urejena popolna davčna prostost vseh prejemkov, ki jih delavci ali nameščenci dolbe iz naslova božičnih in novoletnih nagrad. Pogoj je, da so te nagrade izplačane v času od 20. novembra do 24. decembra, nagrade ne smejo biti predvidene v delovnih pogodbah in nagrade ne smejo biti višje kot enomesečni službeni prejemki. V Jugoslaviji je davčna politika zelo daleč od tendenc, ki so izražene v tej uredbi. Naš zakon obdavčuje tudi vse izredne prejemke ali dajatve podjetij iz tekočih dohodkov v socijalne, kulturne ali v telesno vzgojne namene delavcev in nameščencev ali javnosti. Delavec nam piSe Nedavno tega sem čital v nekem časopisu, da se moramo boriti proti' komunizmu, kajti to je naj večje zlo na svetu, ker ogroža vero, mori, ropa men" da vse, kar mu pride podi roko. Mislil sem si, vendar se je oglasil eden s pravim receptom, kako zaustaviti to naijvečje zlo na svetu. Njegov recept je bil: Moliti, dajati za svete maše ter prositi Doga, da odvrne to šibo od nas. Takoj sem uvidel, da s tem receptom ne bo nič. Sprva so ljudje govorili, da je komunizem* v Rusiji. Danes smo pa že tako daileč, da se smatra pri nas vsakogar, ki se mu godi slabo za komunista. Zdaj pa poglejmo malo pobližje te naše komuniste. Pred par meseci sem bil priča, ko je g. župnik ustavil na cesti enega takega komunista. No, Blažek, ga je nagovoril. Ali si še zmeraj brez posla? Še vedno. Ja kako pa živiš? Dobro, dokler so mi dajali na puf je še šlo, toda sedaj ne dobim na puf nič več in sedaj ne živim vefi človeku spodobnega življenja, ampak slabše kot pes. Moli Blažek, moli, pa v cerkev hodi, pa bo že Bog dal bolje. To je bila zelo dobra injekcija za že dve leti brezposelnega Blažka. Nato sva krenila naprej, — naj hudič vzame vse skupaj — mu |e še ta odgovoril. O križ božji, v nedeljo je grmelo, pol fare je samih komunistov. Počasi pa je Blažek vendar dobil službo in sicer sijajno. Plačali so mu kar tri dinarje na uro. Komaj ie delal dva dni in že so prihajali prvi upniki. Moja bo plača, toiliko in toliko1 mi je ostal dol- žen na hrani, na manufakturi, na drveh, na stanovanju in bog ve kaj še vse. Teh klijentov ni ne konca ne kraja. Revež dobi od svoje plače par kovačev, ki ž njimi sijajno izhaja in vzdržuje štiričlansko družino. Najbrž teh klijentov ne bo zmanjkalo nikdar, ker se ogla-šajo vedno znova. Takih komunistov imamo mnogo, ko hodijo brezposelni na okrog, preklinjajo današnji družabni red, nečloveške kapitaliste, ki na račun delavcev nosijo ogromne trebuščke, delavca pa za njegovo pošteno delo sramotno plačujejo in ga silijo celo k nadurnemu delu in to ponekod celo brezplačno in na ta način onemogočajo večjo zaposlitev brezposelnih. Kdo je temu kriv, d!a imamo take komuniste, ki vsiled svoje brezpo-posednosti pozabijo na vse, v prvi vrsti pa na cerkev? Zakaj pa ravno na cerkev? Zato, če bom leto dni brez posla, ne bom imel lepe srajce, kravate, hlač, suknjiča itd., da bi mogel dostojno oblečen v cerkev, razcapan pa ne grem. Praznično obleko pa v stiski proda, da diobi kaj za pod zob. Sicer pa vidi, kako bogatin, ko ima vsega v izobilju, lepo moli, po kavarnah, se norčuje iz vsega, kar je svetega ter ne spoštuje zapove* danih praznikov, sili zaposlene delavce k delu tudi v naj večjih praznikih in to še brez poviška plače, da je njegov dobiček čim večji. Pa za njega to ni greli. Za delavca, reveža je pa vsak majhni prestopek greh. Dovolj o teh komunistih 'in receptih. Moj recept bi bil za izboljšanje delavskega položaja tale: Delavstvo naj bi se zavedalo povsod v vsaki tovarni, v vsakem obratu, da jim je potrebna de- lavska organizacija, ker le z dobrimi strokovnimi organizacijami in zavednimi člani te organizacije se da delavski položaj izboljšati. Delavstvo, če je skupno in disciplinirano, je tudi močno, in kjer nastopi delavstvo skupno za upravičene zahteve svojega položaja, gotov« zmaga. Dobro mi je znano, da se por nekod, kjer ima delavstvo sklenjene kolektivne pogodbe, te kruto kršijo. Posebno v takih obratih, kjer imajo urejeno tako, da podjetnik plačuje delavske mezde s tedenskim pavšalom. Ob takih primerih neprestano priganjajo delavstvo in če do določenega časa tega dela no izvršijo, ga morajo izvršiti po uri. Tu se krši pogodba zato, ker delavstvo po navadi samo, ne da bi o tem obvestilo izvoljene obratne zaupnike, baranta in se pogaja za prekourno delo v svojo škodo. V takem primeru tudi nima delavstvo uspeha. Drugi zopet posluša dobro plačanega mojstra, ki jim drži vse mogoče pridige, da bi izpodkopal temelj delavske solidarnosti, kar se kaj rado pripeti, ker mu nezavedno delavstvo kaj rado naseda. Tovariši! strnimo se v vrste, stojmo trdno tudi tokrat, ko bodo na nas metali kamenje in blato. Naš glasnik «Nova Pravda* naj nam bo vodnica v vseh delavskih borbah, v uspehih in neuspehih, ona naj bo naš kažipot. Veselimo se njenega izhajanja kot tednik in ga podprimo, kar je v naši moči. Tovariši! Dopisujmo v «Novo Pravdo», ker to je naš delavski list, ž njim bomo lahko spretno odbijali vse komunistične psovke im napade, ki letijo na nas delavce. Pravni svetovalec Rnbeš (Litija). Vpralšanje: Uslužben sem v tovarni kot kvalificiran delavec in zaslužim mesečno okroglo 1000 din. Nekomu pa dolgujem za hrano in obleko. Plačeval l>i lahko le v mesečnih obrokih, toda upnik zahteva vse na enkrat. Ali me lahko iztoži in koliko j,e upravičen zahtevati mesečno? Odgovor: Če dolg ni starejši kot 3 leta, ga seveda lahko> upnik iztoži. Po zakonu lahko zahteva takojšnje plačilo, ker sfe pa Vi le nestalen delavec, Vam za ta dolg ne more zarubiti plače. Ppšteno pa je, da se taki dolgovi plačujejo in to storite tudi Vi in plačujte mesečno, kolikor morete, ker drugače ne bo delavcu nihče več kri-di tiral. Ta zakon ima namreč namen ščititi siromaka pred brezvestnimi upniki. Zastaranje zahtevka za nadure (Celje) Vprašanj e: Ali teče triletni rok za zastaranje nadur od dne, ko iztopi delavec iz službe? O d g o v o r: Zahtevek za nadure zastara enako kot zahtevek za normalno mezdo po 3 letih od chic, ko bi morala biti mezda pravilno izplačana. Potni list (Domžale) Vprašanje: Sem avstrijski državljan pa bi rad obiskal bolnega brata v Franciji. Kam naj se obrnem radi potnega lista? Odgovor: Potni list. oziroma vizum boste dobili na avstrijskem konzulatu v Ljubljani. Praktične novosti in nasveti Med kot pomirjevalno sredstvo. Vse premalo cenijo ljudje med in ga premalo uživajo. Med je zelo hranljiv in krvotvoren, zato bi ga morali slabokrvni ljudje uživati vsak dan. Med pa upliva tudi pomirjevalno na živce. Zdravniki ga priporočajo vsem tistim, ki slabo spe. Med se lahko uživa s kruhom ali raztopljen v vodi ali v mleku. Petrolej proti revmatizmu. Turški zdravnik dr. Hektor Sarafi-di leči že od leta 1893. skrnino s svetilnim smrdljivcem. Uporablja ga za masažo bolnih udov. Poti se hitro posuši, posebno pozimi, če viiješ v škaf vode za ribanje žlico salmijaka. Kadar ribaš, ne polivaj poda preveč z vodo, ker od tega ne bo nič lepše poribano, pač pa pogosto menjaj vodo. Imej pa več suhih in čistih krp, da obrišeš pod, da se hitrejše posuši. S tem mokroto hitreje osušiš. Za kuhinjo Polento lahko izboljšaš na sledeč način: Na pol litra; mleka zakuhaj koruznega zdroba, da bo gosto, nato vmešaj kos sirovega masla. J£o je polenta hladna, naj se doda še tri rumenjake in tri žlice kisle smetane. Dobro zmešaj! Kdpr ima rad sladko jed, lahko doda še malo sladkorja in rozin. Nato namaži posodo s sirovim maslom in stresi polento v posodo ter kuhaj to tri ure v sopari- Gulaž 7, zelenjavo. Meso mora biti zrezano na tenke kose, na masti pa zarumeni drobno čebulo, malo korenčka, zelene in popra, Nato meso rjavo zapeci, prilij žlico juhe, dodaj kocko sladkorja, malo popra, dišave, naribane limonove lupine, dva lovor-jeVa lista, strok stlačenega česna in osoli. Vse to skupaj pokrito duši, da postane meso mehko, po potrebi ]>a prilij malo juho ali vode. Ko je meso mehko, posuj eno žlico moke in mešaj, da moka porjavi, nato oa prilij čašo vina. Ko je dobro prev reto, je gulaž gotov. Razno Samo 10 odstotkov brezposelnih je sposobnih za delo. Na ameriški kliniki v državi Tennessee so preiskali duševno stamje brezposelnih. Od 100 brezposelnih je bilo pet takih, ki nikoli več ne bodo sposobni za delo. Ostalih 85 pa je bilo takih, ki bi bili sposobni za delo šele čez dalj časa, ko bi se privadili delu, ponovno pa bi morali v šolo, da bi še navadili delati. Le 10 odstotkov brezposelnih pa bi bilo delazmožnih takoj. Jz tega je razvidno, kako velika nesreča je brezposelnost za družbo. Uprava za posredovanje dela v Franciji. Ministrstvo dela pripravlja predldig zakona za posredovanje dela. Predlog po sedamjih izjavah loti podjetje z več in manj kot 10 delavci. Obrati z manj kot desetimi delavci lahko prosto zaposlujejo delavstvo, dočim bodo v velikih obratih ustanovljene paritetne komisije z zastopniki delav- stva, delodajalcev in države, katere bodo odločale o sprejemu in odpustu delavstva. Ameriške jeklarne proti brezposelnosti. Družba U. S. Steel se je odločila celiti rane brezposelnosti pri padcu proizvodnje s tern, da ne bo po> nepotrebnem odpuščala delavstva, temveč bo znižala delovni ča!s. Delovni čas bo skrajšan od 40 ur na 20 ur. Sedaj je zaposlenih približno 250 tisoč delavcev. Zavarovanje proti tuberkulozi. V Švici je 8 zavarovalnic uvedlo posebno zavarovanje za slučaj tuberkuloznega obolenja. Te nove ureditve se je poslužila cela četrtina zavarovancev bolniških blagajn. Da' je bilo to zavarovanje 7>oselbno potrebno, kažejo številke. Takoj prvo leto se je zdravilo v sanatorijih okoli 5000 zavarovancev s 580.000 oskrbnih dni. Stroški za en bolezenski slučaj znašajo 330 frankov. Stroške 150 dni nosi zavarovalnica, ostale stroške pa država. V našem zavarovanju morajo vse stroške nositi delavci sami, tudi za tuberkulozna obolenja. V drugih državah smatrajo tuberkulozo za splošen državni socialno-zdravstveni problem. Poučna ureditev zaposlitve v bankah in delniških družbah. V Grčiji je v veljavi uredba, po kateri je določen delovni čas v bankah in delniških družbah na 7 ur dnevno. Opoldanski odmor mora znašati najmanj 2 uri. Nadure ne smejo doseči več kot 2 uri dnevno, letno pa število ne sme presegati 60 ur. Volitve obratnih zaupnikov v Mariboru Deloma že imamo rezultate volitev obratnih zaupnikov v mariborskih industrijskih ohratih, deloma so še v teku. Po dosedanjih rezultatih, sodeč smo lahko zadovoljni. Doslej si je lista nnrodnostro-kovne zveze priborilai že 10 mandatov, torej tri več kot lanskega leta in to v istih obratih. Na ugoden izid pričakujemo trdno zlasti pri «Jugoekti» in «Marihorski H-vaiMii*. Na tem mestu je treba izreči posebno zahvalo tov. Cirilu Muhniču in Ivanu Laiiu, ki sta vodila agitacijo. Dosedanji rezultati so sledeči: Mestna podjetja: narodnostrok. zveza 16 (prvič sploh priborjen I mandat), spl. delavska strok, zveza 98, jugoslov. strok, zveza 29. Ttrvarna «Jirgotekstit»: narodnostrokov-na zveza 35, splošna del. strok, zveza 84, jugosl. strok, zvezo ni vložina liste. Tovarna Rosnen narodnostrok. zveza til, splošna del. strok, zveza 77, jugosl. strok, zveza ni vložila liste. Tovarna Hutter in drug: unrodnostrok. zveza 140, spl. del. strok, zveza 508, jugoslovanska strok, zveza 79. Preseneča veliko število socijalističnih glasov v tovarnah Hutter in drug. Morda je vodstvo, ki je v rokah naših nacijo-nalnih inženirjev, premalo v stiku z našim nacijonalnim delavstvom. Zanimiv je tudi relativno zelo mali odstotek delavstva, ki se prišteva jugoslovanski strokovni zvezi. Kaj je fašizem? (Iz knjige Bogdan Krekič: Sindtkati i fašizem, Beograd.) 'r'" «... Disciplina! To je vrhovno načelo. Vsi državljani se morajo pokoriti, morajo poslušati. Ena stranka, ena država, en vodja za stranko in državo — vse drugo mora slepo slediti.» «... Državljani so avtomatično oropani pravice, da o javnih stvareh pišejo in govore, oni nimajo pravice, da se svobodno organizirajo, oni so celo oropani pravice, da imajo, pa četudi samo intimno, svoje samostojno mišljenje o kakem vprašanju iz javnega življenja. Oni so vedno izpostavljeni nevarnosti, da pridejo v spor in konflikt z državo, ki edina predstavlja voljo in moč enega, ki ima pravico, da čuva nad vsemi pojavi v človeški družbi.» Vesel kotiček « Aristokratski veleum. Med svetovno vojno je inspiciral v Ljubljani prehranjevalne razmere inšpektor «2itne centrale* na Dunaju. Neka deputacija mu je ob tej priliki izrazila željo, da bi «Žitna centrala* nakazovala večjo količino pšeničnega zdroba za prehranjevanje onemoglih starčkov in otrok. Inšpektor prijazno odgovori, da za to leto to ni mogoče, ker ga je zmanjkalo, da pa bo «Žitni centrali* na Dunaju poročal in stavil predlog, da bo izdala poziv na kmetovalce, naj prihodnje leto posejejo več pšeničnega zdroba. Ne boji se. A: «Ali se nič ne bojiš, da ne bi srečal svojih upnikov rta, cesti?* B: «