Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.500
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L 3.000
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.000
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XXII. - Štev. 21 (1101)	Gorica - četrtek, 21. maja 1970 - Trst	Posamezna	številka	L	70
namen in pomen Kazenska akcija proti Libanonu
»Slovenskega ljudskega gibanja«	--------------------------------
V začetku letošnje pomladi je med mlajšimi silami vzrasla želja po prenovitvi Slovenske katoliške skupnosti (SKS), ki skupno s Slovensko demokratsko skupnostjo (SDS) tvori Slovensko demokratsko zvezo (SDZ). Kot je naši jatnosti dobro znano, se je dosedanja SKS reorganizirala in tudi preimenovala v Slovensko ljudsko gibanje v Gorici.
Marsikdo se morda sprašuje, čemu to »drobljenje« slovenskih sil na različne skupine ali skupinice, ki v našem manjšinskem merilu že igrajo vlogo stranke. Prav gotovo izhaja to naše današnke stanje iz nujnosti pluralistične vizije družbe, ki temelji na potrebnem ideološkem razlikovanju in različnih gledanjih na vse pereče probleme današnjega časa. To velja predvsem za osnovno delitev med demokratičnimi in nedemokratičnimi silami, med zagovorniki svobode in njenimi zatiralci, rdeče ali črne barve. Danes nas muči predvsem problem komunizma, saj je temna doba fašizma, hvala Bogu, že preživela.
SODOBNO POJMOVANJE KATOLIŠKEGA POLITIČNEGA UDEJSTVOVANJA
Cemu pa še potem delitev v samih demokratičnih vrstah? Predvsem moramo spomniti, da tu ni sploh govora o kaki bistveni cepitvi sil v gornjem smislu, ni tu kake diskusije o temeljnih idejnih in drugih vrednotah. Naše razlikovanje je posledica tradicionalne slovenske opredelitve v katoliški oz. laični tabor. S tem pa ni rečeno, da si lahko samo ena stran lasti pravico ali monopol nad izhajanjem iz vrednot krščanskega socialnega nauka ali iz splošne krščanske tradicije slovenskega naroda. Na vsak način ni tu več govora o kakem možnem nasprotnem polu »kle-rikalizem-liberalizem« iz predvojnih časov, saj smatramo tako in podobno izrazoslovje dandanes že za anahronistično.
Če smo se odločili za poživitev naših vrst z ustanovitvijo Slovenskega ljudskega gibanja v Gorici, smo imeli pred seboj druge cilje. Sam program naše politične skupine se gotovo navdihuje ob idejah katoliškega socialnega nauka. Ne lasti pa si nikake- izključne oz. edino zveličavne etikete ali navezave na cerkveno hierarhijo. Moderno pojmovanje krščanske navzočnosti v politiki sploh ne more več vezati Cerkve na svetne strukture. Kristjani naj samo kot svetni člani svetnega občestva skušajo obnoviti svet v krščanskem duhu, poudarja vodilni sodobni katoliški filozof Maritain. SLG ima v svojem programu gotovo široko zasnovano odprtost do vseh dobronamernih slovenskih ljudi, ki sprejmejo njen osnovni program.
V zamejskem območju imamo še druge politične skupine s krščanskim nazivom, ki bi se rade približale našim vrstam. Mi ne zapiramo vrat nikomur. Smo pa za nujno in prepotrebno razčiščenje vseh odnosov zlasti do vladajočega režima v Sloveniji. In prav to vprašanje je za nas še bistveno važno in od njega rešitve odvisno vsako možno sodelovanje ne toliko v volilnem okviru, ampak v vsej bodoči zasnovi naše manjšinske politike.
NAS SKUPNI IDEAL
Prav gotovo imamo pa z vsemi res slovenskimi političnimi silami pred seboj skupni ideal: obrambo naših manjšinskih pravic v okviru republiške ustave in vseh načel naravnega in pozitivnega zakona. Slovensko ljudsko gibanje v Gorici je zato v tesni povezanosti z demokratsko skupnostjo v Slovenski demokratski zvezi trdno odločeno nadaljevati vsestransko akcijo med čim širšimi plastmi slovenskega življa na Goriškem za dosego in končno uresničenje vseh naših upravičenih zahtev. Pri lem trdno upamo na razumevanje in na podporo tudi sorodnih sil večinskega naroda, ki danes vidi v naših vrstah oporo vse slovenske demokratične skupnosti na Goriškem.
In ne nazadnje Je vredno podčrtati, da sc prav v okviru SLG zdaj javljajo mlade
sile, polne življenjskega zagona In volje do dela. Že samo to dejstvo je lahko porok, da bo naša politična organizacija še bolj zacvetela. Zato se ne bojimo kritik in odkrite izmenjave mnenj, saj igra prav to pomembno vlogo v medsebojni dialektiki.
Z velikim veseljem tudi pozdravljamo vsak nastop, ki ima za cilj narodno prebujenje v tistih predelih našega zamejstva, ki je zaradi zgodovinskih in drugih razmer ostal nekako odtrgan od živega zamejskega telesa. Sem spada nedvomno prav predstavitev slovenske liste v Kanalski dolini, ki nosi tudi naše skupno ime. Zato moramo kanalskim rojakom s tem v zvezi le iz srca čestitati in jim želeti kar najboljši uspeh!
Čaka nas veliko dela. Radi bomo sprejeli vsako konstruktivno kritiko in dobronamerne nasvete. Ne bodo nas ganile hvale niti strašile graje. Obračamo pa se na vse dobromisleče slovenske sile v upanju, da nas podprejo in nam stoje ob strani. Le tako bomo lahko reševali celotno našo problematiko v vsestransko korist zamejske skupnosti.
ANDREJ BRATUŽ
Balaguer je zmagal
Na predsedniških volitvah v Dominikanski republiki je v soboto, 16. maja prepričljivo zmagal prvak stranke »reformistov« Joaquin Balaguer, ki je bil v zadnjih štirih 'letih šef države. Kot kažejo končni neuradni podatki, je Balaguer dobil več kot 655.000 glasov, njegovi štirje nasprotniki pa ,skupno 504.000 glasov.
Seveda vse opozicionaine stranke, od skrajne levice do skrajne desnice sedaj dokazujejo, da so bile volitve izvedene v ozračju nasilja.
Govori 'se tudi, da pripravlja skrajna desnica državni udar, iki naj bi ga vodil general Elias Wes;sin y Wessin, ki je leta 1963 igral vodilno vlogo v udaru proti Juanu Boschu in je nelkaj let pozneje poskusil strmoglaviti tudi Balaguerja. Wessin je bil zdaij Balaguerjev protikandidat.
Poskus udara najbrž ne bi nikogar presenetil — vprašanje pa je, ali bi se posrečil, saj kaže, da je velika večina vojske z obrambnim ministrom Perezom y Perezom vred na strani Balaguerja. Pomembneje je, kako stanje v Dominikam ocenjujejo v ZDA, saj je znano, da je ameriško veleposlaništvo v Santo Domingu eden od odločilnih elementov v političnem življenju te otoške državice. Washingtonu je Balaguer leta 1966 zelo ustrezal kot mirni, zmerni politik, ki ga je bilo mogoče podpreti v kampanji proti Boschu z upanjem, da bo zmagal. Vprašanje pa je, ali so zdaj z Balaguerjem Američani še vedno itako zadovoljni.
Volitve v britanski parlament bodo 18. junija. Premier Wllson je o tem sklepu vlade obvestil kraljico Elizabeto in jo, kot določa tradicionalni protokol, zaprosil, naj razpusti parlament 29. maja. Sedanji parlament so Izvolili na splošnih volitvah 31. maja 1966. VVilsonova odločitev ni angleške javnosti nič presenetila. Preiskava javnega mnenja je odkrila, da so postali izgledi za zmago laburistične stranke v zadnjih tednih in dneh ugodni, in iz krogov, ki so najbližji ministrskemu predsedniku, so prihajali čedalje določnejši namigi, da bodo volitve junija in ne šele oktobra.
Wilson bi bil seveda lahko zavlekel razpis volitev do prihodnje pomladi, iko bi se izteklo vselh pet let od zadnjih volitev marca 1966. To bi bil tudi storil, če bi bil prepričan, da bo njegova stranka imela takrat več upanja na zmago. Če se je torej odločil za junij, pomeni, da ni videl v odlaganju volitev nobene prednosti za stranko, verjetno pa tudi ne za Britanijo.
Britanija se namreč pripravi j a na poga-
Pretekli teden je bil spet Bližnji Vzhod tisti, ki je pritegnil nase pozornost svetovne javnosti. Izraelci so namreč izvedli kazensko ekspedicijo zoper arabske gverilce, ki se zadržujejo v južnem Libanonu in od tam stalno napadajo izraelsko ozemlje.
Vojaška akcija je trajala 32 ur. Koliko je uspela, je težko reči, ker so se Izraelci po končanem očiščevalnem pohodu vrnili na izhodiščne postojanke. Med pohodom so izraelske čete zasedle 6 vasi, razstrelile štirideset hiš, odpeljale s seboj petnajst ujetnikov in pobile okrog 40 gverilcev. To številko je priznala tudi palestinska odporniška organizacija »El Fatah«.
DEŽELA VERSKEGA RAVNOTEŽJA
Libanon so svoj čas imenovali Švico Bližnjega Vzhoda. Res je bil dolgo časa oaza miru ter blaginje sredi nemirov, uporov in revolucij okoliških arabskih držav.
Ko so Francozi dali ob koncu zadnje svetovne vojne samostojnost Libanonu, ki meri komaj deset tisoč kv. km. (polovica Slovenije), so povzročili odpor zlasti v sosednji Siriji, katera se še danes ni sprijaznila z obstojem države med gorskima verigama Libana in
V Italiji smo ta teden priča nenavadnemu spopadu: delavski sindikati hočejo s splošnimi stavkami prisiliti vlado in parlament k hitrejšemu reševanju socialnih problemov. Dejstvo je, da potrebuje italijanska družba temeljite preosnove. Po ustavi je za to pokili<jan parlament, ta pa se že leta zgublja v praznih debatah in sprejemanju nepomembnih zakonov, medtem pa ko res važne zadeve (cene, stanovanjska stiska, zdravstveno skrbstvo, prevozi in davčna politika) ostajajo nerešene.
Ker so sedanje italijanske stranke zaradi osebnih in skupinskih interesov postale očividno nezmožne reševati nujne probleme italijanske družbe, so sklenili pobudo za to prevzeti sindikati. Ne gre to pot za spopad z delodajalci, temveč za soočenje z vlado in poslanci. Pri tem se sindikati poslužujejo orožja, ki ima v družbi vedno močan odjek: stavke, ki praktično vsakogar prizadene.
Ta teden stavkajo skoro vsi, ki so odvisni od države: v torek in sredo so stav-
janja za vstop v Skupni evropski trg. Pri tem bo morala plačati visoko ceno; v nekaterih primerih bo morala celo podvojiti cene določenim 'kmetijskim proizvodom, da bi jih vskladila s cenami v dtržavah, članicah tega trga.
Vlada, ki se poslavlja, ne bi mogla uspešno začeti takih pogajanj. Samo vlada, ki bi bila izvoljena za dobo petih let in bi imela zanesljivo večino sedežev v spodnjem domu parlamenta, bi lahko v svoji mandatni dobi do konca izpeljala nalogo in dosegla polnopravno članstvo Britanije v Skupnem evropskem trgu.
Wilson je očitno izračunal, da bi »dolgo in vroče poletje«, izpolnjeno s predvolilnimi gesli in frazami, bolj škodovalo laburistom kot konservativcem. In tako ise je ta flegmatični Anglež, ki je vsaj na videz ravnodušno vlekel svojo pipo celo takrat, ko so konservativci vodili pred laburisti za 25 odstotkov, odločil, da bo zadevo z volitvami odpravil čimprej.
Antilibana. Cilj Sirije ostane prej ko slej vključiti Libanon v meje svoje države in povezati svojo prestolnico Damask z obalo Sredozemskega morja.
Odločilni nagib, da so Francozi ustanovili Libanon, je bila navzočnost kristjanov, ki so se kljub pogostnemu preganjanju s strani Turkov ohranili vsa stoletja v libanonskih gorah. Ti kristjani imajo poseben obred, maronitski imenovan in so združeni z Rimom.
Ob ustanovitvi je štel Libanon okoli 55 °/o maronitskih kristjanov ter 45 % muslimanov, ki so razdeljeni v dve ločini, sunitsko in šiitsko. Poleg tega živi v Libanonu še skupina Druzov (na pobočju Hermona) in Judov po mestih ob morju, zlasti v glavnem mestu Beirutu.
Zaradi tako mnogostranske verske s.estave prebivalstva je prišlo med voditelji verskih skupin do dogovora, naj bo predsednik države vedno maronitski kristjan, predsednik vlade muslimanski sunit, predsednik parlamenta pa mohamedanski šiit.
Po 25 letih se je razmerje prebivalstva spremenilo zaradi palestinskih beguncev in večje rodnosti muslimanov v korist slednjih. Zato stremijo za tem, da bi spod-
tek in soboto profesorji srednjih šol, poldržavni uslužbenci od 19. do 21. maja, ognjegasci v četrtek in petek, tiskarji pri dnevnikih so proglasili stavko kar za cel teden (od 18. do 25. maja), tako da je ostala Italija za osem dni (če ne pride prej do sporazuma) brez dnevnih časopisov; letalci bodo stavkali v ponedeljek in torek, uslužbenci bencinskih črpalk v sredo 20. maja. Pa bi še in še lahko naštevali.
Vsa ta veriga stavk je seveda prinesla nemir med prebivalstvo. Poleg ogromne škode v gospodarstvu, ki slabi kupno moč lire, pa povzročajo stavke tudi politično škodo, saj jih ni malo, 'ki si v takih razmerah želijo, 'da bi kdo v državi krepko vzel oblast v roke in naredil konec tem socialnim nemirom. Seveda bi to pomenilo konec demokracije, a vedno bo dosti takih, ki dajejo prednost redu pred svobodo. To (mnenje je zmotno, a prav zato marajo vsi odgovorni: politiki in sindikalni voditelji vse storiti, da ne bo prevladalo.
DELAVSKI STATUT SPREJET
Italijanski parlament je sprejel v ponedeljek, 18. maja tako imenovani »delavski statut«, prvi italijanski zakon, ki ureja pravice delavcev in delavskih organizacij v tovarnah in predvideva tudi kazni za kršenje teh pravic s strani delodajalcev. Sindikatom je priznana vloga »edino ustreznega instrumenta« za zaščito delavskih interesov, delavcem pa je med drugim legalno zaščitena pravica, da razpravljajo o svojih problemih in v določenih primerih zborujejo v tovarnah tudi med delovnim časom. Oče tega zakona je pokojni socialist Giacomo Brodolini, ki je bil minister za delo v prvi Rumorjevi vladi.
Škofje v Rodeziji ne odobravajo vladne politike
Škofje v Rodeziji so izdali pismo, v katerem izražajo svojo zaskrbljenost glede vladnega zadržanja do črncev. Tako zadržanje gotovo ni v skladu s krščanskimi pravicami in načeli. Škofje menijo, da bo tc v škodo katoliškim privatnim šolam in da bo povzročilo precejšnjo škodo misijonskemu delovanju.
nesli kristjane na njih položajih in vključili Libanon v vsearabsko gibanje. Seveda bi kristjani zgubili na ta način ves vpliv, saj bi zginili v islamskem arabskem morju.
Prvič so libanonski muslimani poskusili uresničiti svoje načrte leta 1958. Tedaj sta se Egipt in Sirija združila v Združeno arabsko republiko (RAU); muslimani v Libanonu so z nemiri poskušali doseči isto: priključiti se novonastali republiki. A kristjani so bili budni. Na poziv državnega predsednika Šamuna in poveljnika vojske generala Šehaba so poklicali ameriške mornarje, ki so se izkrcali s svojih letalonosilk ter pomagali š svojo navzočnostjo prebroditi krizo.
Gospodarstvo je cvetelo naprej, turizem je prinašal krepke devize v deželo, trezna zunanja politika in notranji politični mir pa sta jamčila neprestan napredek države. Ko je izbruhnila leta 1967 tretja izraelsko-arabska vojna, se je Libanon skušal držati čim dlje proč od bojne histerije drugih arabskih držav.
KONEC LIBANONSKE NEVTRALNOSTI
Po letu 1967 pa so se začeli za Libanon dnevi težav in preizkušenj, ki so ga zapletli v boje z Izraelom ter ga oropali toliko proslav-Ijane nevtralnosti. Krivdo za to nosi palestinska odporniška organizacija »El Fatah«, ki je poslala svoje gverilce na libanonsko področje, katero meji na judovsko ozemlje. Ti gverilci, ki v Jordaniji že narekujejo državno politiko, so tudi v Libanonu vedno bolj zahtevni in drzni.
V Libanonu so »fedajin«, arabski gverilci, pripravili prvo ugrabitev izraelskega potniškega letala. Izraelci so se znesli nad libanonskim letalstvom. V drzni akciji so v nekaj urah uničili v Bejrutu vsa libanonska letala.
Lani jeseni so izbruhnili spopadi med redno libanonsko vojsko in gverilci organizacije »El Fatah«, ki jih vodi Arafat. Ker je ministrski predsednik Rašid Karami poskusil najti sporazum, so postali gverilci še drznejši v svojih zahtevah. Sirija je razpostavila svoje čete ob meji, da bi našla pretvezo za vkorakanje v Libanon. Sovjetska zveza je nenadoma odkrila, da so Arafatovi gverilci veliki junaki in vzorni protiimperialistični borci, Izrael pa je začel groziti, da ne bo mogel dopustiti, da bi libanonsko ozemlje postalo izhodišče vojaških akcij zoper izraelsko državo. Predsednik Naser je ob rastoči napetosti nato poklical obe sprti stranki v Kairo. Tam sta libanonski general Bustani in Arafat skuhala gnil, zares orientalski kompromis. Gverilci ostanejo v Libanonu, imeli bodo prosto roko, država jih ne sme zatirati, oni pa bodo priznavali oblast države nad sabo.
Posledice tega nesmiselnega dogovora so bile vidne v preteklih dneh. Libanonska vlada, ki želi biti čim bolj stran od spopada z Izraelom, se vanj vedno bolj zapleta ne toliko po svoji volji kot zaradi svoje nemoči do palestinskih gverilcev. Mohamedanskemu delu prebivalstva je tak razvoj gotovo všeč, maronitske kristjane pa vedno bolj vznemirja, saj je lahko to konec ne le libanonske samostojnosti, temveč tudi njih stoletne verske in politične svobode ter neodvisnosti.
kali poštni uslužbenci in ljudskošolski učitelji; v četrtek in petek železničarji, v pe-
Britanski parlament razpuščen
Spopad sindikatov z vlado
Sped. ir abbon. postale - II Gruppo
Pred sto leti je zasedal prvi vatikanski koncil
Zlata maša sv. očeta
Kakor drugi je tudi prvi vatikanski koncil imel posebne poteze, ki jih je določalo neko napeto stanje v Cerkvi takratne dobe. Koncil je odpravil zbeganost ali negotovost in kljub svojemu kratkemu poteku razločno usmeril razvoj Cerkve za zadnje stoletje.
V dobi Pija IX., ki je krmaril čoln sv. Petra od 1846 do 1878, je prenehala obstajati Cerkvena država. Ta dogodek je razburil ves krščanski svet in je močno vplival ne le na papeža samega, ampak tudi na razpoloženje, v katerem se je sestal I. vatikanski koncil. Večina papeške države je že do leta 1870 prešla bodisi s silo, z zvijačo ali s plebiscitom v sklop kraljevine Italije, oklicane leta 1861. Zedinjena Italija je ponovno zahtevala, naj bo Rim njeno glavno mesto, papež pa je prek Antoneilija odklonil pogajanja te vrste. Zabolel ga je predlog 8943 duhovnikov, naj se odpove svetni oblasti, tolažila pa ga je zahteva nad 300 škofov, zbranih v Rimu leta 1862, da papežu pripada neodvisno državno ozemlje.
Ko so leta 1870 Nemci zmagali nad Francozi in je nova francoska republika stopila na stran Italije, nobena močna država pa ni trdno stala na papeževi strani, je italijanska vlada sklenila zasesti Rim. Pij IX. se ni uklonil, ni pa dopustil prelivanja krvi. Po prvem obstreljevanju Rima se je 20. septembra 1870 umaknil sili. Obdržal je še tako imenovano Leonovo mesto onstran Tibere po plebiscitu (za Italijo je glasovalo 133.681 ljudi, za papeževo oblast pa le 1507). Kraljeva vlada se je preselila v Rim leta 1871, papežu pa je dala garancijsko pismo, da sme nemoteno ostati v Vatikanu in vzdrževati neovirane stike s svetom kot suveren. Pij IX. ponudbe ni vzel na znanje in se je štel za jetnika.
V enaki meri, kakor je ugašala papeževa popularnost med italijanskimi narodnjaki, se je večala njegova priljubljenost med katoličani. Podoben vpliv je imel tedanji evropski liberalizem. Razglašal je prostost cerkvenih vezi, povzročil pa je močnejšo strnjenost ljudi, ki so branili neporušene verske temelje. Papež je tako gibanje vneto podpiral in pogosto zbiral okrog sebe škofe tedanjega sveta. Ob takem zboru je 1854 razglasil dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju. Na Petrovo 1867 je za jubilej mučeniške smrti apostolskih prvakov prišlo v Rim nad 500 škofov. Zoper zmote, ki so se tedaj širile, je 1864 zbral 80 takih stavkov in jih obsodil v Silabu. Da bi te zmote postavil v obvezni cerkveni nauk, je že takrat kardinalom zaupal namen, da skliče koncil. Dne 2.9. junija 1868 je sklicanje koncila javno razglasil in napovedal za 8. december 1869 njegov začetek.
POTEK KONCILA IN NJEGOVI SKLEPI
Za obravnavo je pripravljalna komisija koncila pripravila 52 shem (predlogov ali za rešitev potrebnih vprašanj). Na vrsto sta mogli priti samo dve shemi in še ti dve ne v celoti. Koncilski očetje so se zedinili za besedilo glede dogmatične konstitucije o katoliški veri, razglašeno 24. aprila 1870. Zoper panteizem, materializem in racionalizem so bile naglašene temeljne resnice o Bogu, stvarjenju, razodetju, o veri in njenem odnosu do razuma. S tem je bilo pokopano razsvetljensko učenje o naturalističnem deizmu in znova poudarjeno, da se je Bog človeštvu res razodel.
Druga predložena snov je imela naslov O Kristusovi Cerkvi. Na zahtevo italijanskih škofov — teh je bilo največ na koncilu — so za uvod v nauk o papeževem primatu sklenili, da bodo obravnavali nauk o nezmotneTn učiteljstvu papeža, kadar nastopa kot razlagalec Kristusovega razodetja. Glasovali naj bi kar z aklamacijo, kar pa ni bilo sprejeto. Ob prvem predloženem besedilu je bilo prvič še 88 zoper predloženo obliko, 451 zanjo, 62 pa za pogojno pritrditev. Zoper razglasitev dogme načelno skoraj ni bilo pomislekov, večina nasprotnikov je bila le mnenja, da čas za tako razglašanje ni ugoden ali primeren. Nihče pa ni hotel papežu napraviti žalosti, ker so vedeli, da papež želi, da se drugič predlog sprejme. Tako se je pred
18.	julijem 1870, ko je bilo končno glasovanje, več koncilskih očetov umaknilo iz Rima. Dogmatična konstitucija je tako v tem prvem (in edinem) delu, ki je prišel na vrsto, dobila večino 535 glasov; odklonila sta jo samo dva škofa, pa sta jo takoj nato tudi podpisala. Navzoči škofje so jo v enem letu prav tako sprejeli in vernikom kot obvezni nauk Cerkve razglasili.
Sprejeta dogmatična definicija je ponekod vzbudila strah, da bo s tem zmanjšana veljava škofov. Pa je papež leta 1875 sam potrdil, da »po stalnem učenju katoliške Cerkve, kakor ga je koncil izrecno razložil, škofje niso le papeževo orodje in ne papeževi uradniki brez lastne odgovornosti, temveč jih je postavil Sv. Duh, da namesto apostolov pasejo in vodijo kot pravi pastirji čredo, ki jim je zaupana«. Zato je drugi vatikanski koncil samo nadaljeval veliko odločitev prvega, ko je bliže določil pravice delnih Cerkva in oznanil svetu, da škofje skupno s papežem kolegialno vodijo vso Kristusovo Cerkev. »Prvi Vatikan« je leta 1870 tako strnil katoliške vrste in jih okrepil.
M. Al.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Priznanje slovenskemu hotelirju
Pokrajinska ustanova za turizem v Rimu je podelila zilato odličje slovenskemu rojaku Vinku Levstiku, lastniku hotelov »Bled« in »Daniela« v Rimu.
To odlikovanje si je g. Vinko Levstik zaslužil s tem, da si je — kot pravi diploma — stekel posebnih zaslug iv zivezi z »Dnevom turizma, vljudnosti in gostoljubnosti«. Podeljeno odličke naj bi bilo skromno in simbolično priznanje za dragoceno in dejavno podjetnost, ki jo je g. Vinko Levstik kat hotelir razvil v teku let v korist rimskega turizma.
Zlaito odličje je bilo našemu rojaku podeljeno ob navzočnosti najvišjih mestnih oblasti v četrtek 14. t. m. v dvorani Pro-moteca na Campidogliu v Rimu. Zavednemu Slovencu tudi naše čestitke!
Papež v Španijo?
Španski časopisi napovedujejo, da bo sv. oče Pavel VI. verjetno obiskal Španijo. Papež naj bi prišel v Španijo jeseni, ko bo razglasil sv. Terezijo AvMsk-o za cerkveno učiteljico. Ce bo do tega potovanja res prišlo, bomo videli v prihodnjih mesecih. Poznavalci razmer v Vatikanu so glede tega skeptični, ker bi obisk pomenil moralno oporo Francovemu režimu, ki preganja baskovske duhovnike in krati politično svobodo državljanov.
Nove litanije vseh svetnikov
Slovenska liturgična komisija je preuredila litanije vseh svetnikov, ki so že stopile v veljavo. Litanije prinašajo precej novosti, kor vključujejo svetnike vseih časov in iz vsega sveta: od prvega mučenca sv. Štefana do sv. Marije Goretti. Vključeni so japonski, kanadski in ugandski mučenci, pa tudi svetniki novejše dobe kot sv. Pij X. in sv. Janez Bosco. Dane so razne možnosti za spreminjanje prošenj .
Kongres, kako porazdeliti duhovnike
Kongregacija za duhovnike pripravlja mednarodni kongres za študij vprašanja o boljši porazdelitvi duhovnikov po svatu. Kongres bo na Malti od 24. do 28. maja in se bo vršil pod geslom: Svet in moja župnija.
Sovjetsko nasilje nad ukrajinskimi škofi
Pred 25 leti so sovjetske oblasti poslale v ječo vseh enajst ukrajinskih škofov. Izmed teh škofov jih je devet umrlo v ječi. Za te pokojne škofe je kardinal Slipy daroval v Rimu sv. mašo.
Škofijsko palačo je prodal
V mestu Bilbao v Španiji je škof s po sebnim pismom obvestil vernike, da namerava prodati razkošno škofijsko palačo. Potem bo kupil drugo bolj preprosto, a bolj praktično stavbo za škofijske urade. S prihranjenim denarjem upa, da bo mogel v prihodnjih petih letih zgraditi 40 novih cerkva, ki jih škofija nujno potrebuje.
Komisija za izredno dušnopastirsko delo
Sv. oče Pavel VI. je ustanovil posebno pastoralno komisijo v okviru kongregacije za škofe. Omenjena komisija bo skrbela
Duhovna oporoka Aleksandra Serenellija
6.	maja letos je v kapucinskem samostanu v Macerati umrl morilec sv. Marije Goretti, Aleksander Serenelli, star 88 let. Zapustil je naslednje pismo, ki -ga je napisal 5. maja 1961, ko mu je bilo 80 let.
»Skoraj imam 80 let in kmalu bom zaključil svoje življenje. Ko gledam v svojo preteklost, priznam, da sem v prvi mladosti zašel na slabo pot: na pot greha, ki me je spravila v nesrečo. Po časopisih, predstavah in slabih zgledih sem videl, da mnogi mladii ljudje hodijo po tej poti, ne da bi pomislili, kam jih vodi in tudi jaz se za to nisem brigal.
Imel sem ob sebi verne ljudi, pa se zanje nisem zmenil. Zaslepila me je strast in me potiskala naprej. Z dvajsetimi leti sem napravil zločin, katerega me je še vedno groza, kadar se nanj spomnim.
Marija Goretti, sedaj svetnica, je bila moj angel varuh, ki mi ga je dala božja Previdnost, da bi me rešila. Še so mi v srcu njene besede očitkov in odpuščanja. Prosila je zame, svojega morilca. Nato je prišlo 30 let zapora.
Mala Marija je bila zares moja luč, moja zavetnica: z njeno pomočjo sem lepo preživel 27 let jetniškega življenja. Ko me je družba spet sprejela v svojo sredo, sem skušal živeti pošteno. Sinovi sv. Frančiška, kapucini v Markah so me sprejeli z ljubeznijo ne kot služabnika ampak kot brata. Med njimi živim že 24 let. In sedaj mimo čakam trenutka, ko me bo Bog sprejel v svojo bližino, ko bom mogel objeti svoje drage, ko bom mogel biti v bližini svojega angela varuha in njegove drage mame Asunte.
Vsi tisti, ki bodo brali to moje pismo, naj se na mojem zgledu naučijo bežati pred zlom in slediti dobro že izmlada. Naj ne mislijo, da je vera s svojimi zapovedmi nekaj, brez česar se more shajati. Vera je prava pomoč in edina varna pot v vseh okolnostih življenja, tudi v najtežjih.«
za vse izredno dušnopastirsko dalo, v prvi vrsti med izseljenci in turisti, a tudi med mornarji, letalci in	cigani.	Doslej	so	za
posamezne skupine	skrbela	posebna taj-
ništva pri Sv. Sedežu, sedaj pa je delo bolj usovršeno. Novo ustanovljena komisija ima veliko avtonomijo. Ustanovna listina tudi določa, kdo je član komisije in naroča, naj komisija deluje v soglasju ? narodnimi škofovskimi konferencami.
Novi člani tajništva škofovske sinode
Na zasedanju zadnje škofovske sinode je bilo sklenjeno, naj se ustanovi stalno tajništvo škofovske	sinode,	ki bi	ga	sestavljalo 15 članov.	Dvanajst naj	bi	jih
izvolili člani škofovske sinode, tri pa naj bi imenoval sv. oče. Ta sklep so pred kratkim izivedli. Izvoljeni so bili naslednji kardinali in nadškofje: črnski kardinal Pavel Zoungrana, kardinal Dearden iz Detroita v ZDA, 'kardinal Gtlroy iz Avstralije, indijski 'kardinal Gracias, kardinal Dopfner iz Miinchena, kardinal Duiva! iz Alžira, brazilski kardinal Rossi, kardinal Poma iz Bologne, pariški kardinal Manty, nadškof Cordeiro iz Karačija v Pakistanu, nadškof Zoa iz Afrike, nadškof McGrath iz Paname. Sv. oče pa je imenoval naslednje člane: kardinala Pericle Felice-ja, slovaškega škofa Trochta in maronitskega škofa Dou-mitha.
Stanovanjska stiska v Rimu
Enajst profesorjev in 117 duhovnikov salezijanske univerze v Rimu z odprtim pismom opozarja javnost na neznosni položaj ljudi v rimski okolici, ki živijo po zasilnih stanovanjih in barakah. Gre za okoli 15.000 družin. Istočasno pa je v Rimu 30.000 novih stanovanj, 'ki niso zase-, dena. Najemnine so previsoke in jih preprosti ljudje enostavno ne morejo plačati. Podpisniki pozivajo občino in druge oblasti, naj uredijo socialno kričeči položaj brezdomcev, čeprav z oblastveno zasedbo prostih stanovanj.
Prilagoditev v duhu narodnih izročil
Škofovska konferenca v Laosu in Kambodži je z dovoljenjem iz Rima določila, naj se spomin vseh svetnikov in dan mrtvih praznujeta med 15. septembrom in
15.	oktobrom, to je v času, ko se v teh deželah po že stari poganski tradiciji slovesno praznuje spomin mrtvih.
Sv. oče Pavel VI. je bil posvečen v duhovnika 29. maja 1920. Tedaj je bila kva-trna sobota po. binkoštih. Zanimivo je, da je zaradi slabega zdravja vse svoje teološke študije opravil kar doma in ni živel v semenišču kot je to običajno za duhovniške kandidate. Šele po posvečenju, ko se je šel spopol-njevat na gregorijansko univerzo v Rimu, je stanoval v lombardskem zavodu. Sv. oče je imel komaj 22 let in osem mesecev, ko je postal duhovnik (rodil se je namreč 26. septembra 1897). Bil je med najmlajšimi duhovniki tistega časa.
Kljub slabotni postavi in šibki zunanjosti pa je sv. oče mogel doživeti redek jubilej: svojo zlato mašo. Ni želel, da bi za to priložnost krščanski svet pripravil kaka posebna praznovanja. Svoj jubilej je hotel obhajati na svojstven način: na letošnji binkoštni praznik je sklenil podeliti isto Kristusovo duhovništvo, katerega je bil pred 50 leti sam prejel, 279 diakonom, ki naj bi bili predstavniki vseh celin in čim
Afriška celina je še zmeraj razbita po rasah. Na severu sita si neprestano v laseh arabski svet in črna plemena v srednji Afriki, na jugu pa vladajo bele diktature v Južni Afriki, Rodeziji in v portugalskih kolonijah. Upravno so te diktature dobro organizirane, tako da jim črni človek za enkrat ne more blizu.
Balkanizacija Afrike še zmeraj prevladuje. Marsikje se upravičeno poraja vprašanje, ali je ta ali ona država res potrebna, zato so trenja med afriškimi -država-mi na dnevnem redu. Prva .leta po nastanku novih držav je marsikdo mislil, da gre za resnične narodne tvorbe, ki so se porodile iz načela o samoodločbi narodov. To pa ni bilo in ni res. Večina afriških držav je še zmeraj zmes plemen, ki se nočejo odpovedati svojim izročilom in se le počasi in s težavo vnemajo za idejo o narodni državi. Najbolj zgovoren primer tega odpora do enotne države je bila zadnja državljanska vojna v Nigeriji, kjer so si skušali člani naprednega plemena Ibo ustvariti lastno državo Biafro. Tako vlada med osrednjimi oblastmi in deželami znotraj držav neprestano trenje. Marsikateri afriški narod v našem smislu bo mogel nastati le z ognjem in mečem.
Afriške države so spočetka precej škilile v Moskvo. Sovjetska zveza je po zadnji vojni žrtvovala obilo denarja in razvijala močno propagando izrabljajoč sloves, ki si ga je bila pridobila z zmago nad Hitlerjem. Nova Afrika je deloma podlegla temu prividu; vsa afriška javnost je hotela biti »socialistična«. Države zahodnega sveta se tej propagandi niso znale postaviti v bran drugače kot s podporami in posojili, ki so jih seveda afriški voditelji brez kakih ideoloških pomislekov brezskrbno prejemali.
Potem pa je prišlo do zastoja pomoči. V Moskvi so spoznali, da afriški voditelji ne znajo gospodariti z denarjem in da si socializem čisto po svoje zamišljajo. Zato so se začeli od Afrike odmikati. Če se ne bi tedaj pojavili Kitajci na afriški celini,
Novo ime za nemški viteški red
Od 1. januarja letos ima nemški viteški red, ki ima več postojank tudi v Sloveniji, uradno latinsko ime »Ordo 1'ratrum Domus hospitalis sanctae Mariae Teutoni-corum in Jerusalem« (Red nemških bratov hospica sv. Marije v Jeruzalemu). V deželah, kjer je bil dosedaj red poznan pod imenom »Ordo Teutonicus - Nemški red« ali s kratico OT, bo to ime nosil še naprej. Za slovanske dežele je Sv. Sedež odobril ime »Križn-iški red« (KR).
Ne marajo sprememb v bogoslužju
Nekateri kristjani se še vedno ne morejo sprijazniti z novostmi in spremembami v 'bogoslužju, ki jih je zahteval zadnji koncil. Tožijo, da gredo v pozabo umetniško izdelani oltarji in čudovite latinske maše slavnih skladateljev. Zdi se, da bi po njihovem mnenju moralo biti bogoslužje v službi umetnosti in glasbe in ne obratno. V Rimu je ustanovljen celo poseben odbor za obrambo krščanske kulture, ki širi letake in brošure tar poziva celo sv. očeta, naj se vrne vse na staro.
Za 'konec junija napovedujejo te -vrste kristjani skupno romanje v Rim, kjer bi radi izsilili od sv. očeta preklic nove ob-
več krščanskih narodov. Iz Italije jih je bilo 'Odbranih 175 (po eden tudi iz goriške in tržaške škofije), ostali so bili iz Evrope, obeh Amerik, Afrike, Azije in Nove Zelandije.
Obred posvečenja je sv. oče opravil popoldne na -binkoštno nedeljo 17. maja v baziliki sv. Petra ob pomoči desetih so-posvečevaloev kardinalov. Staršem -novo-mašnikov je osebno podelil sv. obhajilo. Novomašinikom pa je položil na srce: »Ne dvomite nikdar nad svojim duhovništvom! Ne osamite ga nikdar od svojega škofa in Kristusove Cerkve! Nikdar ga ne izdajte! Imejte velikodušno srce, zaprto za vsako posvetno ambicijo, oddaljeno od vsake bedne težnje tekmovati s svetom in prežeto čutenja s Cerkvijo, srce, ki bo odločeno vzdržati vsako skušnjavo, vsako preizkušnjo, vsako naveličanost, vsako utrujenost, vsako razočaranje, vsako žalitev, srce, stanovitno ob vsaki žrtvi in do konca.«
bi se bili umaknili še bolj. Tudi Sev. Amerika je prišla do spoznanja, da je politični pomen povojne Afrike previsoko cenila.
Tako so afriški državniki doživeli 'svojo prvo veliko izkušnjo, pa tudi prvo grenko razočaranje. Spoznali so, da se na stalno tujo pomoč ne morejo več zanašati in da se morajo bolj postaviti na -lastne noge, če nočejo postati privesek te ali druge bivše -kolonialne sile. Začela se je trda doba finančnih težav, ki še vedno traja.
Ob svojem nastanku so afriške -države verovale v industrializacijo. Tovarne, stroji in sodobni izdelki, to so bili njihov ideal. Niso pomislile, da je za industrializacijo potrebno tehnično znanje, primerna kultura, temeljita prosveta, urejen promet in zlasti poštena javna uprava. Ker je tega povsod primanjkovalo, vidimo sedaj čudne prizore: asfaltirane ceste, ki se zgubljajo nekje v pragozdu; dograjene tovarne, katere stojijo, ker jim manjka surovin; lepa šolska poslopja, otroci pa ostajajo doma. Tovarne so brez pravega gospodarskega zaledja, ker prva leta ni nihče mislil na razvoj kmetijstva, male obrti, zasebne obrti in organizacijo prometnih zvez. Sicer pa se je nekaj -podobnega dogajalo v vseh vzhodnoevropskih socialističnih državah.
Danes -grozi velika politična nevarnost vsem afriškim vladam v preseljevanju prebivalstva iz podeželja v mesto. Pritisk dežele na mesta je veliko večji kot v Evropi ali Ameriki. Afrika bo kmalu postala celina z -velikimi mesti, polnimi proletarcev in z zaledjem brez ljudi. To bo nujna povzročilo socialno-poditične prevrate, ki bodo uničili marsikatero mlado afriško državo. Že zdaj se razni vojaški udari ponavljajo kot na tekočem traku. Mestni proletariat jih seveda pozdravlja, ker pričakuje od njih svojo (korist. Toda vprašanje je, 6e -rodijo taki udari sploh kakšno korist za obubožano prebivalstvo. Navadno se -zamenjajo le voditelji, problemi pa ostajajo.
like sv. maše. To je napovedal dr. Gerst-ner, predsednik konservativnih katoličanov v Nemčiji.
Delovanje takih odborov pa seveda še bolj pokaže, kako potrebne so bile spremembe v bogoslužju. Trudimo se le, da bomo novosti in spremembe vedno bolje razumeli, pri njih sodelovali ter iz njih živeli.
Največja katoliška župnija na svetu
Gronlandija je -bila -do leta 1953 zaprta za kakršenkoli poseg katoliške Cerkve. Sedaj je na Gronlandiji 58 katoličanov in trije misijonarji. Ker je dežela šestkrat večja kot Italija, sledi, da je Gronlandija največja župnija na svatu.
Teološka fakulteta v Ministru
Na univerzi v Miinstm v Nemčiji je vpisanih 20.000 študentov. Teološka fakulteta ima 630 rednih -slušateljev: 585 -moških in 45 žensk. Poleg teh rednih slušateljev obiskuje razne točaje teološke fakultete še 40 slušateljev, ki so vpisani na drugih fakultetah. Ti zadnji izpopolnjujejo svoje teološko znanje predvsem z namenom, da bi se usposobili za poučevanje verouka na višjih srednjih šolah.
OKNO V DANAŠNJI SVET
iiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiMiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii!
Povojna Afrika
RA2HE NOVICE
Jurjevanje tržaških skavtinj
DEŽELNE POBUDE
ZA KMETOVALCE
Na kraški -planoti med Bazovico in Jezerom smo se letos -na praznik Gospodovega vnebohoda zbrale, da proslavimo god svojega zavetnika sv. Jurija. Spremenljivo vreme po mlajevi luini nas je opozarjalo1, naj se zavarujemo pred morebitnim dežjem. Ponesle smo s seboj svojo »pagodo«, ki nas lahko tudi več ikot sto vzame pod svojo 'Streho. A ko smo jo začele postavljati, je zapihal severovzhodni veter in vedno bolj preganjal oblake. Umaknile smo se v zatišje gozdiča in tam na (trati postavile oltar. Čeprav še nekoliko v skrbeh, smo vendar vso slovesnost imele na prostem: sv. mašo, sprejem novih skavtinj in veliki zbor. Celo prijazno pomladansko sonce nas je pozdravilo in nato spremljalo našo prireditev.
Veliko število malih in velikih, kakor vidite na sliki, se nas je zbralo, se postavilo v krog, da najprej povzdigne svojega duha k Stvarniku vseh stvari. Skupna molitev, ubrano petje in nagovor asi-
stenta, ki se je okrepljen po našem zvočniku dobro slišal po vsej trati, vse to nas je duhovno združilo, da smo se dostojno udeležile svete daritve in skoro vse prejele sv. 'obhajilo.
Po kratkem odmoru po maši smo se postavile v krog k slovesnosti, pri kateri jih je lepo število naredilo obljubo veveric in vodnic. Starejše pa so Skavtsko obljubo obnovile.
V nagovoru jih je pozdravila Akela in jim razložila pomen skavtske obljube, ki jo vsaka izreka pred samo seboj in vpričo drugih skavtinj ter se obveže, da bo zvesta Bogu, domovini in skavtskim zakonom 'ter bo vsak dan naredila vsaj eno dobro delo v korist bližnjega.
Ni se nam treba bati, da bi zaradi svoje vere ne bile več moderne. Čim bolj človek napreduje v znanju, tem bolj naj poglablja tudi svojo vero. Resnična izobrazba in kultura, pravi napredek ne odvrača od vere, marveč jo utrjuje, ker vera prinaša odgovor na najvišja vprašanja življenja, katerih nobena znanost nikdar ne bo mogla razrešiti. Zvestobo do domovine pokažemo .s svojo sposobnostjo, da znamo kaj narediti, zato si skušajmo pridobiti čim več znanja; čast dajemo svojemu narodu s svojo vernostjo, pridnostjo in poštenostjo. Rade govorimo svoj jezik, se zanimajmo za. zgodovino našega naroda, za deželo, v kateri prebiva naš rod, za naše velike može. Skavitizem je za nas prilika, kjer se v treh stopnjah: veveric, vodnic in popotnic vzgajamo, se izpopolnjujemo, se pripravljamo na življenje v družini, pakliou, družbi. Skavtska vzgoja je nekaj lepega, veselega, privlačnega. Zato se rade udeležujemo sestankov, duhovnih obnov, izletov, taborov', vsega skavtskega delovanja. Med seboj gojimo bratskega duha, do drugih pa požrtvovalno ljubezen, ki ne obstoji samo v lepih besedah, ampak se kaže v dobrih delih v 'telesno in duhovno korist potrebnih.
Ena za drugo so naredile obljubo najprej veverice in za njimi vodnice. Lepo jih je bilo gledati, ko so navdušeno pristopale k skavtski zastavi in razločno .izrekale besede skavtske obljube. Za njimi so vse prisotne .starejše ponovile skavtsko obljubo. Potem se je postavila v vrsto skupina vodnic, ki so uspešno naredile izpit za drugi red. Voditeljica jih je pohvalila in jim k napredovanju čestitala. Himna skavtinj, pesem v čast sv. Juriju in
pesem obljube so povzdignile slovesnost.
»Zdaj vsi prisluhnite obljubi moji, ko Bogu vsa darujem se; kristjanov pot ponovno zdaj hoditi srčno želim do konca svojih dni. Zvesto služiti hočem domovini vse dni življenja Slave hči in kot apostol svojim sorojakom pomagati v ljubezni le želim.«
Kosilo so si skavtinje prinesle s seboj. Ob dveh popoldne so se zopet zbrale in se posedle v krogu po travi za »veliki zbor«. V sredini so nastopale veverice in vodnice od Sv. Vincenca, Sv. Ivana, Opčin, Sv. Križa, Nabrežine s pevskimi točkami iro šaljivimi prizori. Zadnji je nastopil tercet »Pojočih galebov« od Novega sv. Antona z izvirno uprizoritvijo .glasbe po željah. Več kot eno uiro je trajal zanimivi spored, ki so mu prisostvovali mnogi starši skavtinj in skupina že starejših poročenih skavtov in skavtinj. Ob zaključku nas je obiskal tadi deželni svetovalec dr. Drago Štoka .	J.	C.
Pomenek o zadružnih hlevih
Prejšnji mesec je bil v Vidmu sestanek deželnega obsega, na katerem so obširno govorili o zadružnih hlevih. Navzoči so bili predstavniki raznih kmetijskih uradov in ustanov, upravniki zadrug in hlevov ter številni rejci. Pogoji za razvoj živinoreje v zadružni obliki so ugodni. Tukajšnja država in tudi dežela ne pridelajo dovolj mesa. Uvoz se veča iz teta v leto, kar prinaša državi občutne stroške. Zato naj bi bili izgledi za živinorejo, ki je usmerjena v pridelovanje mesa, zelo ugodni. Glavna ovira za razvoj živinoreje v tej smeri so premajhne in razkropljene obdelovalne površine. Zato sta bili nakazani dve možnosti: naj se kmečka posestva povečajo1 tako, da bodo postala gospodarsko donosna, manjša posestva pa naj se lotijo živinoreje na zadružni podlagi. V naši deželi so se zadružni hlevi najprej pojavili v hribovitih krajih, ker so bili tam najbolj potrebni; s tem se je ustavilo propadanje malih zrejališč in opuščanje paše ter se doseglo zboljšanje življenjskih razmer hribovskega prebivalstva. V ravnini pa so zadružni hlevi omogočili postaviti živinorejo na sodobne osnove; dali so povod za boljše pridelovanje krme in s tem povečanje števila živine na hektar. Takšna zadružna organizacija je okrepila čut za medsebojno sodelovanje in istočasno razbremenila delo kmečkih družin. Deželna uprava se zaveda teh prednosti, ki jih prinaša zadružno sodelovanje in zato podpira take pobude z denarnimi prispevki in ugodnimi posojili. Poleg tega se zadruge lahko obračajo na deželno ustanovo za razvoj kmetijstva ERSA glede pomoči pri upravljanju, 'knjigovodstvu in ureditvi drugih stranskih dejavnosti.
Inž. Janko Košir
Reforma kvatmih dni
Kvatre se bodo v bodoče obhajale tako, da se bodo praznovale le še štiri kvaitme sobote lin to kot dnevi krščanske dobrodelnosti. Prva taka kvatma sobota bo v tednu po binkoštih, to je 23. maja. Naši verniki naj bi se ta dan spomnili zlasti naših vzgojnih zavodov na Goriškem in Tržaškem, naših dobrodelnih ustanov in našega tednika.
vila A. Kolerič in M. Pertoit) pa urednik lista prof. Martin Jevnikar. Alenka Mihalič in Mara Rogelja pišeta o matematiku Juriju Vegi.
Proslave Beethovnove dvestoletnice v Stresi
Na programu letošnjega glasbenega festivala »Setitimane Musicali« v Stresi ob Lago Maggiore bodo prireditelji dali velik poudarek dvestoletnici rojstva Ludwiga van Beethovna. Tako bo na prvem večeru na sporedu koncert orkestra »Suisse Ro-mande« in zborov »Radio Suisse Roman-de«, »Pro Arte« iz Lausanne in zbora Brassus. Pod vodstvom svetovno znanega dirigenta VVolfganga Sawallischa bodo izvajali »Deveto simfonijo« v d-modu tar Fantazijo za klavir, zbor in orkester nemškega skladatelja. W. Sawallisch bo nastopil tudi v klavirski vlogi.
Koncerti »Glasbenih tednov« bodo trajali od 27. avgusta do 29. septembra. Na sporedu je še cela vrsta simfoničnih, solističnih in komornih koncertov. Od pianistov bodo nastopili Uršula Oppens, Mau-rizio Pollini, Justus Frantz, D. Giani, Nelson Freire, poleg njih pa še organist Fer-dinando Tagliavini, violinist Henryk Sze-rvng, Roberto Forte, kitarist Andres Se-govia idr.
Od orkestralnih ansamblov naj omenimo še orkester belgijske radiotelevizije iz Bruslja, italijanski Instrumentalni ansambel in Festival Strings iz Lucerne.
Literarne vaje št. 6
Konec prejšnjega meseca smo dobili v roke predzadnjo številko XXI. letnika dijaškega lista Literarne vaje. Na uvodnem mestu je, kot že vse prejšnje številke, nadaljevanje celoletne povesti »Neurja in viharji«, ki jo je napisal Boris Pangerc. Pangerc pa objavlja tudi še neki drugi leposlovni spis in poročilo o moškem med-šolskem odbojkarskem prvenstvu 1970. Z •leposlovnimi spisi sodelujejo še Igor Sancin, Marij čuk, Helda, Mara Žerjal, Nadja Barazutti in Peter Štoka. Znanstvene zanimivosti je prispeval Franc Mahnič, kulturne novice (o Miklavčevi .pesniški zbirki Prošnja za jutri in o Bibliografiji slovenskega tiska v Italiji, ki sta jo sesta-
Tržaške skavtinje 7. maja v trenutku, ko so počastile z molitvijo in petjem Gospoda vseh stvari in poslušajo govor duhovnega asistenta
Mladika št. 4
Zadnja številka »Mladike« naj bi bila izšla že v aprilu, a se uredništvo opravičuje, da se je zaradi stavk in več praznikov natis številke zavlekel.
Zelo tehten je uvodnik dr. Draga Štoke, ki upravičeno zavrača površne trditve pisatelja Jožeta Javorška na račun slovenske skupnosti v Italiji. Pridružujemo se predlogu pisca, da bi se morali Slovenci v zamejstvu označevati ne kot manjšina, temveč kot slovanska narodna skupnost bodisi v Italiji bodisi v Avstriji.
Vsebinsko močne so pesmi iz sodobne ženske lirike. Med njimi se krepko odraža pesem Brune Pertot iz Trsta »Nikdar«. Bolečino odkriva in bolečino poraja članek »Nasilje nad otroki«. Ne gre za morebitno nasilje nad biafrskimi ali egipčanskimi, temveč za nasilje, ki ga nekateri izvajajo nad slovenskim otrokom na Koroškem in Tržaškem.
Črtico »Bobešče« je prispeval Alojz Rebula, Mojca Rant pa povest izpred prve svetovne vojne »Resnični pravi dom«, ki sc bo nadaljevala. Danilo Sedmak skuša odgovoriti in razložiti, zakaj se je človek bolj zanimal za usodo treh vesoljcev kot za tisoče ljudi v Kambodži, ki jih je istočasno zajela vojna vihra.
Martin Jevnikar predstavi pisatelja Zorka. Simčiča, Franc Jeza pa zavrača trditve Vladimira Vremca v zvezi z vlogo in smislom študijskih dni v Dragi. Martin Jevmi-kar tudi oceni prvo knjigo Slovarja slovenskega književnega jezika.
Ne manjka poročil o raznih kulturnih prireditvah na Tržaškem in Goriškem (Doberdob, Boljunec), najti je oceno zadnje igre Slovenskega gledališča v Trstu »To-tovi«, beležke o radiu Trst A in omembo razstave slikarja Avrelija Lukežiča v Tržaški knjigami.
—ej
Za varstvo jablane po cvetenju
Brž ko je jablana odcvetela, so zasnovani plodovi že izpostavljeni napadu šferlupa ali ikrastavositi (ticcliiolatura), posebno če je vreme vlažno in toplo. Tudi pozneje, ko jabolko raste, preti ista nevarnost, če ostanejo nove površine ploda brez škropila. Proti tej bolezni uporabljamo sredstva, ki vsebujejo Ziram, Zineb, Manco-zeb ali Captan in sicer 300 gr na 100 litrov vode. Učinkovit je tudi bakreni oksi-klorid (ossicloruro rameico) v količini 500 gr na hi vode. če je pojav škrlupa skromen in vreme lepo, zadostuje ponovita škropljenje vsakih 10 dni; v slabših razmerah ponavljamo vsakih 7 dni. Ob močnejšem napadu bolezni lahko rabimo sredstva kot je Dodina (80 gr na hi) ali Bano-myl (60 gr). Druga bolezen, ki v tej dobi rada napade jablane je bela plesen ali oidij. Tega zatremo z močljivim žveplom (200 gr na hi) ali s Karatanom (100 gr na hi), ki ju pred uporabo lahko primešamo gornjim pripomočkom. Med škodljivci je treba paziti na drobne metuljčke komaj pol cm velike (litocolletis, cemiostoma itd.); njihove majhne gosenice izvrtajo v listih vijugaste rove. Uničimo jih s sredstvi, ki vsebujejo Diclorvos (150-200 gr) ali Minacide (150-200 gr) ali z mešanico Parathiona (150 gr) ter Lindana (200 gr) ali z mešanico Parathiona (150 gr) in belega olja (200 gr). Uši (afidi) so skoraj redni gostje na jablanah. Proti njim uporabljajo Mevinfos (150 gr) ali Formothion (150 gr) ali Metildemeton (150 gr na hi).
Ko ije plod dosegal velikost oreha, ponovimo škropljenje proti škrlupu in oidiju. Z enako vnemo moramo nastopiti proti ušem in kaparjem (cocciniglie) z MNFA (100 gr) ali Pliotranom (80-120 gr) in podobnimi sredstvi. Pri kaparjih se zgodi, da postanejo odporni na neko sredstvo; zato ga 'iz previdnosti večkrat menjamo. Prav-tako nadaljujemo boj proti gosenicam in sukačam kot smo ga izvedli takoj po cvetenju.
Pri nadaljnjem razvoju jabolka je itraba spat obnoviti borbo proti škrlupu, oidiju, gosenicam, kaparjem in ušem. V tej dobi nastopi nov škodljivec jabolčni zavijač (carpocapsa) tj. črv, ki .se zarije v plod. Tega se ubranimo s Parathionom (150 gr na hi) ali Anzifos-matilom (150 gr), če se pojavijo gosenice vrtačev (rodilegno), ki zavrtajo v deblu dolge rove, jih uničimo z mešanico Parathiona (150 gr) in belega olja (200 gr) ali z Mevinfosom (100-200 gr).
Ko so jabolka dorasla in se popolnoma razvila je spet potrebno nastopiti proti škrlupu, oidiju in naštetim škodljivcem.
V vročih dneh naj bo koncentracija škropil nekoliko manjša, da ne ožgemo listja, ali pa izberemo hladne ure za škropljenje. Na jabolkih, ki bodo šla takoj v potrošnjo, ustavimo škropljenje toliko časa pred nabiranjem kot zahteva nevarna doba ali karenca posameznih pripomočkov. Jabolka, ki bodo po obiranju dalj časa dozorevala v Skladiščih, je treba nekoliko pred obiranjem škropiti z Ziramom ali Captanom (300 gr na hi) ali Benomylom (60 gr); tako jih zavarujemo pred poznejšim napadom raznih gnilob.
Inž. Janko Košir
Pomoč laikov pri delitvi sv. obhajila
V francoskem delu Švice je 130 oseb prejelo .posebno pooblastilo, da smejo pomagati duhovnikom pri obhajanju. Te osebe bodo duhovniki uporabili posebno za obhajanje bolnikov, katerim bodo nesli obhajilo po nedeljski sv. maši.
			
t Msgr. Janez Hladnik
78 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
Torej naj bo še birma, tako smo sklenili. Glavna pomočnica v pripravah je bila gospodična Vida Kjuder poleg vedno delavnih šolskih sester.
Kar nenadno se zavem, da moram 'biti zelo pozoren na botre. Živimo v deželi zmešnjav. Koruzni zakoni, samo civilno poročeni, javno poznani grešniki. Vsega tega je tu polno. Zato sem pozorno pogledal, kadar sem videl v birmanskih listih Itaka neslovanska imena. Tako mi pride v roke Bojan čebron in neki boter z italijanskim priimkom iz Kalabrije doma. Pa vprašam mater, če ve dobro, kdo je. Ona pa da ve in sem dognal, da se ji zdi, da ni poročen. Tako je tudi bilo.
Da 'se preprečijo večji zapletljaji, sem na tihem uredil tako, da bom kar jaz boter. Kalabrež pa je dejal Bojanu: »Nič
ne m ara j! Jaz sem bil že štirikrat poročen. Pa kaj zato? In trikrat birman! Tako imam tri botre. Te bom že peljal neki dan v stolnico, pa ti bom še enkrat birmo držal.«
Seveda Bojan ni bil Kalabrež 'in je razumel, da je s takimi ljudmi bolje, da so daleč proč, čeprav je bil ob uro, k.i jo je boter pripravil.
Na Avenidi del Čampo se je potem vršila birmanska slovesnost. Zakrament je podelil generalni vikar buenosaireške nadškofije msgr. Antonio Rocca.
Bilo je splošno veselje. Povsod je bila miza bogato obložena in tudi »kolačev« je bilo dosti.
POVODENJ
V nižjih predelili, kot v Boki in na Doc k Sudu so vajeni, da voda pogosto naraste. Nevarnost povodnji nastopi v Buenos Airesu tedaj, kadar narasle reke prinesejo več vode kot navadno in pritisne vzhodni veter, ki žene z morja vodo .po reki navzgor. Tako se je zgodilo leta 1938. Vse daleč notri v Delto, kjer imajo rojaki iz Šempasa Rovtar in Oberdank
»Recreo Europa«, jim je voda odnesla vse posodje in opravo iz dvorišča in okrog zgradbe ter je zalila vse spodnje prostore. Tudi Avellaneda je bila preplavljena; in v našem lokalu so naglo dvignili harmonij na mizo, da so ga tako rešili pred naraslo vodo, ki jo je bilo v sobi do 70 cm visoko.
Pri Ivaniču v Sarandiju je voda zalotila prašiča, ki je bil že kar rejen za zakol. Žival je splavala iz svinjaka in obsedela na drevesu.
»Kak čuden sad mi je dalo to drevo,« sc je smejal Jožko Ivanič, ko smo sedeli pri mizi ob kolinah, par tednov pozneje.
Mnogi rojaki so tedaj šele razumeli, zakaj je na nekaterih krajih zemlja tako poceni...
Bila pa je tista povodenj res tako visoka, kakor je ni bilo prej petdeset let in tudi pozneje je nisem več doživel.
ŠTIRISTOLETNICA SV. GORE
Leta 1539 se je prikazala Marija Urški Ferligojevi iz Grgarja na Skalnici, ki je postala kasneje naša Sveta gora.
Vsi Primorci se z ljubeznijo spominjajo
te Marijine božje poti, katero so mnogi vsak dan gledali doma in od katere so se premnogi še prav posebej poslovili, piedno so šli v tujino.
Zato je bila splošna želja, da se 'ta dogodek primarno proslavi. Revija »Duhovno življenje« za junij, ki je bil mesec proslav, je bila posvečena temu spominu. Izpod peresa dr. Česnika je izšel krasen članek, poln spominov mnogih fantov in deklet, ki so jih za to priliko povezali v celoto.
Izdali smo tudi posebne svetogorske podobice, ene s slovenskim in druge s španskim besedilom.
Bratovščina svetega rožnega venca je za tisto priliko nabavila lepo zastavo s podobo svetogorske Marije.
Prav posebna slovesnost je bila diako-nirana sv. maša na Avenidi del Čampo, katero je tudi filma! naš prijatelj dr. Be-risso in smo tako dobili živ spomin na to prelepo slovesnost.
Luhansko romanje tisto leto je bilo tudi v znamenju svetogorske štiristoletnice in prav tako naše vsakoletno romanje v Lourdes.
Ko je pozneje slovanski Paternal prene-
hal z delom, je ostala Marijina podoba v varstvu šolskih sester na Patemalu, kjer je še sedaj.
Ko je bila na Avellaneda ukinjena slovenska maša in prenesena v San Josč de Pompao, je šla v Pompeo tudi Marijina podoba, katera visi sedaj v župnišču sv. Jožefa v Pompeju v Lanusu.
Zastavo bratovščine s svetogorsko Marijo pa hrani Stanko Troha v Hurlingha-mu ter se z njo udeležuje vseh slovesnih romanj.
NAŠA ROMANJA IN IZLETI
Luhansko romanje se je vršilo tisti čas v novembru. Pozneje, po prihodu novih Slovencev' leta 1948 se luhansko romanje obhaja drugo nedeljo v maju, ker je maj v Sloveniji Marijin mesec.
Zadnja nedelja v majniku je bila namenjena romanju v Lourdes, v kraju Santos Lugares. Ta Marijina božja pot leži tako, da ima prav blizu veliko slovenskih družin. Pozneje je bil čas tega romanja prenesen na nedeljo po velikem šmarnu.
(Se bo nadaljevalo)
Sestanek slovenskih volivcev na Goriškem
Slovenska demokratska zveza je sklicala prejšnjo nedeljo sestanek volivcev in somišljenikov, na katerem se je razvila razprava o bližnjih volitvah. Sestanek je otvo-ril predsednik Albin Šuligoj, ki je nato dal.besedo članu vodstva dr. Avgustu Sfiligoju za obrazložitev programa Slovenske demokratske zveze. Dr. Sfiligoj je natančno obrazložil -glavne smernice političnega in upravnega programa SDZ za prihodnje volitve. Predvsem so najbolj važne one točke programa, ki zadevajo naše narodne in jezikovne pravice. V tem smislu bo šla borba SDZ in njenih izvoljenih predstavnikov še naprej, da končno dosežemo globalno zaščito celotne slovenske manjšine v Italiji. Pri tem ne smemo pozabiti tudi rojakov v videmsiki pokrajini, annpak jim moramo nuditi vso našo pomoč. Dr. Sfiligoj je v nadaljevanju naštel predvsem glavne zahteve glede slovenskega šolstva, socialne in kulturne pomoči in podpore, javnih del, otroških kolonij ter zabavišč, poimenovanja ulic po slovenskih osebnostih, problem razlastitve naše zemlje itd.
V stvarni debati, ki je sledila obrazložitvi glavnih točk programa, so navzoči zlasti dopolnili zgoraj navedene postavke 7 lokalnimi zahtevami. Tako so zlasti podali več specifičnih prispevkov zastopniki Števerjana, Doberdoba in Sovodenj, ki imajo svoje posebne probleme v tamkajšnjih občinskih upravah bodisi kot večina bodisi kot opozicija.
Udeležba na nedeljskem srečanju je bila zelo številna, kar je pokazalo, da so taki in podobni sestanki nujno potrebni. Zato
bodo odgovorni v bodoče poskrbeli za bolj redno sklicanje medsebojnih srečanj, ki lahko še poglobijo sodelovanje med vsemi, ki jim je pri srcu slovenska in demokratična stvar. Saj so samo predstavniki, izvoljeni na slovenskih listah, resnični slovenski zastopniki, ki jim ni treba slediti ukazom neslovenskih strank. V tem smislu je izzvenela tudi volja, izražena na nedeljskem sestanku in po tej poti bodo slovenski demokrati šli odločno naprej.
Liste z lipovo vejico v slovenskih občinah
V slovenskih občinah goriške pokrajine so bile predstavljene sledeče kandidatne liste z lipovo vejico:
Doberdob: dr. Gergolat Maks, Frandolič Alojz, Soban Marjan, Lakovič Andrej, Devetak Emil, Vescovi Ivan, Konje Ernest, Ferletič Marija, Peric Gabrijel, Ferfolja Evgen, Peric Ivan Branko, Radetič Emil.
števerjan: Klanjšček Stanislav, Koršič Hadrijan, Klanjšček Zdravko, Knez Helena, Komjanc Simon, Miklus Mario Briuno, Mužič Alojz, Prinčič Izidor, Skok Armand, Terčič Zdenko, Terpin Ciril, Tertpin Emil.
Sovodnje: Kovic Edvin, Devetak Remo, Hmeljak Mirko, Durčik Danko, Florenin Ivo, Pipan Jožko, Ožbot Julij, Batistič Karel, Černič Branko, Kovic Ivan, Tomšič Peter, Černič Marjan.
Orgelski koncert. V torek, 2. junija ob
21.	uri bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici orgelski koncert, ki ga bo izvajal prof. Hans Haselbock z Dunaja. Prejšnji dan bo isti glasbenik imel enak koncert na Sv. gori ob 16. uri.
Dijaki slovenske enotne srednje šole in učenci osnovnih šol vabijo ob 25-LETNICI OBNOVITVE SLOVENSKIH ŠOL na
prireditev
ki bo v nedeljo, 24. maja ob 16.30 v Katol. domu v Gorici. Spored bo pester in ga bodo napovedovali dijaki trg. zavoda.
■■
Prizor z osrednje proslave, ki so jo priredile osnovne šole ob 25-letnici obnovitve slovenskega šolstva na Tržaškem v Kulturnem domu v Trstu v soboto 9. maja letos
Koncert slovenske orgelske glasbe v Trstu
V okviru javnih koncertov Italijanske radiotelevizije je tržaška radijska postaja priredila v ponedeljek, 18. maja v cerkvi Brezmadežnega Srca Marijinega v Trstu oigelski koncert prof. Huberta Berganta. Koncerta se je udeležilo številno občinstvo, zlasti mnogo je bilo glasbenih ljubiteljev in poznavalcev.
Spored je obsegal Sest fug oz. fugi ran ih skladb Stanka Premrla, Primoža Ramovša Dve koralni predigri in Fanfaro, Ubakla Vrabca »Ostinato« ter Sama Vremšaka »Sonato«. Organist Bergant je vsa dela predstavil z dovršeno tehniko in močno interpretacijsko silo. Zelo posrečeno je izbral potrebno registracijo, kar je prišlo na trimanualnih orglah zgoraj omenjene cerkve še posebej do izraza.
Sv. Ivan
V -nedeljo 17. maja smo imeli v naši župni cerkvi prvo obhajilo dvanajsterih
otrok naše slovenske osnovne šole. Zadnja leta smo imeli vsako leto približno talko število prvoobhajancev, prej pa je bilo treba prvo obhajilo zaradi manjšega števila včasih opustiti. Zdi se, da zanimanje za slovensko šolo nekoliko raste. Številni verniki so bili s slovesnostjo zelo zadovoljni, posebno zaradi lepega petja cerkvenega zbora.
Popoldne je gostovalo v našem Marijinem domu Slovansko katoliško društvo »Hrast;< iz Doberdoba z dramo Manice Romanove »Prisega opolnoči (Cigan Marko). Ckrog trideset igralcev, saimi mladi ljudje, so nam nudili izreden užitek. Nastop je ugajal številnemu občinstvu. Drama je bila posrečeno izbrana za okus udeležencev in lepo podana. Zelo smo hvaležni bratskemu društvu za obisk; naša dvorana bo mladi igralski skupini vedno na razpolago.
V nedeljo, 24. maja bo Ob 17. uri nastopila v Domu osnovna šola z zelo pestrim sporedom, eno nedeljo pozneje, 31. maja ob isti uri pa bo nastopilo več glasbenih ansamblov.
Sv. maša italijanske mladine v spomin Petra Špacapana
V cerkvi sv. Karla je bila pretekli petek zvečer sv. maša za pokojnega Petra Špacapana. Skupno z dr. Humarjem je so-maševail g. Renzo Boscarol. Svete maše se je udeležilo zelo veliko italijanske mladine, ki se vsako leto v postnem času udeležuje nabirke za Manikro. Pri tej nabirki je velikodušno sodeloval tudi pokojni Peter.
Kako iskreno je bilo njegovo sodelovanje in kako velika njegova zavzetost do zdravega sožitja med obema narodoma, je pokazala prav ta maša, ki je bila v naši žalostni zgodovini preganjanja in zapostavljanja menda prva te vrste. Pokojni Peter je bil most sprave in razumevanja med mladima rodovoma obeh narodnosti. Njegovim številnim vrlinam moramo dodati še to odliko.
Italijanski mladini se je pridružilo tudi veliko slovenskih fantov in deklet. Vsi so z največjo pozornostjo in zgledno resnostjo prisostvovali siveti daritvi, tako da je še prazna in gola notranjost cerkve zaživela ob tem prizoru. Dr. Humar je prečita! berilo v slovenščini in ob darovanju so navzoči Slovenci zapeli slovensko pesem. V nagovoru je g. Boscarol poudaril pomen vere, iz katere morajo vzcveteti dobra dela v korist bližnjega. Skoro vsi udeleženci so prejeli tudi sv. obhajilo.
V soboto, 16. maja pa so imeli skavti in volčiči sv. mašo za pokojnim voditeljem Petrom v cerkvi sv. Ivana. Opravil jo je njih duhovni vodja dr. Kazimir Humar. Bila je zanje častna dolžnost, da se te maše udeležijo in s tem počastijo svetli spomin Petra, ki je zanje toliko žrtvoval in jih s tako ljubeznijo vodil.
Kandidati »Slovenske liste« z lipovo vejico za goriški občinski svet
Prejšnji teden smo poročali o vložitvi kandidatnih list za upravne volitve, ki bodo 7. junija letos. Svojo listo za goriški občinski svet je predložila tudi SDZ v Gorici. Kandidati Slovenske liste z lipovo vejico so naslednji:
1. dr. BRATINA Stanislav
2. dr. BRATUŽ Andrej
3. idr. PAVLIN Damjan
4. AMBROŽIČ Ivo
5. BRAJNIK Dušan
6. BRAJNIK Stanislav
7. dr. BREŠAN Karel 9. dr. FRANKO Igor
9. KOSHUTA Artur
10. PAVLETIČ Jožef
11. PERŠOUA Alojz
12. PINTAR Danijel
13. PINTAR Franc
14. PIŠČANC Albina (Zora)
15. PODVERŠIČ Anton
16. dr. SFILIGOJ por. Corsi Majda
17. SFILIGOJ Savo
18. ŠPACAPAN Bogomir
19. dr. SUSIČ Emidij
20. URŠIČ Anton Mladen
21. VALENTINČIČ Emil
22. VELIŠČEK Teodor
Ureditev prostora pred pevmsko šolo
Med razpravo o občinskem proračunu v Gorici je dr. Sfiligoj v imenu svetovalcev skupine SDZ zahteval ureditev raznih prostorov v mestni okolici. S tem v zvezi lahko beležimo, da je zadnje dni občinska uprava začela z deli za ureditev prostora pred šolskim poslopjem v Pevmi.
Kandidati »Slovenske liste« z lipovo vejico za pokrajinske volitve na Goriškem
Slovenska demokratska zveza je predložila tudi svoje kandidate za volitve v pokrajinski svet. Njeni kandidata v 24 okrožjih (kolegijih) — ki jih navajamo v oklepaju — so naslednji:
1. ŠULIGOJ Albin (Gorica I, Gorica II)
2. dr. SFILIGOJ Avgust (Krmin I,
Krmin II)
3. KORŠIČ Hadrijan (Fara-Kapriva)
4. dr. BRATUŽ Andrej (Gorica III,
Tržič II)
5. dr. BRATINA Stanislav (Gorica IV)
6. dr. PAVLIN Damijan (Gorica V, Gorica VI)
7. PRINČIČ Oskar (Gorica VII, Tržič V) 9. KLANJŠČEK Valentin (Gradiška,
Romans ob Soči)
9. dr. BREŠAN Karel (Gradež I,
Gradež II, Tržič III)
10. dr. GERGOLET Maksimilijan (Tržič I)
11. DEVETAK Remo (Tržič IV)
12. ČERNIČ Marijan (Ron.ki I, Ronki II, Foljan, Sredipolje)
13. FERLETIČ Marija (Zagraj)
14. PERŠOUA Alojz (Škocjan I,
Škocjan II)
KLUB STARIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV vabi na slovesno odkritje spominske plošče slov. jezikoslovcu
p. STANISLAVU ŠKRABCU
v nedeljo, 24. maja 1970 ob 11. uri na Kostanjevici (Kapela) nad Novo Gorico, kjer je ta naš znameniti učenjak živel nad 42 let in v jezikovnih razpravah v »Cvetju« plemenitil slovenski jezik. — Slavnostni govor bo imel univerzitetni profesor dr. France BEZLAJ.
RADIO
TRST A
Spored od 24. do 30. maja 1970
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve Rojanu. 9.45 Glasba za orgle. Igra prof. H. Bergant iz Nove Gorice. 11.15 Oddaja za najmlajše: J. Spyri: »Heidi«. Prvi del.
12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.30 Glasba po željah. 15.30 I. Mrak: »Ivan Grohar«, tragedija v dveh delih in štirih slikali. 17.00 Ljudski motivi iz prve svetovne vojne v izvedbi Safredovega orkestra. 17.35 »Primorska poje«, revija primorskih zborov (3. oddaja). 18.00 Miniaturni koncert. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije iz filmov in revij.
20.30 Iz slovenske folklore: Ljudske pesmi. Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Misli in nazori.
18.30 Zbor »T. Birchabner« iz Tapogliana in Nogareda al Torre. 20.35 Pesmi od vsepovsod. 21.05 Cvetje iz domačih gajev: R. Rosso: »Bodeči tm«.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Humor v slovenski literaturi (5) »Josip Stritar«. 19.45 Moški zbor »V. Mirk«. 20.35-24.00 Berg »Lulu«,, opera v dvah dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Liki iz naše preteklosti: »Janko Samec«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 »Beri, beri rožmarin zeleni«.
20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za čembalo neznanih brazilskih skladateljev. 10.00 Nastop nabre-žinske godbe. 11.00 Gallusovi madrigali in moteti v izvedbi okteta »Gallus« iz Ljubljane. 11.15 M. Peterlin: »Janezek in njegova konjiča«, mladinska radijska igra.
12.00 »Družinski obzornik«. 13.30 Glasba po željah. 15.45 Izbor dunajskih motivov.
16.30 Stare popevke v sodobni izvedbi.
17.35 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence1". 17.55 Kako in zakaj. 18.55 Petnajst minut z ansamblom »PJeiades«. 19.10 »Pisarni balončki« - rad. tednik za najmlajše. 20.30 J. Štoka: »Moč uniforme«, burka v treh dejanjih.
Petek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Vzroki nesreč pri otrokih in mladostnikih ter njihovo preprečevanje: M. Mori: (1) »Nesreče in obvarovanje zdravja«. 13.30 Glasba po željah,- 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Iz starih časov. 13.30 Glasba po željah. 16.10 Operetne melodije. 16.30 C. C. Croce: »Bertoldo«. Tretji del. 18.30 Tržaški narodni ansambel. 19.10 Po društvih in krožkih: »P. D. Hrast iz Doberdoba«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 R. Cortese: »Dekliški zavod«, detektivka.
Za Marijin dom v ul. Risorta v Trstu:
N. N. 1.000 lir, N. N. 1.000 lir, Lazar Roza 20.000, družbenica N. N. 50.000 lir, Žitko Marija 5.000 lir, N. N. 500 lir, N. N. 5.000 lir, Skrt Vikca, Toronto, 10 dolarjev, Trobec Frančiška 2.500 lir, tri družbenice iz Postojne 18.925 lir,* N. N. 50.000 lir, Mozetič Fani 10.000, N. N. 50.000, N. N.
800.000 lir, š. F. 30.000 lir, Trošt Karel
10.000 lir, N. N. 50.000 lir, N. N. 1.000 lir ir. Glavič Frančiška 2.500 lir. V spomin na pok. Petra Mozetiča daruje Frančiška Kos
10.000 lir ir) Franc Mozetič v spomin na očetovo ismrt 10.000 lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu: V počastitev spomina pok. Antona Pečar sestre 3.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Družina Zini
5.000 lir za obletnico smrti Amalije Bandel-Zini.
Za Slovenile v Rimu: M. Marinič 5.000 lir. Za misijone: Družina Sanabor 5.000 lir namesto cvetja na grob pdk. Viktorja Žerjal.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTILA
Jezusova mati. Tak je naslov nove Knjižice, ki je te dni izšla v Ljubljani in jo je že mogoče dobiti pri vseh poverjenikih na Tržaškem in Goriškem. Knjižica je pisana v pokoncilskem duhu, ki je dal tudi Materi božji tisto mesto v bogoslužju in cerkvenem nauku, katero ji gre po njenem dostojanstvu in materinstvu, ko je dala življenje Bogu-človeku. Spisal jo je salezijanec dr. Stanislav Kahne. Posebno v Marijinem mesecu maju bo za vsakogar, ki Marijo časti, zelo primerno in koristno branje. Cena izvodu 100 lir.
Izjava
»Odstopamo od uredništva Zaliva in sicer zato, keir revije ne čutimo 'kot svoje, obenem pa nimamo prave možnosti, da bi njeno podobo sooblikovali.« Marko Kravos, Radojko Starec, Filip Fischer
DOPISNIKOM V VEDNOST. Zaradi pra znika sv. Rešnjega Telesa 28. maja bo naš list izšel en dan prej kot običajno, tj. v sredo namesto v četrtek. Prosimo dopisnike, zlasti politične, da nam pošljejo svoje dopise najkasneje do torka 26. t. m. do 10. ure dopoldne.
Osnovna šola pri Sv. Ivanu v Trstu vabi na
PRIREDITEV
ob 25. obletnici obnovitve slovanskih šol na Tržaškem. Prireditev bo dne 24. maja ob 17. uri v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu.
Spored:
Osnovnošolski zbor zapoje tri pesmi ob spremljavi harmonike — Mladinska igra »TAKŠNI SMO« Nastopajo vsi učenci
Širite »Katoliški glas"
DAROVI
Za cerkev sv. Cirila in Metoda v Sto-jakovem: Fanny Golob 5.000 lir; Katarina Schmatz 5.000 lir; Franc Terpin iz števerjana izraža sožalje družini Špacapan ob težki izgubi sina Patra z darom 10.000 lir; iz Trsta: Ivanka Bole 3.000 lir; Julka Štrancar 2.000 lir; N. N. 500 lir.
Za tiskovni sklad: Vinko Levstik, Rim,
5.000	lir.
V spomin pok. Petra Špacapana: Julka Skvarča 5.000 lir; Jože Jurak za goriške skavte 3.000 lir; Branko Blažič za katoliški tisk 2.000 lir; družina Jože Vižintin za goriške skavte 5.000 lir; ista družina za športno združenje »Oilympia« 5.000 lir.
Za Alojzijevišče: Antonija Toroš 5.000 lir; Viktor Kogoj v spomin Petra Špacapana 2.500 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Goriči
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega nepozabnega
Petra Mozetiča
so se ga spomnili v molitvi, so darovali vence in so ga dne 15. maja spremili na njegovi zadnji poti, se najprisrčneje, zahvaljujemo.
Družina Mozetič, Trst