Političen list za slovenski narod.
v« rua	oelo leto predplaču 16 fu., m pol leta 8 (Id., u detrt leta
4 fld.. ta en mesec 1 rld. 40 kr. T adHiaittraeiJl prejeaian Telji: Za celo leto 12 fld., za pol leta C fld., za četrt leta B tM., za en meaec- 1 fld. 7 Ljubljani na dom pošiljan velji 1 fld. 30 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Ilareinlne prejema »praTniiitvo (adminiitracija) in ektpedieija, Semeniške niioe it. 2, II., 28.
VaBnanlla (in««r»ti> le iprejemajo in velji triitopna petit-Tnta: 8 kr., 5e se tiska enkrat: 13 kr ie s« tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjia
SokopUl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrednlitvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, I., 17.
Izhaja Tiak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne.
t^tev. •'513.
V Ljubljani, v torok 4. marca 1890
Letnili
8orijaliia demokracija.
I.
Morda je ui besede, ki bi se zadnji čas večkrat brala in čuia, kakor beseda »socijalna demokracija", katere pa mnogi prav nič ali popolnoma ne razumejo. Po besedi pomeni »ljudska oblast v družbi", to je, T človeški družbi, iu sicer v državnih, meščanskih in verskih razmerah. Z drugimi besedami: socijalna demokracija ni nič druzega, kakor razposajena hčerka modernega liberalizma.
Kaj torej nameravajo socijalni demokratje, kaj hočejo njihovi voditelj', s katerimi sredstvi delujejo in kake nasledke bi imeli njih nameni? Sjcijalni demokratje hočejo predrugačiti ves društveni in državni red, lu sicer v neki skrivni temoti, kar je še strašneje.
Po nauku socijalnih demokratov je posamezni človek le kolesce pri državnem stroji; država ga postavi na potrebno mesto in dobro namaže. Vse bogastvo zemlje je skupna lastnina vseh ljudi. Socijalni demokratje dalje naravnost in jasno taje vsako vero in višje bitje. O pravih namenih in bistvu socijalne demokracije nas pouči glavni vodja na Nemškem, namreč državni poslanec Bebel. On pravi:
Na državnem polji nameravamo republiko, na gospodarskem komunizem, in na verskem atheizem ali brezverstvo.
To je torej socijalna demokracija, kateri naši liberalci podajejo roke. V naslednjih vrsticah hočemo jasneje opisati ta trojni namen socijalnih demokratov, o katerih se je te doi pri volitvah na Nemškem toliko govorilo.
I. Socijalnodemokratska država.
Po krščanskih nazorih je država družba ljudi, ki so se združili, da pospešujejo svoj časni blagor, varujejo svoje pravice in živ6 po skupnih postavah. Človek je po krščanskem prepričanji društvena stvar božja. Torej je tudi družba od Boga postavljeni red.
Vsaka družba pa mora imeli oblast, torej je tudi ta od Boga.
Družba je dalje iz posameznih družin, ki so podlaga državi; podlaga družini pa je zakon.
Krščanski zakon pa je sveta in nerazdružna zveza med zakonskima, vir sreče za čas in večnost.
Kaj pa uči o državi socijalni demokrat? Imenovani Avgust Bebel je spisal knjigo z naslovom: »Žena v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti" ter pravi o zakonu:
»Skoraj gotovo je mož napravil to zvezo med možem in ženo; tej se je to zdelo primerno in tako je nastal zikon (str. 8). Vsaka država in družbena naprava pa se veduo prem in j a, tako tudi zakon. Ako se mož in žena ne moreta trpeti itd., ukazuje (!) mordla, da se ločita (str. 192)."
Torej socijalni demokratje ne priznajo zakramenta sv. zakona in tudi ne njegove nerazdruž-Ijivosti. Ravno tako ne poznajo družinskega življenja in vzgoje otrok po krščanskih nazorih. Bebel piše:
»Vsak otrok, ki se rodi, je prirastek države, ki ima tudi dolžnost, da skrbi za novega državljana. Ko otrok že vživa brano, čakajo ga tovariši pri igri pod skupnim nadzorstvom. Za tem pridejo otroška zabavišča in šola. Obleko in vse potrebne reči mu mora preskrbeti država. Število učnih močij mora biti zadostno, in sicer v tej meri, da bode učiteljev, kakor v armadi podčastnikov, torej na deset mož jeden (str. 182)."
Kaj porečejo nato naši liberalci? O družinskem življenji piše Bebel: »Kuhinja v posamezni družini je zastarela stvar: naprava, za katero se trosi čas, moč in denar. V socijalnodemokratski državi bode zginila zasebna kuhinja."
Torej bodo skupne občinske kuhinje, kakor na pr. plinarne za cela mesta. Pri tej misli gotovo obide zona najhujšega liberalca, ki pozna kuhinjsko umetnost. Na podlagi takih dnižin torej bode stala država. »Mi vemo", pravi Bebel, »da se je kraljestvo v teku stoletij bistveno premenilo iu mu moramo vzeti vso oblast .... Mi nočemo beraštva, katero
moramo odpraviti in vsakemu dovoliti kolikor mogoče svetnega veselja. In kako naj se to določi? Po občinah iu okrajih, kjer so vse vrste delovanja družbe. Vsi dorasli občani brez razločka spola se vdeležujejo volitev osebe, ki naj vodi upravo. Na čelu vseh tacih občin je osrednje vodstvo. V tem vodstvu pa morajo biti le zaupne osebe."
V novi državi, kakeršno nameravajo socijalni demokratje, ne bode nobenih uradnikov po sedanjih nazorih, tudi ne ministrov, zbornic, armade, policije, sodišč, državnih pravdnikov, ječ, davkarij itd.
In kako hočejo socijalni demokratje doseči tak« državo? Znani Ferdinand Lassalle je na to odgovoril že leta 1863., rekoč: »Z revolucijo, ki bode hodila z vso svojo močjo, železnimi podplati in vi-hrajočimi lasmi." Leta 1871. so socijalni demokratje v Parizu naredili malo poskušnjo. »Boj proti palačam" je zuklical Bebel v državnem zboru dne 25. maja 1871. Deset let pozneje, due 2. februvarija 1882.1. pa je glasilo socijalnih demokratov pretilo že z dinamitom in besedami, katerih ne smemo tii objaviti. To je torej republika na državnem polji.
Drugi del programa socijalnih demokratov se glasi: »Na gospodarskem polji hočemo komunizem." Znani demokrat Proudhon je rekel: »Lastnina je tatvina", Ferdinand Lassalle je trdih »Lastnina jo tuje blago". Načelo tega gospodarskega nauka je torej: »Nobenega zasebnega imetja več".
Kaj pomeni ta nauk v praksi, v življenji?
Vse imetje, katero si si pridobil pošteno, s trudom in znojem, je ukradeno, tuje blago. Očo in mati sta se trudila eelo življenje, da sta ti zapustila domače ognjišče, kjer moreš srečno živeti s svojo družino. Ali socijalni demokrat ti pravi: To ni tvoje, ukradeno je, to je skupno imetje vseh ljudij. Bebel piše v omenjeni knjigi: »Ustanoviti moramo družbo, v kateri bodo vsa delavna sredstva njena skupna lastnina in vsi brez razločka stanu ia spola imeli enake pravice. Vsem zasebnikom moramo vzeti njihovo imetje ter je razdeliti: Zemljišča,
LISTEK.
2upnik Kneipp o kavi.
Sploh znana pijača je kava. V mojih mladih letih je bila kava Svabom skoro še neznana, in v mnogih vaseh ste bili dve ženski, ki ste znali kavo kuhati. Sedaj je pa ta pijača tako razširjena, da je ni hiše, v kateri bi je navadno ne imeli. Izvzeti moram kmete, ki imajo težka dela in so prepričani, da jim kava ne daje moči. Tudi nočejo v mojem kraji kave kot boljše pijače delavcem dajati. So pa kraji, v katerih je kava jedina pijača za jutro. Pa s tem ljudje niso zadovoljni; kadar se kave privadijo, morajo jo tudi še popoludne imeti. Mnogi imajo kavo še cel6 za večerjo. Hočem pa kavo po vsi njeni imenitnosti popisati tako, kakor v resnici zasluži.
Kava kot rastlina je strupena in tudi zrno je strupeno. Da je temu tako, vidi se iz tega, ker se it njenih zrn dobiva silno hud strup, kofein, ki ga je prav malo že dovolj, da najmočnejšega človeka hitro umori. Ali se sme tedaj kava sploh priporočati? In kdor hoče zdrav ostati in dolgo živeti, ali mn more kava k temu pravi pripomoček biti?
Sloveč zdravnik pravi: Kava gre na pol prebavljena iz želodca in vzame seboj mleko in kruh, katerega je človek vžil. Na pol prebavljenega si telo ne more v prid obrniti, in zato si s kavo malo ali nič ne pridobi. Kar je telo v kratkem času prebavilo, je malovažno. Moti se torej, kdor misli, da se dobro redi, ker s kavo dobro mleko in dober kruh vživa. Kava oboje zopet iz telesa izganja, predno je moglo prav koristiti. Kava pa tudi seboj jemlje želodčne sokove, s katerimi se je zmešala. Torej tudi te kava pokonča. Tako se tedaj telo zaradi kave malo redi in pa vsled tega tako oslabi, da po daljšem vživanji kave želodec močnejšega zajutrka skoro ne more prenesti. Iz tega se vidi, da pri kavarjih mora krvi zmanjkovati. Tudi se v kavi važni gnilec ne nahaja, ker 80 njena zrna brez gnilca, in že zato se ne more priporočati.
Ali pa kava nima nič dobrega v sebi? Kaj pa da! Kava se šteje k dražilom in vzročuje v Človeku dobro počutnost, dokler traja njeno draženje. Ko pa to jenja, čuti se človek kakor prej. Kava lahko človeka najhujše razdraži. Godi se jednako, le slabejše in milejše, kakor pri žganji. Pa tudi kava ima velikokrat strašne nasledke.
Komaj se dd popisati, kako se po kavi mar.«!-katerikrat vse čutnice poškodujejo, in ravno tako
škodljivi vplivi na duha in srce, ker vzročuje otož-nost, malosrčnost, boječnost, britkost, strah itd. Zlasti pri ženskah je kava v navadi, iu ravno njihova morilka se sme kava imenovati, ker jim jemlje moč ia zdravje in še celo življenje jim krajša.
Pred šestimi leti je prišla k meni hči imenitnih starišev, ki so jo zdravniki popolnoma popustili. Njeni stariši so bili zdravi in močni; ona sama ja bila dobro zraščena. Rekla mi je, da vsak dan trikrat kavo pije, pa nič druzega ne more jesti. Svetoval sem ji, nič druzega ne jesti, kakor vsako uro jedno žlico mleka in trikrat na dan malo juhe. La strah pred gotovo zgodnjo smrtjo jo je k tej hrani pripravil, čez jedne dni se je telo tega živeža privadilo, in v malo tednih je bila deklica zopet zdrava.
Ko bi mogel uboge reve, ki so pri meni pomoči iskale, z neješčnostjo, z zdraženimi čutnicami, z bolnim srcem pokazati dekletu, ki rada pije kavo, mislim, da bi kmalu popustila kavo. Pogled takih boleznij bi moral spametovati po mojih mislih tudi največjo prijateljico kave.
Popolnoma sem prepričan, da je kava prvi vzrok pomanjkanja krvi, ki se pri ženskah tolikokrat nahaja; in kam pridemo, če se temu ne ustavimo? Ako take oslabele osebe nov stan nastopijo in težavni zakonski stan težko prenašajo, godi se,
stroje, orod/ifi, občiU in živil« .... 8 tem je tudi rešeno ded^(| pravo, kajti v i^ovi družbi ne bode nihče dobiv«! dedščip, večjemu ^i|uo orodja" (Stran 194.)
Kakor delo mof.| se ra^fditi tudi dobičfl^ Eako naj s^ t^ zgodit
V glav^^lK točki^ Uko-Ie: l^adska d^ya je edina tastuitt« vsega imei||% in sa deli v produktivne družbe. Vsak človek mara delati v jedni teh produktivnih družb. Opravljati mora delo, katero mu odkažf^o izvoljeni načelniki obrtnih zadrug. Kdor pa ni sa delo, otroci in starci, za te mora država skrbeti ter preživljati v svojih zavodih. Troški se plačujejo iz čistega dobička delavskih zadrug. Ostali dobiček se razdeh med delavce. Da pa se more dobiček pravično razdeliti, morajo načelniki ceniti vsak izdelek po delu. Posa meznik dobi po meri svojega dela, tega zaslužka pa ne sme naložiti na obresti, temveč porabiti ga za razveseljevanje itd.
Hranilnic, bank, zavarovalnic in enakih za-Todov socijalni demokratje nočejo poznati. Ta nauk je gotovo radikalen.
Ali pa je ta izvršitev sploh mogoča? Ne glede na versko iu moralno stran moramo reči, da je ta nauk gola utopija, nemogoča stvar v življenji.
Ali je mogoče vsakemu človeku ukazati, kje in kaj naj dela? Ali bi se ne pričela kmalu zopet konkurencija med posameznimi zadrugami in družbami? Kdo bo imel veselje do dela, ako ve, da si ne sme ničesa prihraniti in da mora država za Tse skrbeti? Kako pa naj načelniki povsod ločijo lenuhe od onemoglih in nezmožnih delavcev, kako tedno pravično raz,soditi ceno izdelkov in pridelkov poljedelstva, industrije in obrtnije? Kako bodo cenili delo krojača, tkalca, trgovca, zdravnika, lekarnarja itd.?
Jasno je torej že po tem kratkem obrisu, da je ves nauk socijalnih demokratov proti krščanstvu, nespameten in neizvršljiv. Ali pa spoznajo delavci in sploh socijalni demokratje brezumnost naukov Bvojih voditeljev? Bebel piše:
„Pričel se je boj novega sveta proti staremu. Trume stopajo na oder v boj, kakeršnega svet ni in ne bo videl. Kajti to je zadnji socijalni boj. Devetnajsto stoletje ne bode končano, in boj bo odločen." (Stran 196).
P.-ed sto leti so kričali na Francoskem: „Pro-etost, enakost, pobratimstvo". Bavno s temi besedami sedaj agitatorji love zaslepljene množice na limanice. Ta pot pa vodi čez gore mrličev in morja krvi; francoska revolucija je bila le otročja igrača. Francoska revolucija je v imenu „prostosti" umorila na tisoče nedolžnih ljudi, v imenu „enakosti" je po-tepeno baburo postavila na oltar kot boginjo razuma namesto Boga, v imenu „pobratimstva" je zapodila na tisoče sodržavljanov iz domovine v tujino. Ko bi bil kdo deset let pred revolucijo lehkoživim Parižanom prerokoval ta grozodejstva, nihče bi mu ne bil verjel.
In sedaj? Tudi sedaj se mnogi omikanci po-smehujejo takim naukom, celo pot gladijo novi pa hujši revoluciji. Požidovljeni in židovski liberalci
kle3ty<^ pot socijalni demokrafjii, kapitaljift^ podi del|f«ke staaof« v t^^pr socijaljstor, žl^pvtki in libvalni časniki razširj^jj^ brezveri^vo in u^i^o za-R»iiaJ«j9 Ijudstv^ na k^^ pota.
i JC--rr-: ...........;
Hui v svojem tii seda^feiii
lilgi^ko «0 bile ras in bile so f §^avnih faktorjih zdravega in blagostnega narodnega razvoja, pobra vlada stori prav veliko dobrega, slaba pa še Teč slab^]^ in slaba je bila ^ VeDcej^noT^ i|lada. Kralj in veČina njegovih svetovalcev je skrbela samo za-se, ne pa za državo. Vencelj ni bil brez darov, a grozno jih je zanemarjal in njegov dvor ga je v tem krepko podpiral. Tukaj je bila pomoč potrebna najprej, pa ni ga bilo dovolj srčnega in močnega meža, da bi to predrugačili Škotje so poskušah ustavljati se in svariti, pa Vencelj je bil krut in neusmiljen in krivičen, tako da je bilo treba ali ' molčati ah trpeti. Hus je bil v milosti na dvoru; da bi bil kedaj dobro vplival na kralja, kraljico in dvornike, ni vidno, marveč bi morali sklepati, da je bila Husu po godu ta sprijenost na dvoru. Inicija-tive ni bilo nobene; kadar je bila že skrajna, sila so zgrabili za meč in red napravili, a to ni vladanje, j to je nasilstvo. Tako se je v pričo Husa večkrat j godilo, pa ni se pritožil ali grajal, razven če je šlo za njegove prijatelje. Tej slabi, sprijeni vladi je največ pripisati, da je mogel Hus toliko agitacijo med Čehi osnovati. V^encelj je bil češki kralj in nemški cesar; pa Nemci so se ga bili naveličali in ga odstavili zarad slabega vladanja. Čebi ga niso bih popolno odstavih, vendar so ga bili kake trikrat zaprli, kadar se je preveč divje obnašal. Vencelj je bil kralj, a Sigismund, njegov brat je večkrat določeval na Češkem. Veljave torej ta Vencelj ni imel nobene. Ko pa javna oblast pride na tak način ob veljavo, je to za blagor države jako slabo znamenje. Zato trdimo, da je bila Venceljnova slaba vlada prvi vzrok nemirov, prevratov itd. na Češkem.
Drugi vzrok agitacije je bila nenaravna razmera med Cehi in Nemci v čeških deželah. Dokler so bili vsi dobri katoličani, so bili vsi pravični in so lahko izhajali, bolj pa ko je krščanstvo ginilo, bolj se je kazal razpor. Tako nasprotje je bilo skoraj povsod v javnem življenju in vlada ni posredovala pametno, z namenom ozdraviti iu poravnati. Pokazali smo že poprej, kaj je naselitev Nemcev tako močno podpiralo.
Kralji iz rodu Przemislovcev so skrbeli za blagor države, a za dobro sredstvo so smatrali pospeševati naselitev Nemcev, kar smo videli pri mogočnem Otakarju II. Kralji iz rodu luksembnrškega so bih rojeni Nemci in ker kri ni voda, tega nikdar niso zatajili. Povzdignila se je pač češka mogočno pod kraljem in cesarjem Karolom IV., a to napredovanje je bilo občno za Cehe in Nemce v enaki meri. Pozneje pa se je začela medsebojna zavist in ne-voščljivost, ravs in kavs, prepir in preganjanje. Cehi so delali iz naravne skrbi za svoj obstanek, zato tega gibanja ne smemo sploh obsoditi, a vsega pa, kar in kakor se je zgodilo, ne more nihče odo-
kakor mi je že marsikateri mlad mož tožil: „Mishl sem, da dobim, ko se oženim, tovaršico v težavnem življenji, pa moram zdaj gledati, kako bom plačal zdravnika in lekarja, in moram vedno poslušati stokanje." Mnoge mlade matere so mi s solznimi očmi pravile, da so vse bolehne in revne, in ker 'ne morejo svojih dolžnosti spolnovati, zapuščajo jih možje ali zaničujejo. Če tudi ni bila vselej kava kriva, pa je bila vendar prav velikokrat, pa te reve 60 bile vselej v zvezi z mehkužnostjo v obleki.
Seveda marsikateri poreče: „Jaz že veliso let kavo pijem, pa mi nič ne škoduje." Verjamem, če je kdo trden in vživa močno, zdravo brano: takemu kava ne more veliko škodovati. Ali pa more vsak močno, zdravo hrano imeti? Pomisliti je pa tudi treba, da se kakor pivo in vino tudi kava vehko-krat ponareja. Potem je pa ta pijača še le hudo škodljiva. Kava se posebno s tem ponareja, da se barva. Vlij vode na kavina zrna, naj malo časa stoji, in imaš velikokrat najlepšo barvo. — K zrnom kave se navadno še kupujejo nadomestki (surrogati), ki 80 iz raznih snovi narejeni. Nekateri mislijo, da nadomestki dajo kavi boljši okus, nekateri pa menijo, da jim dajo lepšo barvo; še drugi pravijo: nadomestki so cenejši itd. .Jaz pt menim, da vsi nadomestki niso veliko vredni. Pomisliti je še, da
ljudje, ki živ^ v deželi, kjer kava raste, in ki si hočejo zdravje ohraniti, malo ali celo nič kave ne pijo.
So pa, Bogu bodi hvala! pijače, o katerih morem ravno nasprotno povedati. Prva je sladna kava. Kdor to pijačo le malo časa vživa, tujo kavo lahko pogreša.
Ječmenovo kavo tudi že pogostoma pijo, ki je sicer nekoliko pustejša, kakor sladna kava, pa je brez vse škodljivosti iu prav prijetna njim, ki so je vajeni. Tudi iz pšenice in rži se kava pripravlja, in vse te kave so priporočati. Naj bi tedaj zlasti ubogi prednost dajali žitu, katero pridelujejo in je tako ceno, pred drago tujo kavo. O moči teh raznih kav se sme to-le reči: Kakor tuja kava v zrnih slabi, tako kava iz žita redi; kakor tuja kava draži čutnice, tako jih kava iz žita umiri. Priprava kave iz žita je prav navadna; slad, kt se dobiva pri pi-varji, žge se rujavkasto, potem zmelje, in se kuha kakor tuja kava v zrnih.
Posebno dobra je kava iz želoda, ki se enako pripravlja, kakor kava iz zrn. Kava iz želoda se zelo priporoča, ker močno redi in je zdravju koristna; le škoda je, da je ljudstvo dovolj oe ceni.
briHti. ker so bii^ 8r«44tf«	io krivična
Rrav dostikrat.
K« bi bila vlada Čehe podpirala paketno na onivecsi, v šoli, uradi^ itd., bilo bi se to v veliko b«|ii meri dosegla, kakor pft nosovih načelih. Čehi so nadarjeni, delavni, srčni, a treba je navodila ^oraj, tega p« ni bilo, Yeneeljo(j|^ vlade
i« bil negativen, rat(|iri^«q.
Ko pa j« bil narod sam sebi prapuMen v hu-sovskih bojih, in ko je k narodni prišla še verska borba, p«t^ s«} se D»|(azali tisti grozni čini, ki so SuO let in morebiti še za več, če danes ne bo razumela znimenj časa.
Napake so bile tudi med duhovščino, in teb niso tajili. Videli smo na raznih smodah ostre govornike, ki so dajali krepke ukaze in nasvete vsaj v teoriji. Vse to pa ni obrodilo zaželjenega sadu, ni odpravilo vseh napak iimed duhovščine. Zakaj ne?
Prva iu največja krivda je bila spet na Ven-celjnovi vladi, ki je skrbela, da so vedno novi nevredni in nesposobni udje prišli v število češke duhovščine. Ako so enega poboljšali, sta prišla dva nova slaba in sploh je bilo vedno slabeje.
Potem je treba poštevati z neizrekljivo grdim ravnanjen češke vlade nasproti dobrim, Bogu in cerkvi zvestim duhovnikom. Ce pomislimo, da je bilo v 10 letih trikrat ostro preganjanje škofu zvestih duhovnikov, če premislimo, da je Vencelj sv. Janeza Nepomučaua iu druge po nedolžnem obsodil na smrt, moramo pripoznati, da bi bil čudež, ko bi bil tudi najboljši škof v teh okoliščinah mogel reformovati češko dohovščino.
Politieiii pregled.
v Ljubljani, 4. marca. ^Totranf« dežele.
ČeSko-uemSka sprava. V komisiji za raz-dehtev okrt^jev po narodnosti bodo štirji zastopniki obeh narodnostij, dva svetovalca deželnega nad-sodišča, dva svetovalca deželnega sodišča in dva zastopnika cesarskega namestništva. — Vlada je že določila 15 svetovalcev deželnega nadsodišča za nemški
senat. Grof Taaffe je nekda že predložil dr. Riegru in dr. Plenerju načrt o narodnostnih kurijab v presojo.
Galicija. Državue železnice so znižale tarife za dovažanje krme in gnojilnih nadomestkov v Ga-hcijo.
Ogerska. Budimpeštanska delavska društva so sklenila, da bodo 1. dan majnika praznovala slovesno kot delavski praznik. Pri tej priliki bodo šla po ulicah z zastavami, na katerih bodo napisi: 8 ur dela, 8 ur počitka, 8 ur spanja. — Da bi praznovali nedeljo, to jim ne hodi na misel.
Tnanje držare.
Nemčija. Vse dosedanje ožje volitve se vrše, kakor je bilo sicer pričakovati, v popolnem nasprotji s kar-telnimi strankami. Največ glasov, kakor nam je dosedaj znano, dobili so prostomišljaki; toliko glasov niso dobile niti vse kartelne stranke skupaj. Socijalni demokratje imajo tri dvanajstorice skoro polne, kakor jim je knez Bismarck voščil, in morejo v državni zbornici staviti samostojne predloge, česar doslej niso mogli. Izid dosedanjih ožjih volitev je ta-le: Pri ožjih volitvah so bili voljeni: v Gdanskem Rickert (prostomišljak); v Kraljevci Schulhof (socijalist); v Sverinu BUsing (narodni liberalec); v Stetinu Broemel (prostomišljak); v Osnabriku Schele (Welf); v Ge-tingnu Esser (narodni liberalec); v Vratislavi Tutzauer (socijalist) in Volirath (prostomišljak); v Augsburgu ViehI (centrum); v Potsdamu Kuge (prostomišljak); v Frankobrodn na Odri Stein-Steinbrttek (konservativec); v Bremi-u Brnns (socijalist); v Dortmundu Moller (narodni liberalec); v Hagenovu Woisberg (konservativec); v Rostoku Bar (prostomišljak); v Blankenbnrgu Blos (socijalist); v Duisburgu Ham-macher (narodni liberalec); v Koloniji GrvMs (centrum); v Hali Kunert (socijalist); v Koburgu Siemens (prostomišljak); v Žita vi Budlberg (prostomišljak); v Lebavi Hoffmann (narodni hberalec); v Vojmiru Sam-hammer (prostomišljak); v Spodnjem Barnimu Stadt-hagen (socijalist); v Diseldorfu "VVinders (centrum); v Hanovrn Meister (socijalist); v Vircburgu Stohr (centrom); v Nordhaufnu Schneider (prostomišljak); v "VValdenburgu Ebertj (prostomišljak); v Bohumu Schorlemer(centrum); v HiršberguFriedItinder(prostomišljak); v Firtu Stauffenberg (prostomišljak); v Ana-bergu Holtzmann (narodni liberalec); v Spajru Klemm (narodni hberalec); v Ansbahu Froltsch (narodni liberalec); v GotiZinglmeister(prostomišljak); vSchaam-burgu Lipi Langerfeld (prostomišljak); v Ofeuburgu Reichert (centrum); v Laru Schiitzen (centrum). — Iz Berolina se poroča: Znanih je 93 ožjih volitev; foljenih je 9 konservativcev, S člani državne stranke. 17 narodnih liberalcev, dalje 9 članov centruma, 38 prostomišljakov, 13 socijslistov, 8 Welli in tJ demokratov.
Francija. Kakor znano, imenovan je na neeto odetopiviega Constansa poslanec Boorgeois ministrom notranjih strarij. Minister Gonstans se je odpovedal ministerstvu, kakor se poroia iz Pariza, na naslednji način: V ministerskem sv^tu bral je mioister vnanjih zadev spis, katerega je imel izročiti Berbert v Berolinu grofu Bismarcku. Ko je prebral ta spis, pričela se je debata, ki je bila odločilna za Constansovo prošnjo, da bi se odpustil iz ministerstva. CoDstaaa j« rekel: časopisih čitam, da mislijo poslati ministri zastopnike k berolinski konferenci. Jaz temu ugovarjam. Moje mnenje je to, da nikogar ne pošljemo k konferenci." Ministerski predsednik bil je po teh besedah razburjen in imenoval je besede Gonstansove nedomoljubne. Na to je minister notranjih zadev tudi ostro odgovoril. Zdaj se oglasi Tirard rekoč: „To postopan e ni Vaše prvo; vem, da me Vi obirate po časopisih." Con-stans je zaopil: .To ni res!" in rekel, da takoj izstopi iz ministerstva. — Zdaj, ko je Gonstans izstopil iz ministerstva, ne bo obstalo to več dolgo, ker so bili mnogi poslanci za vlado le radi Constansa. — Vojni minister se ni vdeležil tega ministerskega 8v4ta, kar utegne biti velike važnosti. — Zastopniki aa bereliiuko konferenco še niso določeni. Bavnali se bodo v tem slučaji po Angliji. Pred vsem važno bo delavsko vprašanje za Francijo gled^ na rudokope. — Spulier, minister vnanjih zadev, prebral je ministerskemu svetu sprejem povabila k berolinski konferenci.
Belgija. V političnih krogih je čuti, da sta poslanec baron GrerndI in poslanec Jakobs določena za zastopnika Belgije pri berolinski konferenci.
Turilja. S Krete se poroča: Krečanski ubežniki v Greciji prizadevajo si mnogo, da bi zopet provzročili vstajo na Kreti. Govori se, da nameravajo v meseci marci vnovič vstajo provzročiti. Ker ima dakir paša 20.000 mož, vstaja ne bo posebno nevarna in bode razširjena bolj v pogorskih krajih. Brezbrojne vesti, vzete iz grških in angleških časnikov o tukajšnjih krivicah sedanje turške vlade, trosijo se po vseh evropskih časnikih. Vse te vesti 80 večjidel neosnovane in neresnične in nameravajo le obraniti zanimanje evropskih držav za .stiskano" Kreto. Grška vlada bode v prihodnje neutralna, da ne bi vstaši pričakovali od te strani nikake pomoči. Z druge strani pa se poroča, da neka vnanja vlada podpira društva, ki pripravljaj., vstajo. — Armenski patrijarh je dne 26. fob. izročil turški vladi obširno poročilo o slabi uprave in revšč.ni v armenskih pokrajinah. Armenci zahtevajo, naj turška vlada dovoli popolne pravice armenski cerkvi in izvrši reforme, katere je določila že berolinska pogodba. Veliki vezir je obljubil, da bode to poročilo takoj predložil sultanu.
Izvirni dopisi.
Iz novomeškega okraja, 2. marca. Znano Vam je, da je bila 26. februvarija volitev župana in svetovalcev šmihel-stopiške občine. Županom je bil izvoljen gosp. Fr. Kastelic, trgovec in posestnik v Eandiji, kateremu na čast so Kandijani napravili zvečer bakljado, zapeli podoknico in Kandijo razsvetlili. Svetovalcev je bilo izvoljenih 10 in sicer iz •topiške in šmihelske župnije po trije, namreč: Jož. Jeriček iz Gor. Težkevode, Fr. Kastelec iz Sent-jošta, Janez Penca iz Črmošnjic; — Jožef Zurc is Kandije. Mat. Hrovat iz Vel. Podljubna, in Jož. Blažič iz Slatnika; dalje po dva iz podgrajske in ▼avtavaške župnije, z imenom: Mat. Kastelec iz Vinevasi, Jož. Cimrmančič iz Jurnevasi; Jož. Dular iz Vavtevasi in Fr. Dular iz Jurkevasi.
Isti dan je sklenil odbor za dolenjsko železnico pobirati 2 "/o doklado na davke. — Tu pač ne smem zamolčati, da je želja večine, da bi bila postaja železnice v Rudolfovem, ne pa daleč proč od naše metropole, mogoče tam v Bršlinu ali v Straži kje. Mar je prav, da se pri takih dragih in skoraj bi rekel vekovitih zgradbah ne ozira na množico, temveč na posameznike, kakor pri kamniški železnici? — Da bi se pa ta železnica, ki je že četrtstoletja na papirju in v besedi zdaj tudi vresničila, gotovo si večina želi, ker si bo ž njo tudi dežela prihranila dokaj izdatkov, za — potem večinoma nepotrebne — ceste.
Kar se zgoraj imenovane volitve tiče, so nekateri mislili na izvolitev druzega župana, a vendar večina odbornikov je vedela, da zna naš kmet le slovenski brati. Da je novi župan veČini po volji, kaže število glasov, katere je dobil, namreč (če sem prav slišal) 29 izmed 31 (ker enega odbornika ni bilo). — Tudi oče njegov ja bil v tej občini župan in kar posnamem po .Dol. Novicah", je 26. febr. preteklo ravno 23 let, odkar ga je Bog poklical s tega sveta.
Kakur sem slišal, bo novi župan vprvo skrbel, da dobimo priljudnega tajnika, kateri bo znal slovensko uradovati, kar z veseljem pozdravljamo, ker občan (večinoma kmet) je, kateri mora s svojimi
iulji marsikaj vzdrževati, zakaj bi se potem njemu nasprotovalo! Žalostno je, * resnično, da se je do sedaj nemško uradovalo, še celo živinski listi so bilj nemški.
Tu bi pa radi ie nekatere občne želje izrekli. Naše županstvo — kakor tudi druga — je dobilo pred nekaj leti od farnih občin (uradov) denarno blagajno za nbožne ljudi posameznih župnij. Kar je denarja razdeliti med uboge, naj bi se to tudi vsako leto dalo takim, ki so res potrebni, in teh ue manjka menda nikjer. Razdelil naj bi se nekaterim n. pr. v gotovem času ali v gotovih obrokih, dragim zopet po tretji osebi po nasvetu odbornikov ali drugih zanesljivih mdž.
Županstvo ima pa tudi nekaj cest v oskrbi; nekatere izmed njih so pa take, da jih moramo res slabe nazivati, ker jih Ijadje ne popravljajo, kakor bi jih morali. Taka pota bi bila najboljše zdravilo onim, katerim pri pogrneni mizi jed ne diši, ki nimajo teka, ker so vedno presiti. Gotovo bi vsak pojedel za dva, če bi ga prej djali v gnojni koš ter ga peljali po naši gorski poti. Mislim pa, da bo novi župan, g. Fr. Kastelic, ki je tudi predsednik eestu. Odboru, skrb,I ter prisilil malomarneže, da so vse ceste v red spravijo, ter jih premene v gladka vožna pota, da se vozovi, živina pa tudi ljudje ne bodo poškodovali.
Pa kaj je treba narekovati, bote rekli, saj dober župan vsako napako sam vidi ter jo odstrani in popravi, čim preje jo more, in mislimo, da bo tako tudi pri nas; — sicer pa še drugič kaj. — Danes še to, da smo pri nas dobili (v dan volitve) neko točko v postavi, katera učiteljem, uradnikom itd. ne dovoljuje, da so občinski svetovalci. Kako je pač to, da more učitelj župan biti? Kaj imajo svetovalci tako težaven posel ali je le ta čast preničeva, da se v onem paragrafu imenovanim ne dovoljuje v to voljeaiiu biti? Pri nekaterih volitvah se pač reče: „Kdor voli, sme voljen biti", a pri vsakih ne. Prav je pač, da nedržavljan (brez avstrijskega državljanstva) ne voli in da tudi voljen ne sme biti. — Pa dovolj o tem.
Ako Vam, g. vrednik, ne bo odveč, dodam še to, da je pri nas 28. m. m. zopet vse sneg pobelil in da imamo jako mrzlo, ostro burjo ter dokaj žametov. Kaj pa bo z delom v vinogradih, ako dolgo j tako ostane? — Pa le preresničen hoče biti najbrže za nas ne veseli izrek: .0 Božiču za steno, o Veliki noči za pečjo."
Dnevne novice.
(Mestni zbor ljubljanski) je imel sinoči sejo, j katere se je vdeležilo 22 mestnih odbornikov. Župan Grasselli je prečital dopis c. kr. deželnega pred-sedništva gled^ na selilni red v stolnem mestu, v katerem naznanja, da se je višje deželno sodišče v Gradci, kateremu je bil predložen sklep mestnega zbora o selilnem redu, izreklo za osemdnevno odpoved pri letnih stanovanjih, sicer pa ostane postavni selilni red, in sicer 1. januarija, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Na predlog odbornika Petričiča je zbor takoj pritrdil tej določbi in naročil magistratu, da naznani sklep c. kr. deželnemu predsedstvu. — Odbornik Hraskj je nato poročal v imenu stavbinskega odseka o kolavdaciji mizarskih, ključavničarskih, steklarskih in pleskarskih del v mestni vojašnici. O tem je bila dolga debata. Odbornik Klein je naglašal bedno stanje malih obrtnikov v Ljubljani in nasvetoval, naj se j'm izplača polna svota ter mizarjem črta le 150 gl. za okna na hodnikih v novi vojašnici, ker so mizarji sami s tem zadovoljni. Ta predlog podpirata v generalni debati tudi odbornika V. Petričič in vitez Zitterer. Predlog odbornikov Kleina in Petričiča, da se mizarjem izplača po vrhu še 1011 gl. 39 kr, ni obveljal. Naposled je bilo sklenjeno, da se izplačajo po kolavdaciji določeni zneski in sicer: za mizarska dela 23.294 gl. 96 kr. po kolavdaciji in po vrhu še 624 gl. 49 kr.; za ključavničarska dela 20.801 gl. 87 kr. in po vrhu 72 gl. 60 kr.; za steklarska dela 3365 gld. 28 kr. in po vrhu 116 gld. 25 kr.; za pleskarska dela 3803 gl. 80 kr. Pritožba mizarskega mojstra Regalija se je izročila pravnemu odseka. — Odbornik dr. Star^ je v imenu stavbinskega odseka poročal o prizivu T. Debevčeve zaradi neke lope. Mestni zbor je brez ugovora ustregel prizivu. — Odbornik dr. vitez Bleiweis je v imenu policijskega odseka obširno poročal o mestnega fizikata letnem poročita za 1888 in popolnitvi službe mestnega fizika ter nasvetoval, da se služba mestnega
fizika, ki ima fizikatski izpit, takoj razpiše s plačo 1800 gl. in štirimi desetodstotnimi petletnicami ter z dostavkom, da ne sme izvrševati prakse zunaj mesta ; dalje naj se odpravi skladišče cunj na primernejše mesto in napravi red v biii za mestne uboge. Odbornik dr. Gregorič podpira predlog ter poudarja važnost mestnega fizika, ki naj bo kot načelnik posebnemu uradu vešč, izkušen in izobražen zdravnik, ki pa zasluži tudi primerno plačo. Ta predlog sta podpirala tudi odbornika vitez Zitterer in Hraskj. Predlog je obveljal. -— V imenu olepševalnega odseka je predlagal odbornik Ravnihar, naj se popravi vodnjak pred mestno hišo, delo slavnega umeteljnika Robbe in vodnjak za tivolskim gradom, za kar so troški že proračunjeni v letošnjem proračunu. Dalje nasvetuje, naj bi se tudi v .Zvezdi" postavil monumentalni vodnjak. Prvi predlog, da se še to pomlad popravita vodnjaka pred mestno hišo in za tivolskim gradom, je bil brez ugovora sprejet, o drugem predloga pa je mestni zbor po nasveta dr. Stareta prešel na dnevni red.
(Volitve v mestni zastop ljubljanski.) V včerajšnji seji občinskega svžta je odbornik dr. Tavčar v imenu pravnega in personalnega odseka poročal o letošnjih dopolnilnih volitvah za mestni zastop ter nasvetoval, da mestni zastop izrazi obžalovanje zaradi izstopa odbornika g. dr. Moscheta in da naj mu župan v imenu zastopa izreče pismeno zahvalo na njegovem vspešnem delovanji za mestne koristi. Zbor temu soglasno pritrdi. Dopolnilne volitve se bodo vršile dne 14., 16. in 18. aprila. Iz tretjega volilnega razreda letos izstopijo gg.: Dolenec Oroslav, Nolli Srečko, Tomšič Ivan, Va-lentinčič Ignacij in Železnikar Ivan; iz drugega volilnega razreda gg.: Hraskj Vladimir, dr. Tavčar in vitez Zitterer; iz prvega razreda gg.: Dr. vitez Bleivveis in Vaso Petričič. Umrl je iz prvega volilnega razreda odbornik Pa kič Miha, odpovedal se je dr. Alfonz Mosche. Načelniki volilnih komisij so gg.: Za tretji volilni razred Klein, za drugi Velkoverh, za prvi Fran Ravnihar. Ostale člane komisijam imenuje župan.
(Umrl) je včeraj opoludne za mrtvoudom č. g. Jakob Tomelj, župnik v Cemšeniku. Pal je kot žrtva svojega poklica, idoč obhajat. Rodil se je dn6 19. julija 1836 v Cemšeniku, v mašnika je bil posvečen 1. avgusta 1863. Naj v miru počiva! — Pogreb je jutri ob 10. uri.
(Umrla) je danes zjutraj v 29. letu svoje dSbe gospa Marija Zamida, soproga deželnega svetovalca g. Matije Zamide. Pogreb bode jutri ob 5. uri iz Poljskih ulic št. 8. Pokojnica je bila hči umršega odvetnika dr. Rozine v Novem Mestu. Naj v miru počiva!
(Imenovanje.) Naš rojak g. Andrej Volk ar je imenovan tajnikom c. kr. namestništva na Češkem.
(Slovansko pevsko društvo na Dunaji) priredi v sredo 5. marca t. 1. v cvetličnih dvoranah c. kr. vrtogradnega društva na Dunaji (I. Parkring št. 12) svojo postno .besedo" pod vodstvom pevovodje g.
A.	A. Buchte s sledečim vsporedom: I. 1. Dr. B. Ipavec: .Vodniku", slovenski moški zbor s sprem-Ijevanjem na glasoviru; 2. K. Benk: „Tretji troj-listek narodnih pesnij (poljska, ruska, srbska), mešani zbori z bariton-solom (poje g. L. Srpek): 3.
B.	Smetana: Arija Milade iz opere .Daliboi", poje gospica A. Bezdčkova; 4. L. Boguski: .B^rkarola", poljski zbor moški; 5. a) A. Dvofak: .Vzpomindni", b) A. Rubinstein: .Poloneza", igra na glasoviru g. R.Epstein; 6. a) J. Klička: .Bodlak", b) Rutte E. Mir: .Dudaček", zbori za tri ženske glasove s spremljevanjem na glasoviru s štirimi rokami; 7. Fr. Pivoda: s) .Lešetinskj koraf", .Zpev Li-duskj", b) dr. N. Javurek: .Moravske nirodni pisne", poje gospica A. Bezdekova; 8. pl. I. Zaje: .Diži se iz sna", hrvatski zbor moški. IL Po koncertu igra godba c. in kr. pešpolka št. 12 sledeče točke: B. Smetana: .Prodana nevesta", Monionszko: Predigra k operi .Halka", Packe: .Dzieci krakovskie", Moszkovski: .Serenata", Friedrich: .Slavjan", Komrdk. a) .Narodni pisnička", b) .Bajka", Šebor: .Toveha" (hrepenenje), pl. Iv. Zaje: .Uboj", zbor vojaški iz opere .Zrinjski*. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobe pri g. L. Bouchal-u I. Tiefergraben 11, v .Slovanski Besedi" I. Wallner-strasse 2, E. 'VVetzler I. Kiirntnerring 11, in na večer .besede" pri kasi.
(Kazenski zakon in mleko.) Kazenski odsek se je duš 24. februvarija posvetoval o izjavi najvišjega zdravstvenega sv4ta o postavi zoper ponarejanje živil
ter sklenil pritrditi nasvetu o preiskavi mleka t .laktodensimetrom". Ako bi nadzorovalni organi sumili pokvarjeno mleko, naj je kontiskujejo ter naznanijo prodajalcu, da ga bodo naznanili.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je meseca februvarija 282 strank 83.798 gld. 88 kr., vzdignilo pa 59 strank 7.597 gld. 5 kr.
(Hranilno in posojilno drnStvo t Ptuji) ima občni zbor dne 15. marca ob 10. uri dopoludne v zadružnih prostorih v »Narodnem domu". Natančneje v današnjem inseratu.
(Nova zima.) Vsled nagle vremenske premembe v zadnjih dneh nastal je jako oster mraz. Kdor se je že veselil ljube pomladi, mora zopet ostati za toplo pečjo.
(V c. kr. kaznilnici v GradiSki) je razpisana služba duhovnega oskrbnika do 27. marca. Plače je letnih 700 gld., petletne doklade 175 gld., za stanovanje 100 gld., za kurjavo in svečavo 85 gld. Potrebno je znanje laščine, slovenščine in nemščine. Prošnje naj se pošiljajo na c. kr. višje državno pravdništvo v Trstu potom goriškega nadškofijskega ordinarijata.
(»Učiteljski Tovariš") ima v svoji 5. številki naslednjo vsebino: Statistično popisovanje ljudskih šol leta 1890. — J. Marn: Knjiga Slovenska. (Dr. .Jožef Muršec. — Književnost. — Vprašanja in odgovori. — Dopisi. — Vestnik.
(»Osveta"), list za razgled v umeteljnosti in politiki, izhajajoč v češkem jeziku v Pragi, nastopil je svoje dvajseto leto in je ta mesečnik v češki književnosti jeden prvih listov. V št. 2 in 3 priobčeu je životopis o pokojnem »Da vor i n u Tr s t e n j a k u ", spisal Ljud. Kuba, v Slovencih dobro poznat kot vrednik glasbenega lista »Slovanstvo v svych zpevech".
(Razpisana) je učiteljska služba v Rib nem pri Bledu. Plače 450 gld., doklade 30 gld. in stanovanje. Prošnje v štirinajstih dneh.
Raznoterosti.
—	Izvanredna oporoka. V Ameriki je umrl tovarnar Chanteloup po imenu, ki je napravil blagosrčno oporoko. Vse svoje premoženje 20 milijonov frankov zapustil je svojim uradnikom in delavcem.
—	Nesreča na ledu. V Priedbergu so šli 22. februvarija drsat ua led 171etna gospodičina in dva mladeniča. Kar se ulomi pod njimi led, in drsalci se potope pod ledene plasti. Da bi jih rešili, podajali so jim vrvi, a bilo je zaman.
—	Ognjenik pod morjem. Kapitan neke ladije pripovedoval je prišedši v Tokahamo, da je videl na morji, ki obdaja Japan, iz morja dvigajoče se soparne megle. Ta prikazen je bržkoie v zvezi z zadnj'm japanskim potresom in znači podmorski ognjenik.
—	Največji hrast raste v češkem rudo-gorji. Njegov obseg meter nad zemljo meri 10 metrov. Prej so menili, da je največji hrast na Pruskem, kateri meri v obsegu 9 36 metra. Ta js pri tleh votel, in v njegovi votlini 'ma baje 35 jednajst- ali dvanajstletnih dečkov prostor.
Telegrami.
Zagreb, 3. marca. V odseku občinskega sveta je bila burna debata o tem, ali naj bi
tudi judje in nekatoliki v mestnem zastopu volili novega župnika. Odsek je sklenil, da le judje ne smejo glasovati.
Rim, 3. marca. Opoludne je sv. Oče sprejel kardinale in prelate, ki so mu čestitali povodom rojstvenega dne in obletnice kronanja.
Berolin, 3. marca. V Dortmundu so razgrajali socijalisti, ker je zmagal narodni liberalec. Pobili so mnogo svetilnic in šip. Zaprli so trideset oseb.
Pariz, 4. marca. Časopisi vseh strank pišejo, da je stališče ministerstva popolnoma omajano, akoravno mu je včeraj zbornica izrekla zaupanje. „Journal des Debats" pravi: V resnici imamo od včeraj novo ministerstvo, katerega predsednik je Bourgeois pod vplivom Floqueta in Olemenoeau-a. „Republique Fran^aise" vpraša, ali je vlada zahtevala zaupnico Bourgeois-u ali Thevenetu, kar pojasnjuje, da zmerni republikanci niso glasovali. „Estafette" poroča, da je Constans odstopil, ker je bilo Mazeau-u zagotovljeno predsedstvo kasacijakega dvora s pogojem, da odloži senatski mandat in z vsem vplivom dela na to. da ga dobi Carnotov zet, Ounisset.
IJmrli ho:
27. febr. Jožef Rogar, delavec, 62 let Kravja dolina 11, marasmus.
1 marca. Marija Klemene, stavb nskega asistenta žena, a4 let. Parna iiliee 11, jetika. — Ivan Kofler, delavec, 18 let. Poljanski nasip 50, jetika.
3 marca. Neža Lesnak, mokarica, 64 let, Florjanske ulice št. 1, marasmus.
Stanje avstro-ogerske bank«
dne 28. februarija. 1889. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld. 894,361.000 (-+- 4,181.000) Kovinski zaklad » 241,808.000 (— 53.000) Listnica	» 135,392.000 (+ 1,669.000)
Lombard	» 22,165.000 (— 197.000)
Davka prosta bančna
rezerva	gld. 54,509.000 (— 3,630.000)
Tremensko sporočilo.
Cas
opazovanja
Stanje
irek.mtf. T mm
ICu. yat. 2. n. pop 9. u. ivee.
737 5 7412
(oplomtra po C«Ugo
-26 -7-6
Veler
sr. vzii si. zapad brezv.
Srednja temperatura — 2'3'' za 5'9® pod normalom
]>unaj8ka borza.
(Telegrafično poročilo.) 4. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	87 gld. 95 kr.
Srebrna » 5* „ 100 » » 16 * »	88 » — „
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109 » 90 „
Papirna renta, davka prosta......101 » 90 „
Akcije avstr.-ogerske banke............930 , — „
Kreditne akcije ..........315 „ 25 „
London.............119 „ 60 „
Srebro .................
Francoski napoleond.........9
Cesarski cekini...........5
Nemške marke ..........58
60 » 42'/.»
r. Gregorija Riliaija,
katerih lastnica je bila do svoje smrti sestra skladateljeva, Jerica Rihar, se dobivajo sedaj le še pri podpisanem.
(10-10)
Leopold Rihar,
kapelan v Križih. Pošta Tržič.
Služb cerkovnika is orgasista
se odd& o sv. Jurji v Kresnicah.
Več se izve pri farnem uradu v Kresnicah ob južni železnici.	(2-2)
Ppupi linitplii pridigaiji ohranijo si rcibl, UbllCl|l, inoean glas, ako rabijo katranove nastile lekarja Piccoli-ja v Ljiioljaiii. Škatljica kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto.	(13)
Pretužnim srcem javljava v svojem in v imenu domačih vest o smrti srčno ljubljene soproge, oziroma hčere, gospe
lAEIJE ZAIIDA, Roj.ROZIirA,
katero je Vsemogočni danes, dne 4. marca, ob '/i3 uro zjutraj po dolgo trajajočej bolezni in prevideuo s sv. zakramenti za umirajoče v 29. letu njene dobe poklical k Sebi.
Pogreb bode v sredo, 5. t. in., ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti.^ Poljske ulice št. 8, na mirodvor k sv. Krištofu.
Črne sv. mašo brale se bodo v župni cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani.
V LJUBLJANI, dne 4. marca 1890.
Roza Rozina,
vdova odvetnika, mati.
Matija Zamida,
dež. svetnik, soprog.
Hranilno in posojilno društvo y Ptuji,
i*e|gisti*ovaiie zatlru^^e x neomejeno zavezo. VI. poslovno leto od I. prosinca do 31. grudna 1889.
B i 1 a li O Bj.
Actlva.
Pasiva.
Inventar..........
Posojila zadružnikom......
Zaostale obresti . .......
Naloženi denar pri drugih zavodih . Obresti od denarja pri drugih zavodih Qoto\ina dne 31. decembra 1889 . .
330817
NA PTUJI, dne 31. decembra 1890.
724	77 319173
1080	71
3338	24
58	21
6442	64
91
Glavni deleži 20 . Upravni deleži 2119

2000 -36123-.5ft
Kapitalizovane obresti hran. vlog Za leto 1890. predplačane obresti Nevzdignena dividenda . . . Društveni fond splošni (rezervni
fond).......
Vstopnina leta 1889.....
Društveni fond specijalni (rezerv.
fond).......
Donesek leta 1889. za posebni rezervni fond.....
Čisti dobiček......
8882-72
gld.
4286-1138-
8904 86
i:Sl 80
38123 59
264775 31 3790 85 2.5G8 07
14460 16 7099 03
33ir817 IJT
1 I
Naielstvo.
Odgomiii vTMiBik: l|Meii Žitoik.
P. n. gospodom zadružnikom
„HraiillE6i in pojlliiii flmšlTa t Pliiji"
Podpisano nnčelstvo uljudno vabi gospode zadružnike k
rednemu občnemu /boru
v dan 15. marca 1890 ob 10. uri*) dopoludne v zadružnih prostorih "i ^Narodnem doii.i<".
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorništva o predloženem računskem sklepu.
3.	Sklepanje o porabi čistega dobička.
4.	Volitev načelništv.i.
5.	Volitev nadzorništva.
6.	Predlog, da se prenaredi §§ 7, 19, 20, 42, 43 zadružnih pravil.
7.	Slučajni predlogi.
Na Ptuji, dne 1. marca 1890.
Za naCelstvo:
__J)r. F. Jurtela.
*) Ako k zborovanju ob 10. uri ne pride zadostno Število zadružnikov, vrli se drugo zborovanje po istem dnevnem redu v smisln § 40. zadr. pravil ob 11. uri dopnludne.