Poštnina plačana v gotovini
137wlSTVO: UL' MONTECCH1 It. 6, II. nad. — TELEFON »3-«* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2* — Tel. .T Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico 1-IU Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vlak mm v *rtol l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
psi za odstranitev konceptov *odilne države in partije
DUNAJ, >0.	— Avstrijski
ministrski svet je danes sklenil povabiti glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda v Avstrijo, ko bo obiskal razne evropske države.
Glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je včeraj prispel v Kairo. Na sliki ga vidimo, ko izstopa iz letala na letališču v Rimu, kjer se je ustavil na svoji poti na Srednji vzhod.
Mollet in Adenauer se sestaneta v kratkem
V ponedeljek bo odpotoval v Tel Aviv - Dullesova posvetovanja z voditelji kongresa - Arabska liga za diplomatske odnose z državami, kjer Ima Izrael svoje predstavnike - Trupla 12 € prostovoljcev smrti» izročena egiptovskim oblastem
Skupina 14 francoskih novinarjev, ki je gost zveznega izvršnega sveta, je danes po prihodu v Beograd obiskala državnega tajnika za zunanje zadeve Kočo Popoviča. V daljšem razgovoru s francoskimi novinarji je Koča Popovič odgovoril na številna njihova vprašanja, ki so se nanašala na razne probleme. Popoldne so francoski novinarji, ki so že obiskali Slovenijo in Hrvat-ško, obiskali vinogradniško zadrugo pri Arandjelovcu, nocoj pa so bili gostje Zveze novinarjev Jugoslavije v novinarskem klubu.
RIM, 10. — Zunanji minister Martirjo je danes zjutraj sprejel veleposlanika Italije v Beogradu Gastona Guidottija, ki odhaja na krajši dopust. Predsednik vlade Segni Da ie sprejel veleposlanico ZDA Claro Luce po njeni vrnitvi iz ZDA. Segni bo jutri popoldne odpotoval v Milan, kjer bo imel politični govor in kjer bo počakal na prihod predsednika republike Gronchija, ki bo v četrtek navzoč ob svečani o-tvoritvi milanskega velesejma.
BEOGRAD, 10. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je sprejel danes predsednika zunanjepolitičnega odbora francoskega parlamenta Daniela Ma-yera. Popoldne je Mayer obiskal zvezno skupščino kjer se je razgovarjal s poslanci .obeh svetov.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 12,2. na,i-nižja 4,1. zračni tlak 1020 o »rta, veter 7 km severovzhodnik, vlaga 64 odst., nebo 3 deset, poob-lačeno, temperatura morja 7.8. morje mirno.
Danes, SREDA 11. aPf,la Betina. dev.. R3"8,
 _______________________ j.
Sonce vzide ob 5.27 in zišxM
18.46.’ Dolžina dneva 13.19. bdi?
 .	  neva
vzide o.b 5.14 in zatone
Jutri, ČETRTEK 12. apru* Saba, muč.. S31^.
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje avtomobilskih izvoščkov
bo moral rešiti oasledoji občinski svei
Odobren sklep o ureditvi treb grobnic, kjer bodo pokopani ostanki 560 civilnih vojnih žrtev, ki so umrle med vojno zaradi bombardiranj itd.
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena skoraj izključno vprašanjem svetovalcev.Odv. Pogassi (KP) je vpraaal, zakaj vladni
omisar še ni razširil na tržaško področje zakona o volilni propagandi. Hkrati pa je poudaril, da so bile ob preteklih volitvah vse stranke pravočasno obveščene o pravilih volilne kampanje. Poleg tega pa je deloval tudi odbor za volilno propagando, sestavljen iz predstavnikov vseh strank in skupin, ki so predložile kandidatne liste. Enako vprašanje je postavil tudi svetovalec Stopper (KD) in omenil, da so nekatere stranke že pretekle dni prekršile duha zakona o volilni propagandi, ki bo gotovo razširjen tudi na to področje. (Mislil je na lepljenje po zidovih malih in velikih lepakov političnega značaja). Predlagal je, naj župan pismeno opozori vse stranke na spoštovanje volilnega premir. ja. Isti svetovalec je dejal, da je sklep o ustanovitvi zbora mestnih redarjev povzročil med zainteresiranci precejšnje nezadovoljstvo zaradi neupoštevanja službenih let redarjev pri upravni policiji. Na to vprašanje je odgovoril prof. Sciolis in dejal, da občina ni mogla storiti tega, da pa bo sprejela vsak nadaljnji sklep vladnih organov glede tega vprašanja.
Glede volitev in volilne propagande sploh pa je župan zagotovil, da bo vladni komisar jutri objavil zadevni zakonski odlok z določitvijo datuma u-pravnih volitev na področju in druga ustrezna pravila. Zakon o volilni propagandi pa bo raztegnjen na tržaško področje takoj, ko bo objavljen v Uradnem listu italijanske republike. Nato je podžupan Visintin sporočil, da je občinska uprava podvzela u-strezne ukrepe za pripravo posebnih oglasnih desk za lepljenje volilnih lepakov, kot to določa novi zakon. V vsej tržaški občini bodo postavili okrog 80 oglasnih desk za volilne lepake.
Dalje je svetovalec odv. Pogassi opozoril občinski odbor na stanovanjske izgone. Doslej so najavili 36 izgonov. Poudaril je, da so to predvsem revne družine, ki nimajo sredstev za nabavo drugega stanovanja. Odbornik Dulci je priznal resnost tega vprašanja in izjavil, da so ti izgoni popolnoma neupravičeni, ker gre za ljudi, ki plačujejo od 10.000 do 40.000 lir najemnine. Priznal je, da je najmanj 80 odstotkov teh izgonov neupravičenih in da so to skoraj samo revne družine. Zupan je dejal da je o tem govoril s predsednikom prizivnega sodišča. Na vprašanje demoknst-ianskega svetovalca Haraba-glie glede govoric o premestitvi glavnega sedeža čistilnice olj «Aquila» iz Trsta v Milan, je župan Bartoli izjavil, da je govoril s predsednikom družbe, ki mu je zagotovil da ne bodo premestili sedeža. Hkrati pa je pred-sedmk družbe «Aquila» dejal 'županu, da je družba v hudi finančni stiski in da predvidevajo za letošnje finančno leto precejšen primanjkljaj.
Svetovalec Battigelli (MSI) je zahteval pojasnilo glede zi. danja nove cerkve na Trgu Carlo Alberto. Dejal je, da bi gradnja cerkve na omenjenem trgu uničila enega najlepših mestnih parkov in
da so zato mnogi tamkajšnji prebivalci	predlagali	gradnjo
cerkve drugje v bližini. Po odgovoru podžupana in župana je bilo razvidno, da so demokristjani naklonjeni tej gradnji na Trgu Carlo Alberto, češ da v okolici ni drugih primernejših prostorov. Svetovalec Agneletto pa je načel vprašanje	odvzema	italijan-
skega državljanstva neiotirim optantom.	Svetovalec	i'olioy
je opozoril	na uničevanie bo-
rovega gozda med Obeliskom in Napoleonsko cesto. Poleg tega pa je opozoril tudi na nevarnost izgona 19 družin iz neke stavbe v Ulici Umvcrsi-ta, ki je državna last. Zagotovili so mu, da bodo problem borovega gozda sporočili gozdni upravi, o izgonih pa so že posredovali in se bo zadevg povoljno rešila. Po nekaterih nepomembnih vprašanjih je podžupan Visintin predložil dva važna sklepa.
Prvi sklep, ki je bil soglasno sprejet, se nanaša na ureditev treh grobnic za trajno ohranitev ostankov civilnih vojnih žrtev. Gre za &60 od bombnih napadov ubitih oseb in zaradi drugih vojnih posledic. S tem pa ni bilo še rešeno vprašanje skupne grobnice partizanskih borcev in talcev.
Nato je bil predložen sklep o sporazumu z Zavodom za socialno zavarovanje (INPS) glede zidanja novega zavodovega sedeža v Ulici del Tea-tro Romano- Kot- je sporočil podžupan Visintin, bo zavod plačal občini 150 milijonov lir za vrednost in za ureditev zemljišča. Po obširni obrazložitvi pomena teh del je bil sklep soglasno sprejet.
Pred zaključkom seje je občinski svet sklenil prepustiti rešitev vprašanja novih pravil za avtomobilske iz-voščke prihodnjemu občinskemu svetu.
Drevi bo zadnja seja občinskega sveta in se bo nadaljevala do izčrpanja dnevnega reda.
Široka akcija CGIl za pridobivanje novih članov
V zvezi s sklepi izvršnega odbora nove Delavske zbornice CGIL so začeli včlanjeni sindikati izredno kampanjo za pridobivanje novih članov, ki se bo zaključila 1. maja. Glavni odbori raznih sindikatov so izdelali načrte za pritegnitev stotin delavcev pod enotno zastavo CGIL v borbi za uresničenje ekonomije dela, ki predstavlja trajne interese delavcev in velike večine prebivalstva v nasprotju z ekonomijo maksimalnih dobičkov, ki jo vsiljujejo monopoli.
Razni sindikati tudi pripravljajo skupščine svojih članov, n:t katerih bodo govorili voditelji federacij. 18. aprila bo skupščina delavcev živilske stroke, ki se je bo udeležil Spero Ghedini, tajnik Italijanske federacije delavcev živilske industrije. 16. aprila bo skupščina trgovinskih usluž^ bencev. Udeležil »e je bo član tajništva Italijanske federacije trgovinskih uslužbencev Rizzo Pripravljajo pa se tudi skup ščine nameščencev krajevnih javnih ustanov, uslužbencev bolnišnic, železničarjev, držav, nih nameščencev in poštarjev. Sestanejo se tudi razni glavni odbori strok in aktivisti, ki razpravljajo o tem, kako bi
dosegli najboljše rezultate v akcij za pridobivanje novih članov CGIL.
Zborovanje upokojencev
V nedeljo 15, aprila ob 10. uri bo v Kinu ob morju zborovanje upokojencev, ki ga priredi pokrajinski sindikat Zveze upokojencev CGIL.
Zborovanje spada v okvir manifestacij upokojencev, ki bodo po vsej državi in katerih namen bo, priklicati pozornost javnega mnenja in parlamenta na slabe življenjske razmere, v katerih žive upokojenci. Na zborovanju bosta govorila Alceo Luchesi in Ra-dich.
Ravnateljstvo podjetja Kraft. metal je suspendiralo 30 delavcev in 8 vajencev. Vest je povzročila med delavstvom hudo zaskrbljenost, saj je bilo doslej že suspendiranih ve. liko število delavcev.
Gen. konzul M. Vošnjak
obiskal vlad. gen. komisarja
Tiskovni urad vladnega generalnega komisariata sporoča, da je vladni generalni komisar dr. Palamara včeraj dopoldne sprejel predstavnika Federativne ljudske republike Jugoslavije v Trstu, generalnega konzula Mitjo Vošnjaka na njegovo željo. Med razgovorom sta obravnavala vprašanja krajevnega značaja.
Dsnes odpluje «Salurnia»
Sinoči so premestili «Satur-nio» iz novega pristanišča k pomolu ob pomorski postaji. Danes ob 10. uri bo ladja odplula proti New Yorku na peti redni vožnji. V Trstu se bo vkrcalo 150 potnikov, ostali pa v Benetkah in drugih pristaniščih. tako da bo «Saturnia>> zapustila Sredozemsko morje s 1400 potniki na krovu.
Obvestilo
stanovanjskim najemnikom
Združenje stanovanjskih u-pravičencev vabi vse stanovanjske najemnike, ki so prejeli razsodbo o stanovanjskem izgonu ali pa ki so jim hišni lastniki odpovedali najemninsko pogodbo, naj se zglasijo na sedežu svojega združenja na Korzu Garibaldi 4-IIJ od 16 do 18.30, kjer dobe važne informacije.
ZAKLJUČNA S RJA MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Miljska občinska uprava
podala obračun svojega dela
Poročila o štiriletnem poslovanja - Odobritev številnih sklepov občinskega odbora - Stanovanjsko vprašanje še ni rešeno
Na zaključni seji občinskega sveta v Miljah je podžupan Micor prečital obširno poročilo o delovanju občinske uprave v zadnjih štirih letih. Poročilo poudarja, da je upravi v znatni meri uspelo izboljšati občinske finance s pomočjo povečanega turizma, zaradi česar se je močno povečal dohodek od davka na potrošnjo in od česar so imeli korist tudi trgovci in lastniki drugih javnih lokalov. V tčm razdobju so vpeljali tudi družinski davek na osnovi pravičnejšega kriterija kot v Trstu ali v drugih občinah.
Čjbsežno je bilo delovanje občine pri gradnji stanovanjskih hiš in drugih javnih delih, kot razširitvi vodovoda, povečanju pristanišča itd. Kljub temu pa stanovanjsko vprašanje še vedno ni rešeno in se bo morala z njim občina še vedno resno baviti.
Ob zaključku poročila, ki se je dotaknilo še zlasti socialne dejavnosti občine, je podžupan podčrtal pozitivno ozračje, ki je vladalo ta“o na se-
V ZGONIKU ZADNJA SEJA OBČ. SVETA PRED VOLITVAMI
Za javna dela v zgoniški občini
porabili v štirih letih 166.831.000 lir
Odločen protest občinskega sveta zaradi spremembe zakona o pokrajinskih volitvah in zaradi oskrumbe spomenikov
Na županstvu v Zgoniku je bila sinoči zaključna seja občinskega sveta pred bližnjimi volitvami. Na dnevnem redu sta bili le dve točki, in sicer razprava o predloženih resolucijah ter poročilo župana o štiriletnem poslovanju občinskega odbora in občinskega sveta.
Tako je občinski svet v prr vi resoluciji ugotovil, da sta bila z odlokom vladnega komisarja št. 81 z dne 21. marca 1956, ki spreminja določbe zakona o volitvah v pokrajinske svete, kršena ne le uzakonjena načela, ki veljajo za vso italijansko repubiko, ampak tudi načela ustave, kar gre prvenstveno v škodo prebivalstva vseh okoliških občin. Zato občinski svet najodločneje protestira proti temu krivičnemu odloku in zahteva, da se ga spremeni v skladu z določbami zakona o volitvah v pokrajinske svete kot sta ga izglasovala parlament in senat italijanske republike.
V drugi resoluciji, ki jo je prav tako predložil župan tov. Vladimir Obad, je občinski svet ugotovil, da so neznani zločinci, gotovo pod vplivom določenih krogov, o-skrunili spomenik padlim partizanom na Katinari in spomenik junakom Bidovcu, Valenčiču, Milošu in Marušiču na bazoviški planoti. Proti oskrumbam, ki v živo zadevajo čustva vsega demokratičnega in antifašističnega prebivalstva ter še posebej Slovencev, občinski svet najodločneje protestira ter zahteva. da se krivci izsledijo in najatrože kaznujejo.
Obe resoluciji ata bili eo-glaano sprejeti in bosta odposlani na pristojna mesta.
Sledilo je poročilo župana o poslovanju občinske uprave in občinskega sveta v dobi
od 7. julija 1952 do 10. apri-1 se umakne. Truplo pokojni-la 1956. V uvodu je župan ka, ki zapušča ženo in dva
Zaključena ital.-Jug. konferenca v Opatiji
Nove avtobusne zveze
V NEDELJO PROTI VEČERU NA KATINARI
med Italijo in Jugoslavijo
Včeraj se Je zaključilo v Opatiji prvo zasedanje itali-jansko-jugoslovanske mešane komisije o avtomobilskem prometu, ki Je bila ustanovljena na osnovi sporazuma od 31. marca 1955.
Ob zaključku razgovorov, ki so trajali dva dni, sta predstavnik Jugoslavije ing. Dra govič in predstavnik Italije dr. Tomaioli podpisala sporazum, ki določa ustanovitev rednin in turističnih avtomobilskih zVez ter urejuje vprašanja, ki so s tem v zvezi.
Sporazum predvideva pospešitev carinske in policijske kontrole na meji ter določa tarifo 7 lir odnosno 3 dinarjev za vsak prevožen kilometer na rednih progah in * lir odnosno 3,3 dinarjev na turističnih zvezah.	.
Mešana komisija Je odobrila sledeče avtobusne zveze, katere bodo na osnovi recipro-citete vzdrževala italijanska odnosno jugoslovanska pod-Jetja:
Turistične proge:	Novi -
Opatija - Trst - Benetke, Bled - Ljubljana - Postojna - Trst -Benetke, Portorož - Trst - Benetke. Te proge bodo tedenske.
Redne proge: Gorica - Postojna - Ljubljana tedenska, Trst - Opatija - neka dnevna, Bled - Ljubljana - Postojna -Trst dnevna med letno sezono.
Govora je bilo še o nekaterih drugih zvezah, vendar bodo njih ustanovitev šele proučili, tako da letos ne bo mogoče ustanoviti nobenih drugih prog.
Komaj	8	let
rešil	svojega
Med igro je deček padel v jamo napolnjeno z vodo, kjer bi utonil, da ga ni sošolec potegnil na suho
Prieotnost duha komaj 8-
Sestanek aktivistov gradbene stroke
Drevi ob 18. uri se v Ulici Zonta 2 sestanejo aktivisti sindikata grajdbene stroke no. ve Delavske zbornice CGIL.
letnega Igorja Orla s Katina-re in takoj nudena pomoč sta v nedeljo proti večeru rešila gotove smrti 8-letnega Pavla Nadliška, ki je bil v nevarnosti, da utone v neki jami. ki je bila na pol napolnjena z vodo.
Nadlišek in Orel sta se skupno s 7-letnim Orlovim bratrancem Edijem igrala nedaleč od doma in ko so vsi trije prispeli do jame. so začeli metati kamenje v vodo. Pri tem pa je Pavlu Nadli-šku spodrsnilo in otrok je padel v vodo ter izginil pod gladino. Ko je prišel na površje, t« je z rokami skušal obdržati nad,. vodo, vendar je bila nevarnost, da bi ga, moči zapustile.
Medtem ko je Edi stekel proti domu Nadliškovih, da bi obvestil očeta, se je Igor vrgel na tla, se z eno roko oprijel veje grmovja, drugo pa pomolil Pavlu. Otrok se je oprijel roke, a mu je zdrsnil o, zaradi česar je ponovpo izginil pod vodo Ko je prišel na površje, ga je Igor trdno prijel ter napel vse moči in tako te mu je posrečilo prijatelja in sošolca potegniti na suho.
Ko je oče prihitel proti jami, sta bila otroka sicer precej pretnražena in prestrašena, vendar že na poti proti domu.
Nadliškova družina se po našem listu iskreno zahvaljuje malemu in hrabremu Igor-
ju, ki je s svojim hitrim na-
stopom pripomogel, da je njihov Pavel čil in zdrav v krogu svojih dragih.
Mladi tatič
Pred dnevi je 58-letna Ca-terina Fichi vd. Mate iz Ul. Crosada prijavila policijskim organom, da je ob povratku domov opazila izginotje listnice z 250.000 hrami, ki jo je bila puttila v žepu halje.
Ker so organi zvedeli, da je ženska, ki je pozabila ključe v stanovanju, zaradi česar ni mogla vstopiti, prosila 15-letnega Edoarda B., naj spleza skozi okno in ji odpre vrata, so osumili mladeniča in ko so tega imeli v rokah, je priznal tatvino. Dejal je, da je denar iztočil nekemu svojemu prijatelju od Sv. M. M. Sp. Ko so tega identificirali za 20-letnega Gluseppa Ardita, rojenega v Barletti, ■o pri njem izvedli hišno preiskavo, med katero ao našli v neki pločevinasti posodi 210.000 lir-
Kasneje je mladenič povedal. da mu je Edoardo B. zaupal vse in da je del denarja, to je 16.000 lir, skril v spalnici, medtem ko Je 24 tisoč lir porabil v nočnih lokalih. kjer jih je zapravil v družbi raznih žensk.
Oba so seveda prijavili sodnim organom in ju poslali v zapor.
ugotovil, da sta obe struji, ki sta ob zadnjih volitvah nastopili s samostojnima listama, imeli v bistvu enak program, ki se je stikal v naslednjih programatičnih toč kah: obramba STO, obramba načih narodnostnih, demokratičnih, socialnih in gospodarskih pravic, zahteva priznanja enakopravnosti našemu življu, odprava faširtične zakonodaje, odprava vseh diskriminacij v škodo Slovencev, skrb in delo na tem, da se na področju občine izboljšajo šolske, kmetijske, zdravstvene, higienske, socialnoskrb-stvene in prometne razmere. Da je bil program v bistvu enak, ni slučaj, ampak je to dokaz, da vsi enako občutimo težnje in želje prebivalstva občine in njihove potrebe.
Zupan je nato ugotovil, da je prišlo do postopne likvidacije STO in do nove rešitve tržaškega vprašanja. Čeprav ta rešitev ne odgovarja težnjam našega ljudstva, jp nadaljeval župan, jo kot lojalni državljani sprejemamo, zahtevamo pa in v to tudi zaupamo, da bodo novi upravitelji tega ozemlja spoštovali naše narodnostrie, demokratične in socialne pravice, ki smo si jih s tolikimi žrtvami v narodnoosvobodilni borbi priborili in da ne bodo šli na pot raznarodovanja in krivic, kot smo jih morali prenašati do leta 1945.
V nadaljevanju svojega poročila je župan predvsem poudaril nastope občinskega sveta v obrambo načih narodnostnih, socialnih in gospodarskih pravic ter koristi in ugotovil, da sta čuječnost ter pravočasen in odločen nastop občinskega sveta marsikdaj preprečila krivice v škodo Hovenskega življa.
Podrobne podatke iz županovega poročila o upravljanju občine bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk našega dnevnika. Danes naj le omenimo, da je bilo poročilo razdeljeno na poglavja o cestnem omrežju, gradbenih delih, vodovodnih napeljavah, javni razsvetljavi, napeljavi telefona, drugih javnih delih, na stanovanjsko vprašanje, zdravstvo m higieno, zaposlitev, občinsko i-movino, turizem. socialno skrbstvo, šolstvo in Selad. O-menimo naj še, da je občinska uprava na področju javnih del porabila 41.900000 lir za razna cestna dela, 27 mili jonov 100-000 lir za gradbena dela, 4,500.000 lir za vodovod ne napeljave, 4,500.000 za e-lektrično napeljavo, 10 mili jonov lir za telefonsko omrežje ter 54,831.000 lir za Stroške čjelad. Skupni izdatki so torej znašali 142,831.000 lir, kar pomeni, da odpade okoli 105.000 lir na vsakega pre. bivalca občine. Ce k tej vsoti prištejemo še izdatek za obe stanovanjski hiši v višini 24 milijonov lir. ugotovimo da je bilo v tej dobi za razna javna dela izven del v rednem občinskem proračunu izdanih 166,831000 lir.
Z županovim poročilom je bila seja občinskega sveta zaključena. Tov. Obad se je svetovalcem in odbornikom še zahvalil za sodelovanje, saj so s svojimi pobudami in nasveti pomagali občinskemu odboru pri njpgovem delu
otroka, od katerih je starej-ši v Avstraliji, so ob 20. uri odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice.
Skoraj ob isti uri so pripeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem, tudi truplo pokojne 68-letne Erminije Zavadlal por. Filo-sa iz Ul. Cavana 7, ki je malo pred 19- uro izdihnila, zadeta od srčne kapi.
Predpisi za imetnike vžigalnikov
Višje ravnateljstvo državnega monopola v Trstu je izdalo pojasnila glede novega načina taksiranja vžigalnikov. Pri tem ne gre za povečanje takse ali za ostrejše ukrepe za kršilce predpisov, marv tč za povečanje števila tistih, ki uporabljajo vžigalnike, s čimer se tudi povečajo davčni dohodki. Hkrati je namen novih predpisov, vzpodbuditi vse tiste. Ki uporabljajo skrivaj vžigalnike, da jih prijavijo. Novi preapisi zahtevajo, da imajo imetniki vžigalnikov posebno znamko, ki stane 300 iir na leto. Za vsak vžigalnik je predpisana po ena znamka, ne glede .ria njihovo vrsto ’n uporabo. Te znamke se lahko kupijo v vseh trafikah in se lahko prilepijo na vžigalnik ali pa na osebne dokumente. Vsi prodajalci vžigalnikov morajo imeti toliko znamk, kolikor imajo v zalogi vžigalnikov. Kršilci teh predpisov, ki stopijo v veljavo 17. aprila, bodo kaznovani z denarno globo od 1.500 do 15.000 lir. Imetniki vžigalnikov, ki so žigosani, so oproščeni plačila omenjene takse do 17. januarja 1960.
jah občinskega sveta kot pri celotnem delovanju občine, saj so se po njegovi izjavi tako svetovalci opozicije kot večine trudili, da na čim boljši način rešijo občinska vprašanja.
V začetku občinske seje je podžupan obvestil svetovalce, da je imel skupno s predstav, niki političnih strank zastopanih v občinskem svetu razgovor z generalnim vladnim komisarjem Palamaro o namestitvi ezulov in da je Palamara zagotovil pomoč in obljubil, da bodo postopno zgradili stanovanja za vse. Istočasno so rešili tudi vprašanje finansiranja drugega dela načrta za gradnjo stanovanjskih hiš, tako da bodo 20. tega me. seca pričeli graditi nadaljnjih 70 stanovanj in bo skupno število vseh stanovanj, katera grade v miljski občini doseglo 120.
Ostali del občinske seje pa je bil posvečen odobritvi številnih sklepov, katere so sprejeli svetovalci večinoma soglasno. Tako je občinski svet odobril 20.000 lir k<jt pomoč za južne pokrajine, ki so pretrpele resno škodo od snega, 8 milijonov lir za nabavo 3.741 kvadratnih metrov zemljišča za gradnjo nove srednje in strokovne šole, prepustitev nekaterih cest v pristojnost province in povečanje stroškov za vzdrževanje šolskih poslopij.
Krajša polemika pa se je vnela okrog najetja posojila 6 milijonov lir od Tržaške hranilnice za nabavo novega
avtomobila mestne čistoče. Na ta način bo lahko mestno podjetje moderniziralo odstranjevanje smeti. Vsi svetovalci so priznali potrebo po reorganizaciji, samo 7 odstotkov obresti na posojilo, kot ga zahteva posojilnica, se jim je zdelo preveč. Sklep pa so sprejeli kljub temu soglasno, ker je občina ugotovila, da ni druge možne rešitve.
Prav tako soglasno je .bil tudi sprejet sklep o 1 milijonu lir prispevka v korist odbora za prirejanje kulturnih in športnih prireditev. Te prireditve, kot na primer razstava otroških risb, razstava v belo-črnem, praznik ob mor. nu, karneval itd., ne pomenijo namreč samo pomemben prispevek umetniškemu, kul-
nju, tdmveč se tudi finančno zelo ugodno odražajo, saj privabijo številne obiskovalce in tako prispevajo tudi k občinskim financam.
Zaradi tatvine prijavljen sodlšCu
8. t.m. eo policijski agenti aretirali 20-letnega Andrea Cocianija od Sv. MM. Sp., katerega so obtožili tatvine 21,000 lir in 3000 dinarjev na škodo 33-letnega Giuseppa Peloze, stanujočega istotam.
Peloza je' bil že v zaporu, ker je bil osumljen tatvine. Med zasliševanjem je povedal, da ima v žimnici, ki je v Cocianijevem hlevu, skrit denar, ki so ga hoteli policisti zapleniti, vendar se jim to ni posrečilo, ker ga niso več našli. Zaradi tega so tatvine osumili Cocianija, ki je dejanje priznal ter dodal, da mu je ostalo od denarja samo 10 tisoč lir. S preostalim denarjem si j^ namreč kupil kolo.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Oprostitev šoferja
zaradi pomanjkanja dokazov
GLASBENA MATICA V TRSTU
V PETEK 13. APRILA 1956 OB 20.30 URI v dvorani na stadionu sPrvi maju, Vrdelska cesta 7
Veseli večer
, Sodelujejo:
ZABAVNI ORKESTER RADIA LJUBLJANA pod vodstvom
Bojana Adamiča
FRAN MILČINSKI-JEŽEK ter solisti HELENA CVETEŽAR, JANA OSOJNIK, MIŠKO HOČEVAR in JOŽE KAMPIC
V soboto 14. aprila 1956 ob 21. uri v isti dvorani
PRVI PliES
GLASBENE MATICE
s sodelovanjem ORKESTRA RADIA LJUBLJANA
Vabila ba obe prireditvi in rezerviranje miz od danes 11. aprila dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20.
Arcobaleno. 16.00: *TrJ,.'L soncu«. A. R»y. p-. TlS’ jlo. Astra Rojan. 16.00: <A‘on?7evfns.
čiireei», R. Denmns, ", . sm«. Capitol. 15.30: stsgaMm ^ L. Turner. E. Purdom. Mi
letnim	prepov.  pe
Cristallo. 16.00: n05», J. Russell. J. Grattacielo. 16.00:	j|.
na na dvoru*. M. *
Alabarda. 16.00:
RaMi, V. De Sica. M. Mw
ianmi.	.	v	diuRI*
Aristou.	16.00: »Dvoboj	v	«
li». D. Amdrevvs. J. crai ’
Armonla, 15.00: «Benl»j*j,1 ri„ n Hudson. A. V
nim prepov.	zanD»’'
Ideale. 16.00: «Osmojen3 4 J Hodiak. J. Der' 1 iinj Impero. 16.00:	»Kruh*
in...». S. Loren. V L* p* Italia. 16.00:	»PrUjuMJe™ ^
sem«. M. Vi tal e. A. ^jort, S. Marco. 16.00: »Rdeči
T Curtis, P. batine. ..j Kino ob morju. 16.00: »A i».rii„ tr„ ronstantme. n-
ODLOŽI LEV ZBOROVANJ KOVINARJEV DZ CGIL
SHIDIKALilO AKCIJO BODO PRILAGODILI
rezultatom pogaiani u Rimu in Trslu
larji«. E« ConstantnvE. m A|>.
Moderno. 16.00: »Na mori ske». R Rvan, J »"‘vV Savona. 15.30: »Počitnice yf(1. tecariu*, A. Hepburn tura.	0Avrj5iVa’'
Viale. 16.00: “Smrtno »n P. Armendariz, E. M3 Vlttorio Venelo. 15.00: #LJ jden, je čudovita stvar*. "•
J. Jones	j,	V*0"
Belvedere. 15.30:	nel	pol-
Iz dosedanjih poročil je razvidno, da ugodno potekajo pogajanja o dokladi za menzo
-..--n-.-.	---- ---	pj| PCI'
deje«. A. Nazzari, G. Marconi. 16.00: #prepovedanJva.
bica». L. Darnel'1, D- v yri' assimn	«MOZ
Pokrajinsko tajništvo FIOM co	vozila. Takoj nato je	od-
'	šel	v elektromehanično delav-
nico Tržaškega arzenala, kjer je	ostal v pričakovanju	re-
šilnega avta. Naenkrat pa mu je	postalo slabo ter je	po-
novno padel na tla.
sporoča, da je prejelo pismo sindikata kovinarjev Delavske zbornice CISL v odgovor na pismo, ki mu ga je poslala FIOM 3. aprila in v katerem je predlagala sklicanje sestanka za opredelitev stališč v zvezi z morebitnimi skupnimi mezdnimi in normativnimi zahtevami. Sindikat kovinarjev DZ CISL pravi v svojem pismu, da bo odgovoril na predlog po sestanku glavnega odbora.
Glede doklade za menzo spo. roča FIOM, da bo danes 11. t. m. na ministrstvu za delo v Rimu sestanek sindikalnih organizacij. Iz poročila podtajnika ministrstva za delo Delle Fave je razvidno, da je bil dosežen velik napre dek pri reševanju spora o dokladi, za katero se delavci borijo že nad leto dni.
Spričo „ tega je tajništvo FIOM sklenilo, da odloži zborovanji kovinarjev, ki bi mo-
prepov.	,	icrW'
Novo cine. 16.00: «SKrlati|* ka». T Curtis, C. Mu*'1 ^
George Murphy. . ka H' Skedenj. 18.00:	»Dunaj«
( GLEDALIŠČA )
rali biti danes, na petek., N a: turnemu in športnemu življei'"dalje je sklenilo da bo prila
GLEDALIŠČE VERDI
Danes bo ob 21. uri otvoritev pomladanske simfonične
sezone s koncertom »Robert Shavv Chorale an Concert or-chestra«. Skupina je pod vodstvom znanega mojstra Toscaninija dolgo vrsto let delovala v ZDA in je sedaj obiskala vrsto evropskih mest.
Kulturna prireditev mladine Dijaškega doma
godilo sindikalno akcijo rezultatom pogajanj v Rimu ul sestanka s tajništvom sindikata kovinarjev Delavske zbornice CISL.
Jutri ob 18. un pa bo v Ul Zonta 2 sestanek članov notranjih komisij podjetij IR1 struje FIOM CGIL s predstav, mki glavnega odbora FIOM v Trstu. Na sestanku bodo proučili način aplikacije sklepov sestanka voditeljev Delavskih zbornic CGIL iz Genove, Livorna, Terni, Neaplja Trsta in Tržiča ter sindikalnih voditeljev tovarn skupine IRT ki so se domenili glede pospe. šenja borbe.
Tudi Tržaška unija na bližnjih volitvah
Izvršni odbor Tržaške unije je na osnovi sklepov Fronte za neodvisnost, Tržaškega bloka Tržaške demokratične stranke in* Mladinske zveze TO sklenil, da se bo na prihodnjih volitvah predstavil z enotno listo, ki bo zajemala kandidate vseh indipendenti-stičnih gibanj- Lista Tržaške unije bo imela geslo «lr£'t Tržačanom«.
Zaletel se je z avtom v drevo, pri čemer je zletel njegov sopotnik iz vozila in se smrtno ponesrečil
Zopet samomor
Včeraj nekaj minut po 18. uri je 46-letni Giordano Tron-coni s Senenega trga iz samomorilnih namenov skočil skozi okno svojega stanovanja v petem nadstropju in ko je priletel na tlak Ulice P. Vergerio, kamor so obrnjena okna stanovanja, je negibno obležal v mlaki krvi.
Njegov samomorilni skok je videla neka ženska, ki je v spodnjem nadstropju sušila perilo. Tronconi jo je med padcem opozoril, naj pazi in
Ce bi 25-letnt karabinjer iz Cagtiarija, a sedaj pri II. karabinjerski četi s sedežem pri Sv. Jerneju, vedel, da je ovinek na cesti pred bivšo tovarno «Gaslini» v 2avljah znan kot «ovinek smrti«, bi brez dvoma še počasneje vozil vojaško »Campagnolo«, s katero se je L decembra leta 1954 vračal v vojašnico.
Komaj pa je karabinjer zavozil mimo ovinka, je začutil, da je začelo vozilo drseti proti desni in trenutek zatem, kljub temu, da je zavrl, je trčilo ob drevo. Za-rkdi obilnega dežja, ki je prej padal, je njegovo vozilo zdrsnilo še naprej, udarilo ob drugo drevo in se odbilo, pri čemer se je obrnilo o-koli svoje osi in se nato ustavilo pravokotno na drugi strani ceste.
Ortu, ki je bil ,za volanom vojaške «Campagnole», se je ozrl proti svojemu kolegu 24-letnemu Francu Buresti iz Macerate, a tega ni bilo več na sedežu. Odprta vrata so nemo pričala, da je mož odletel iz vozila. Da bi pogledal, kaj se je tovarišu pripetilo, je Ortu, čeprav ga je noga grozno bolela, stopil na cesto in se približal Buresti, ki je v mlaki krvi ležal na mokrem . asfaltu.
Prav tedaj pa je privozil mimo filobus št. 20, iz katerega sta izstopila dva karabinjerja. Eden od teh je ustavil nekega skuterista in z njim zdrvel do bližnjega telefona, od koder je o nezgodi obvestil osebje Rdečega
križa, medtem ko je drugi ostal na mestu pri ranjencih. Na srečo je tedaj prišla mimo patrulja prometne policije in agenti so oba ranjenca spravili v avto in ju odpeljali v bolnišnico. Ortuja so pridržali v bolnišnici s prognozo okrevanja v 5 ali 15 dneh, njegovemu tovarišu pa so u-gotovlli hujše poškodbe, katerim je nekaj Ur kasneje podlegel.
Seveda so Ortuja obtožili nenamernega umora, kakor tudi poškodovanja ‘vojaškega avta. zaradi česar bi moral biti sojen, vsaj kar se tiče zadnje obtožbe, po mirnodobskem vojaškem kazenskem zakoniku. Karabinjer pa se je moral včeraj zagovarjati pred tukajšnjim kazenskim sodiščem, kjer je še enkrat pojasnil, kako je prišlo do nesreče, poudarjajoč, da ne nosi nobene krivde. Po njegovem mnenju je vozilo zdrsnilo na oljnatem madežu, zaradi česar kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenja v drevo. Pri odboju vozila od drevesa pa so se odprla vratca, poleg katerih je sedel nesrečni Buresta in slednji je odletel na cesto, kjer je z glavo udaril ob trdi tlak.
Dejstvo je, da ni bilo. posebno zaradi pomanjkanja o-čividcev, mogoče z gotovostjo ugotoviti krivdo karabi-njerskejta čoferja, zaradi česar ga je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Preds, Fabrio, tož. De Ifran
O Predstavniki krščanske demokracije so sinoči določili kandidate za občinske volitve v miljski občinski svet. Kandidate za tržaški občinski svet pa bodo določili danes zvečer. V nedeljo bo DC imela prvo zborovanje, na katerem bo prišel Pella, medtem ko bo na drugem zborovanju za PSDI govoril Tremelloni.
Nogo si ie zlomil
Zgodaj popoldne se je v spremstvu matere zatekel v bolnišnico 8-letni Matteo Mo-rin iz Ul. Venezian, katerega so zaradi zloma gležnja desne noge pridržali s prognozo okrevanja v 15 dneh na ortopedskem oddelku.
Otroka je med hojč po stopnicah v šoli »F- Venezian« rteki njegov sošolec pahnil, zaradi česar je zgubil ravnotežje in padel.
V nedeljo 15. t. m. ob 16. ~uri bo v prosvetni dvorani v Borštu pod pokroviteljstvom društva «Slovene c« kulturna prireditev mladine Dijaškega doma iz Trsta.
’ Razna obvestila
OBVESTILO AK JADRAN
AK Jadran sporoča, da bo v letošnji poslovni dobi priredil v svojih prostorjh v Ul. .R. Manna 29 tudi razne koncerte reproducirane glasbe
Mislimo, da bo ta novost zanimala vse ljubitelje glasbe. »Jadran« razpolaga z odlično radio-gramofonsko aparaturo. Uporabljale se bodo samo najboljše plošče. Zato bodo prav gotovo omenjeni koncerti deležni lepega uspeha.
V prvih koncertih bodo na sporedu predvsem dela Mozarta, Beethovna, Čajkovskega in Gersh wina. Natančne sporede bomo objavljali sproti.
Na koncerte, ki bodo stalno ob petkih ob 20.30, vabimo člane in vse ljubitelje glasbe. Po možnosti bo klub poskrbel za uvodne besede z razlago izvajanih skladb.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Skednju
Kakor vsak četrtek, tako bo tudi jutri poslovala društvena knjižnica od 18. do 20. ure v društvenih prostorih. Skedenjska ulica štev. 122-1. — Vsi člani, ki še niso poravnali članarine, so na-prošeni, da to store za časa poslovanja knjižnice.
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 13. aprila t. 1. ob 18. url na sedežu v Ul. Roma 15,
Rossetti. 15.00: «Proti Far We-stu«. J. Mahonev, P. Castle. Excelsior. 15.00: »Oče, mati, sobarica ln jaz«. R. Lamoureux G. Morlay Fenice. 15.00: «Na Zahodu nič novega«. L Milestone. Nazlooate. 15.00:	«Tihotapci >
Kenije«, L. Hnyward, V. Hurs Filodranimatico. 16.00:	«Talci»
R Milland, M. Murphy, Superclnema. 16.00: »Snidenje v dežju«, J. WyrTK», V. Johnson
Z motorjem je padel
Okoli 16. ure so morali v bolnišnici izprati 25-letnemu mehaniku Brunu Cesarju s Kontovela razne praske na kolenih in na dlani leve roke ter so ga nato s prognozo okrevanja v 10 dneh odslovili.
Mladenič, ki se je zatekel v bolnišnico z zasebnim avtom, je izjavil, da se je med vožnjo z vespo v bližini Devina hotel izogniti nekemu pešcu, vendar je pri tem padel.
Z glavo ob stranico vozila
Včeraj okoli 13. ure so morali i' pridržano prognozo sprejeti na nevrološkem oddelku 20-letnega Romana Grieca z Reške ceste, kateremu so ugotovili hud udarec na glavi.
Kakor se je zvedelo, se je Grieco vozil s tovornikom p<
pristanišču in ko je čofer ne-co. zap. Urbani, obramba odv. pričakovano zavrl, je padel
Poilucci.
ter z glavo udaril ob strani-
00 UČENJ DO
ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE
Dne 10. aprila so se rodili v Trstu 4 otroci, umrlo je 8 oseb porok je bilo 9.
POROČILI SO SE: mornarifk oficir Claudio Delise in gospodinja Bruna Bologna, železničar Luigi Coslovich in gospodinja Gisella Gambo, kurjač Venanzio Bergamo in delavka MSrija Sosič. prodajalec Renato Metlik in uradnica Gina Pecchlari. trgovec Cesare Degrassi ln učiteljica Mirella Viola, stavec Sergio Pentel in prodajalka Livia Cen tini, delavec Giuseppe Bugatto in gospodinja Antonia Sau! uradnik Nevio Marini in dr. ti lozofskih ved Silvana Rozza, ai jak I.urio Degrassi in klobučar ka Emilia Maraspin.
UMRLI SO: 64-letni Domen1«) Colombio. 80-letna Iolanda Ma-reglia vd. Duriava, 58-letna Na talina Mirci por. Milocco, 75. letni Karlo Železnik. 68-Ietna Gisella Cadenazzo vd. Demtrino, 64-letna Guglielmina Circovieh por. Cattai, 91-letna Lulgia Qua iotto vd. pavissich, 65-1 etnl Urn berto Moisč Fiarvdra.
nočna Služba lekarn
V APRILU
Davanzo. Ul. L. Bernlni 4: Gtu-sti. Strada del Friuli 7 (Greta) Mulo. (Jl. Buonarroti 11; Mizzan Trg Venezia 2; Tamaro-Nert Ut Dante 7: Flarabaglia v Barkov-Ijah in Nicoil v Skednju,
WIENER EISREVUE
Drevi ob 21. uri nastop v športni palači na ve"
lesejmu.
strel-
ci«, R. Hudson. A..D?, jgr*-Aurora. 16.00:	«H^r*lertt‘»‘
lec«, D. Paget. D- ^tsio.
iet», u. rdijut. -v	£0*»?
Gri^!no.15A3°:T^M>-
U« Jiviu -
Massimo. 16.00:	«Mož
mia», J. Stewart. Ml
Ka«. j Lurus,	,	fnr
Odeon. 16.00: »Gola ria Felix. Mladoletnun e- ^ Radio. 16.00: »Bonzo.
ca«, . Venezia
lb.uti: «uonz”. nn R. Re^an D *	tj,,.
). 15.30: »Zločin Sl"
kleta«.
SREDA, II. aPrila
195«
11.30 Lahki orkestri; [■ davanje: 12.10 Za vsako«. ^
udvaiije,	u zjts - .	i*-:
kaj; 12.45 V svetu *5.ulX330 Mt
Jugoslovanski motivi; 1Jpr||ii»nl' ke melodije i«ra J*' 18 00 Z.
17.30 Plesna glasba:	^
Iills: Koncert ža violMJ® ster: 18.25 Grieg: Por“ka ma01*,?)
haugenu; 18.30 Rad‘Js£*„v' !•£ 18.40 Melodiie iz Wagner: Uvertura k «**1 uIj|vp;
haeuser«; 19.15 Radijska za:	19.30	Priljubljene	‘	t	it£
20.00 Šport; 20.05 . tivi; 20.30 Koncert.
Anite Meze; 20.50L.^oblrf*1?
ska raipsodija; 21.00	Jj
tedna; 21.15 Massen*t. baleta Le Cyd; 21-30 ženskega zbora iz s£*?aVj; #*?! Strauss: Na modri_ I**,, ^
Iz slovenske knjižcvn'	3...	.
metnosti; 22.15 Schubert-ni ja št. 2; 22.40	trk-
ke: 23.00 Novak: Bal'«**'
T K S *
ka
14.30 Tržaška kulturj« a -u:	18.45 Schumann: » U K
A-duru op. 41 št. 3, 15^ fl£ Alberta de Roosenbavn tiK’ K. M. von Weber:	(Pr‘
romantična opera V •> gent Mario Rossi.
14 O I* K 11 t jj f
Slovenska poročila:	jj“
Italijanska poročil*1-
17.40. 22.30 5.00-6.00 Spored 'z -43 ^
5.00-6.00 Spored	-4J ceh,
6.00 Jutranja	nnji.OO
ba za dobro jutro; '';hT Od* j
red iz Ljubljane^IR^orebp^
kotiček; 11.35-12.10 .-J-ge r Ljubljane; 12.10 lUtl l3.ooJt
mi poje zbor is Dole. mi iz filmov; 13.30 ^73,46 do melodije, vmes 00 vna« ^ bena kronika; 14.40 Za |2 D jj ba; 15.00-16.00 Spore0 liane: 16.00 Ritmi W ^ Slušna igra v »tal., beni mozaik; l755
18.00-19.25 Spored 'z
19.25 Poie Rose Mj*"LjU»l)a i(i
20.00-22.15 spored
22.15 Igra Woody g* K<i-njegov orkester;	h gi U,,;.
pianistke Hedvike “»315 r nista Cirila Verouka, na glasba.
r« 1,(1 V H* ^ ^ 327,1 m, 212.1 «. 7j0o,
   J,». *;<'
5.00 Pester	>
11.00 Radijsei kv^Miubl^ vi^ pevke pojo Prlji,a z>. 4«;
ne popevke pojo P'1 'LLTa **, ci; 11.35 Radijska ^Vjiak*- t>! stopnjo - a) DralZl0v»<'i'> '(?>• kaj o športnem tekmo J. Stave: In kaj z0'J'pOfk>V« na dopolnjevanka)	.^j;	vjf,
12.05 Simfonični.	„	K^jj-
Skladbe za violino po J ,t
onidoue za	k"-o *
13.35 V pesmi in P 25 slavijii; 14.05	R*!«?	soef,,o^
Višjo stopnjo - H*' jr <**jlžJ
Mnči darilu lin KrOd*
Naši dedje Ib	v	it	ev- n« *'
vinska sbka) - P°n.515 } pt*-4»; Ln grč
V glasbi po svetu; m* W ^jena glasba: 15.40 oraloJ<nI'M f rature - Vasco	,1«’
nlka revnih 1iut>15,>ncrrt	Cr
lix Mendelssohn: K jnol1* ,We lino in orkester v * ,»nr
. e..H ,»r> Hi
mW'le Saint-Saens
: i8-.. -m h<Ki"
ni la (z orglami); j8 30	-s«’’
buraški orkester. do« kotiček; 18.40
nii zbor; 20.00 G- M (atiji*1-letto«, opera v 4	f
1	ntrok*1,^
17.30 Spored t* G*'
Vesti; 21.00 Utnb «Fedora».
ZGUBIL JE
Pro«**,,--- ,a- •
Cill LUIGI, Prow«jtot mehaniku Luksi)- 0jeP- .j| r dokumente, Je proti nagradi vrb*
slov.
Nenadoma je
Žalostno vest utolažljiva sopi-0* ofoJs
Enrico in ostalo
Pogreb bo dar>e* jcC 6. uri iz mrtvas
l#
jl. aprila
m
Morma moimciJE po o
Nov
a ureditev državniH Karier
Vladi
* je le delno uporabila
in ‘ 1
, ‘aoristiU z dekreti pred-
•*"«« republike od 11. ja-
•tilo 1 ■*' k zaKonsko poobla-j. °' ^ ji ga daje zakon cd Oecembra 1954 glede refor-birok:
lt „.~”Sr*°ije. Omejila se je
Pr«vn't0’ da uredila sPi°šni
Iti m gosP°darsKi položaj *vnih nameščencev, hkrati
j. .	••■tuvobClU.C	V	|	11 tv 1 on
tjeoj d°PUstila’ da ie zapadla
Pravica odločanja gle-ega, kar zadeva posebne
te osebja šoi.
„	-.wj«	»>,. železnic,
U n°P°iov, pošte in telegrafa Reforme strukture železm-"Prave in uprave mono-,J*V’ da i>i ju postavili na ‘^ersk, račun.
vladaR kliub *emu> da se ie
segu zakonskega pooblastila0 5preie" ukrepi tako ob-1 da je primerno oce
primemo ocenje-
tnv nov° sPlošno ureditev bi-“sracije	k
vsako od
treh ločeno, kit P'3b Posebej:	ureditev
^ 'er, pravni statut, prejem-^"radnikov in upokojencev.
j( — se tiče ureditve karier, |0t**kon o pooblastilih za re-sm birokracije vseboval •""ce, ki so temeljile na
načelih: prvo
li, ki se je povsem uve-'° z dekretom z dne 11.
1,1 je določal°- da ^ JO biti vsi uradniki uvr-
>«n' V ^'r‘ kariere (vodilno, „0 °stoino, izvršno in pomož-^ "radništvo); drugo načelo
W *' v omenjenem de-;.-,u Uveljavilo v zelo ubla-
^ Oblici -	-	—	/la
je določalo, da ali v Vsaka uradniška stopnja l%ml ciia ustrezati raz-
h- lunkc‘iam ali odgovor'
T
it im drug0 načelo, ki >k( r°valo načelo funkcij-ttlj °pnie. bi moralo biti te-
tre J'°Ve birokratične uredi-žiltoj or '° ie predvideval
le
lesno
0 Pooblastilih. Ta zakon
Pamreč težil k temu, da bi
t»tn P0VMal Pr'st°jnost in s
tr»vno
turi;
^ odgovornost za vsako u-
''»im0 deianie z nekim dolo-^goč Kclonariem> ki ga je
^■'Ugotoviti poimensko tki razumeli reformator-_ Pomen tega načela, naj
etOlm
n mo,
litVj :'i‘vost birokratične ure-
da je glavna po-
Prist 12 Ieta 1923 v tem, da se
ko,!1'0«, in odgovornosti 4»ln )o tako rekoč pirami-
V' “l Kft ~___
W' ^0 gre skozi naslednje ntske stopnje, zahteva
®o “Pravna zadeva — reci-H«* prbner izdaja nekega *»njee®a dovoljenja — sodelo-ieniij več hierarhično podre. Ur^j Uradov, od tajnikovegč ilireu' Pa do urada glavnega Nil . ne da bi pri tem
kiteri 'zključno odgovornost % jOb od le-teh. Edini, ki "egi ,®ov°rnost glede konč-!itldi'Z1Cia, ie minister, in to >U10 Pretežno formalnega S«W zn" je on edini, <1 "prav 6 zunanje akte državne
Vse h
»1 . atUge vmesne stopnje 1 “BK
Pr0gft. "»eionarja, ki prejme D*.. do ministra ali glav-
, *0 rt’	‘ttuu&lld	*
ki SP°r0Či 0Ci'
N,
L ^0
Si
*majo *n za dobene
le notranjo
‘n zato ne nosijo ne-
odgovornosti.
^ tega’ ker je.tež'
®eioy4].°viši koliko so le-ti so-•NS, pri končni upravni vi«je 0v,' bodisi zaradi poseg" PUdm l **'• ki s svojim podilo, , "rije delo nižjih ura-» 11 si
bremenilo v korist vseh birokratski postopek s tem, da je mogel vsak funkcionar, v mejah svojega pooblastila, uveljaviti neposredno 1 zakone in pravilnike, kakor tudi uveljaviti svojo pristojnost po svoji razsodnosti.
Kar zadeva razdelitev stopenj odgovornosti in pristojnosti, so proučevanja privedla do tega, da so ugotovili štiri funkcijske stopnje za 'vodilno kariero (to je za tisto, kjer bi se novo načelo uveljavilo z največjo učinkovitostjo): tajnik, direktor sekcije, direktor oddelka, glavni direktor; >ri stopnje za kariero samostojnega uradnika, tri stopnje za izvršno uredništvo in dve stopnji za pomožno uradništvo.
Da bi bolje razumeli to, kar se je dejansko zgodilo, je treba omeniti, da se je začel proučevati ukrep o karierah takrat, ko so bila izčrpana finančna sredstva za reformo birokracije. In ne le da so bila izčrpana; prekoračili so ce-lj — in to v precejšnji meri — v začetku predvidene stroške. Ze površen račun stroškov v zvezi z novimi funkcijskimi stopnjami je pokazal, da bi na pr. za 224 vodilnih funkcionarjev ministrstva za zunanjo trgovino potrebovali okrog 40 milijonov letno. Pri tem je treba upoštevati okoliščino, da bi odpustitve v aparatu državnih nameščencev naletele na oster odpor tako pri uradnikih samih, kakor od strani sindikalnih organizacij.
Posledica tega je bila, da so ostale stopnje skoro nespremenjene, tudi če jih bodo od sedaj dalje imenovali «kvali-fikacije»; sedem za vodilne položaje, nanfesto dosedanjih o-; šest za položaje samostojnih uradnikov, pet za položaj izvršnih • uradnikov m sedem za položaj pomožnih uradnikov. Kar zadeva vodilne uradnike, je treba podčrtati, da bodo mogli doseči dejansko vodilni položaj šele po preteku enajstih let, odnosno v izrednih primerih po preteku devetih let, v poslednjih treh stopnjah (sVetnik IH., II.. in l. razreda).
Tem pomanjkljivostim bo mogel vsak resor odpomoči s tem, da bo mogel, v mejah svoje pristojnosti, reorganizirati ureditev uradov. Sicer pa ima dekret o karierah tudi svoje dobre strani. Taka je na pr. določba, ki omogoča dostop v kariero vodilnega uradnika samostojnim uradn -kom neke določene stopnje tudi brez visokošolske izobrazbe. Gre za dolžnostno priznanje koristi, ki jo ima za dobro poslovanje urada, prav tako kot akademski naslov, tudi dolgoletna upravna praksa. O-meniti je treba tudi novi kriterij glede napredovanja, ki zapušča zastarelo starostno merilo in ki omogoča hiter dostop k vodilnim položajem inteligentnejšim in bolj izkušenim uradnikom, s pomočjo izpita ali neposrednega nastopa ored izpraševalno komisijo. Hkrati se z novim dekretom o karierah ustvarja možnost, da poedine uprave, ali
v primeru njihove nedejavnosti, višji svet javne uprave, premešča uradnike z enega ministrstva na drugo, da ki tako odpravili neskladje med premajhno zaposlitvijo na tej strani in preobremenjenostjo z delom na drugi strani. Kljub temu pa je očividnc, da je, praktično vzeto dosedanji ukrep reforme birokracije, tudi glede nove ureditve karier, preskromen, da bi mogli biti z njim zadovoljni. Radikalnejša reforma pa bi zahtevala odločnejše ljudi na vodstvu državnega aparata, predvsem pa take ljudi, ki bi se tudi tega vprašanja lotili z drugačnim pogledom na o-snovna vprašanja sedanje italijanske družbene stvarnosti.
1*H
smmm
v«	I	r*i	%% i* ’ V \ "
♦•v V; .• n>vr,^	'
NOVO V GOSPODARSKEM SODELOVANJU ZAPADNE EVROPE
Pomoč nerazvitim deželam
Nasprotja med OEEC in Malo Evropo * 1/ splošnem pre* ozki okviri - Potrebno sodelovanje tudi z vzhodnoevrop’ skimi deželami - Predlog sovjetskega ministra za trgovino
»Tvoja sreča, Torero, da si me izpustil dokler si še cehi
Politiko sodelovanja med
evropskimi državami označujejo posebno zadnji čas stremljenja, da se to sodelovanje okrepi z rešitvijo nekaterih aktualnih gospodarskih vprašanj. Ta stremljenja so rezultat splošnega razvoja v svetu, kar se odraža tako, da se danes ne skuša več dajati poudarek vojaško-političnim e-lementom sodelovanja, temveč gospodarskim. Po drugi strani pa se dosedanja nasprotja, kljub poizkusom njihove u-blažitve, izražajo v novih pogojih v povsem določenih oblikah. Nasprotja temelje na razliki med akcijami v okviru tako imenovane Male Evrope,
RES SICER NEKOLIKO SKROMNEJE, A VSEKAKOR POŽRTVOVALNO				
V ZJ	ENSi	Kl	ENA	HIMALAJO
Štiri članice Ženskega alpinističnega kluba Velike Britanije so se odrekle svojemu letnemu dopustu za več let vnaprej, da bi mogle raziskati kotline in ledenike med Karakorumom in Mount Everestom, kamor še ni stopila človeška noga
Pod naslovom »Zenska ekspedicija na Himalajo« je Zagrebški »Vestnik« objavil pred dvema tednoma vest o angleški ženski ekspediciji, ki jo vodi na Himalajo Joyce Dun-sheath-
Nekaj dni na to je urednik istega lista imel priliko, da se spozna z dvema članoma te nenavadne ekspedicije. Q tem poroča naslednje;
«Zvedeli smo, da Joyce Dunsheath potuje s še enim članom skupine skozi Jugoslavijo, da potujeta z avtomobilom in da bosta 26. marca dospeli v Zagreb. Obiskali smo vse hotele in 'poizvedovali o njuni morebitni prijavi ali rezerviranju sobe in zvedeli, da bosta prespali v hotelu «Es-
planade«. To je bilo vse«.
Ze predpoldne 26. marca se je v hotelu «Esplanade» začelo «dežurstvo». Poldne je že davno minilo, a o himalajski ekspediciji ni bilo ne duha ne sluha. Fotoreporterji so bili nestrpni. Pričakovali so žene v krznenih oblačilih, z nahrbtniki... Cas je mineval, a nikogar od nikoder. Vedeli smo, da pridejo skozi Italijo. Zato smo proti večeru telefonsko poklicali obmejno postajo v Sežani, a odgovor ie bil negativen: Nihče ni pod imenom Dunsheath prešel tega dne meje. Ali ima sploh smisel čakati še dalje?
In ko smo se okrog 7. zvečer pripravljali na to, da odidemo praznih, rok, se nam je
? E.??
« ,
približal nameščenec iz recepcije in nam dejal:
Mislim, da sta to onidve, ki ju čakate...
Pred vhodom je stal navaden prašen potniški avtomobil z angleško tablico. Ko so se odprla vrata, sta se pojavili dve ženi. Brez krzna, brez nahrbtnikov, brez nylon-skih himalajskih oblačil; bili sta v navadnih oblekah, s plašči.
Stik je bil takoj vzpostavljen. Tudi nesporazum z obmejnim prehodom je bil hitro pojasnjen. Prekoračili sta mejo pri Kozini in dopotovali skozi Reko.
Čeravno sta bili trudni od poti, sta Joyce Dunsheath .n Hilda Reid želeli, kljub pozni večerni uri, sprehoditi se po mestu in obiskati člane Planinske zveze Hrvatske. Po eno. urnem razgovoru z našimi planinci in alpinisti, sta gospa Dunsheath in gospodična Reid sprejeli povabilo na'večerjo v hotelu »Esplanade«. in prošnjo, da nas pobiiže seznanita z namenom potovanja.
Gospa Dunsheatr in gospodična Reid sta članici Zenskega alpinističnega kluba Velike Britanije in sta do sedaj splezali na mnoge gorske vrhove v Evropi. Kanadi in v Novi Zelandiji. Zamisel o potovanju na Himalajo se jima je porodila že davno, toda priprave »o trajale precej dolgo, tako da sta mogli šele sedaj iti na pot. Nekatere od njih izkoriščajo za ta svoj podvig letni dopust za nekaj let vnaprej, samo da bi u-stvarile ta svoj namen.
Joyce Dunsheath in Hilda Reid gresta na pot prvi, z
bi
8a s tem prisvoji.
li
se odpomoglo take-. aJU m Ha h, izoeni-
net— ‘n da bi se izogni-'0»ti n_a°sti, da bi odgovor-
f'°Uči!v’tale ahonimne, so pc 'lz8*n,iu’ Ki so ga izvrši-
• H2|l	* iv» ou ti	1	—
Nv»* koibisije in uradi la
lfc,° reformo od leta IMS
. Sprpipi; napni n funk-
5(.Spce-ieli načelo funk . »tr.i ,Pnie- Ki so ga pozne-iliJl 'l v zakon o poobla-
H
k'?tvU n*de'° Je pomenilo v
obsežno hierar-
;"v ;-el°
"N t ecentralizacijo in je Prednost, da je raz-
zve/d pred!aqa Behnngove ožme
Ivo Andric im njegova pol
, “vsži ekai dnevi je mo-Niitiji ad’° objavil načrt o JNi n!ezu na Behruigovi
kil “‘berilu*’ kl loči sibini° »U, H 5' AlasKe ‘iih ; “Kr°S 90 km. V te-
Jez bi
t«."" i«, ‘”s au Km- V te'
Ni i , bili vgraienl
ki	ki	«relcl u
1« atovi d° 3 milijonov
UlNkka ’ * ČCZ jez bi Š’a
y o , Proga in avtocesta, i. iz , 1 bilo mogoče poto-
C 'bimndona do Wasl,ing
C’ VelTu0 MosKve, po kop-C, Vodo1.er.elci.bi lzl,val*
j- bi - a.v Sevebno morje, ItNejR. K»lno vplivalo na Hi Sev° Podnebja evroazij-kil ',reStlj!:znoameriške celine.
k11 Pott6Len^e te zamisli bi a tet,- soviMskn-ameri* X>,{r,o in
*hje.
sovjetsko-ameri-znanstveno
za rasno
iiVn1f,kovani«
'tii, glSVn=neke Privatne šo-Kh ** l mestu Brazilije S«. H* aneiru je bil obso-‘t krtiz«Ct° dni zapora, na O Plačili denarne globe ti '* iz u/ s°dnih »troski it Nar.u1*^ iz šole neke-
kejPo,voiiiega dečka. Ki ga d, *• Te družina nekega Wl*kon„ ,)e Prva obsodba k|,f,n s« *Z le,a 1983. Pa Ko-
rasno razlikovanje
»Francoski Klub Ijabite-
ljf,v knjig» je izdal prevod rotnana sodobnega jugoslovanskega pisatelja Iva An-, driča eTravn iška kroni kan. Do konca t. I. bo neko drugo pariško založniško podjetje objavilo prevod njegovega dela «Most na Drini*. V Indiji bo v kratkem izšla njegova eGospodičnaii, in sicer prevedena v hindujski jezik.
«Most na Drini« je nedolgo tega bil preveden tudi v nemščino, a italijansko založniško podjetje Vallecchi je lansko leto objavilo knjigo s prevodom sedmih njegovih pripovedk. Posamezna krajša dela istega pisatelja pa so v zadnjih letih bila objavljena v najrazličnejših evropskih revijah in časopisih •
Ce Tečemo, da moremo danes prištevali Iva Andri-fa med nedvomno nojplodo-tiifejše jugoslovanske literarne ustvarjalce, potem smo izrekli s tem nekaj, kar je ie splošno priznano. Njegova književna dela označuje izrazit pripovedni talent, globoko poznavanje človeka in ljudske psihe, posebno pri obravnavanju n jepouth, bosenskih ljudi; nenavadno močno razvita umetniška u-stmarjalna sila in pa, kar je morda še najvažnejše, tista iskrena ljubezen do lastnega ljudstva ter prečiščen odnos do vloge in nalog umetnost, brez katerih bi tako kvalitetnih proizvodov gotovo nikoli ne dal.
Rodil se je konec l. 1SU2 v bosenskem mestu Travniku. Duhovno se je oblikoval pod vplivom ideologije mladih nacionalnih revolucionarjev, kt so se 1 tičeš borili za osvoboditev ljudstva izpod tuj ega jarmu,
Ko je objavil svoje prve literarne prispevke, je bil star šele 19 let. Bile so to pesmi in članki, ki so zbudili «interes» tudi pri avstrijskih oblasteh. Cim je izbruhnila svetovna vojna, je bil aretiran, nakar so ga do njenega konca vlačili po raznih ječah in kaznilnicah. Ta preizkušnja je močno vplivala na njegovo oblikovanje kot človeka in umetnika. Leta 1918, po končani pojni, je začel izdajati revijo «Književni jug«. V tem času je izšla njegova knjiga sEx Pon to«, miselno in nekoliko lirično pisano delo, preželo z odporom proti vsemu, kar je krivično in pro-tiljudsko. Dve leti kasneje je objavil knjigo «Nemiri«, hkrati s svojo prvo povestjo e Pot Alije Djerdjeleza«, ki prikazuje V njej junaka iz bosenske narodne pesmi. Andrič je odličen poznavalec bosenskega ambienta, ljudi, ki v njem žive tako v preteklosti kot v sedanjosti, in domala vsa njegova dela so krajevno vezana na to bosensko okolje. Vendar pa umetniški okviri in miselna osnova njegovih književnih proizvodov preraščajo lokalni pomen in so dostopni ter sprejemljivi za vsakogar.
Andrič je študiral filozofijo v Zagrebu, Dunaju, Krakovu in Gradcu. Diplomiral je l. 1923 in stopil v diplomatsko službo, kjer je ostal do Hitlerjevega napada na Jugoslavijo. V času pred drugo svetovne vojno kot književnik ni mnogo ustvarjal, v glavnem gre za tri zhirke pripovedk, ki so izšle l. 1924. 1931 in 1938 ter očitno dokazujejo njegov velik ■književni dar.
Tudi v času okupacije ni
dal glasu od sebe, kar je storil, ker ni hotel s svojim ustvarjanjem sodelovati z okupatorji in kvizlin-žkimi režimi, torej v skladu s kulturnim molkom, ki so ga napredni umetniški tvorci proglasili v znak odpora proti fašističnemu nd-silju.
V resnici Andrič ta čas ni preživel v brezdelju, marveč je napisal svoja dva znana romana, eMost na Drini« in sTravniiko kroniko«, poleg teh dveh še «Gospodično«, le da jih pod skupciji ni hotel objaviti. Izšli so takoj po 1943 letu, ko se je vojna končala.
Delno je Andrič elemente, obdelane v «Mostu na Drini«, razvil že v svojem predvojnem delu «Most na 2epi». Očitno je, da je pisatelj potreboval več časa, preden mu je uspelo iz svojega prvega koncepta ustvariti umetniško dovršeno in zakliučeno delo kot je «Most na Drini«. Njegov naslednji roman, «Travniško kroniko«, v katerem zajema snov iz bosenskega življenja in dogodkov, kot so se leti v Travniku, njegovem rojstnem mestu, odvijali konec 18. in v začetku 19. stoletja, pa je kritika ocenila kot delo, ki vsebuje več elementov pravega romana od prvega. Poleg sGospodične«, ki je pravtako, kot že omenjeno, izšla U 1945, je Andrič l. 1954 objavil še eno svojih najboljših daljših pri-pouesti — eProklelo arlijo«.
Danes je Andrič redni član Srbske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član jugoslovanske Akademije. bil je predsednik Zveze književnikov FLRJ m Združenja srbskih knjižeii-nikov, kar potrjuje ugled,
ki ga ta plodni pisatelj uživa tako doma, k.ot v tujini.
* * »
V Rangunu so odprli razstavo dveh jugoslovanskih slikarjev — profesorja Zlatka Sulentiča in Franca Godca. Jugoslovanska umetnika razstavljata 76 slik.
• * *
Letos, od 22. septembra do 6. oktobra, se bo v Ženevi vršil na tamkajšnjem konservatoriju velik mednarodni glasbeni natečaj. Postavljena je žirija, ki jo sestavlja 44 nauglednejiih glasbenikov: 11 Švicarjev, 8 Francozov, 6 Avstrijcev, po štirje iz Nemčije in Italije, trije iz Belgije, po dva iz Anglije in Španije, po eden iz ZDA, Madžarske, Poljske in Jugoslavije. Za predstavnika Jugoslavije je 01 tj postavljen Nikola Cvejič, profesor na Glasbeni 'akademiji v Beogradu in prvak beograjske Opere.
» * •
Znani jugoslovanski operni pevec Tino Patiera, ki živi zdaj na Dunaju, je obljubil svoje sodelovanje na Dubrovniških poletnih igrah,. Od 15. julija do 15. avgusta bo v okviru, omenjenih poletnih iger vodil tečaj solističnega petja. Za ta tečaj vlada v inozemstvu že danes veliko zanimanje.
* * »
Ob priliki proslav stoletni ce Heineieve smrt je mestna občina v Duesseldorfu, kjer se je rodil, odkupita dragoceno zbirko njegovih rokopisov. 'Zanjo je plačala družim Strauss v Ne Ul Yor-ku 50.000 dolarjev. Med rokopisi je tud i originalni tekst njegove pesmi uLoreleg«.
avtomobilom, da bi mogle v Indiji izvršiti vsa pripravljalna dela; za njima pride z ladjo Erances Delany, ki prinaša tudi vso potrebno opremo, težko nad pol tone, a Eileen Gregory bo prišla pozneje sama, ker vrši neka raziskovanja v Južni Afriki. Namen njihove ekspedicije ni osvajanje hajvišjih himalajskih vrhov, ampak raziskovanje nepoznanih kotlin, ledenikov, na katere še ni stopila človeška noga. pa zato še niti nimajo svojega imena. Ekspedicijo finansirajo delno sami člani iz svojih sredstev, del sredstev pa so dobili kot dotacijo od ustanove Mount Everest v Veliki Britaniji. Po grobem proračunu, bodo stroški znašali okrog 14.000 funtov.
Spričo okoliščine, da se bo ekspedicija premikala vendarle po nekaterih vrhovih in prelazih, ki so visoki nad 6.500 tp, je ekspedicija preskrbljena tudi s posebnimi oblačili iz njjlcna, z debelim beiirn krznom in zaščitnimi sredstvi proti vetru in vlagi. Zaradi snega in višinskega sonca bodo nosili na obrazu posebne maske. Kar zadeva hrano, nosijo s seboj v glavnem konzerve, suho sadje in zelenjavo, mleko in juhe v prahu, veliko količine čokolade m sladkarij, rozine, biskvit, tablete za prečiščenje vode itd. Ekspedicija je krenila na pot pred tremi tedni, a v Indiio bo dospela v začetku maja. Gospa Dunsheath se za io priliko uči tudi enega od indijskih jezikov.
Po prihodu v Indijo bo ekspedicija odpotovala iz Bomba-ya preko Delhija do Man;, lija, kjer se jim bodo pridružili štirje vodiči. Vsak vodič jih bo stal 7 funtov in 8 šilingov dnevno.
Ekspedicija se bo kretaia glavnem le po indijskih predelih zahodne Himalaje. Iz Manalija bo šla v spremstvu vodičev proti himalajskem, prelazu Rhotane, ki je visok več kot 4.000 m, in na sever-strani katerega teče r».
ka Shandra. Cez prelaz bodo hodili pet dni po stari trgovski poti, ki je nekoč vodila na Tibet. Na tem delu poti, do ledenika Bara, bodo prtljago, nosili mezgi, po ledeniku Bari pa posebni himalajski nosači. Na področju tega ledenika, ki se vzpenja proti nekemu vrhu, visokemu okrog 6.800 m, bodo postavdi tri taborišča. Iz poslednjega taborišča bodo vršili raziskovanja ha samem ledeniku in na reki Giurdi na južni Btra-ni, kakor tudi po povsem neraziskanih kotlinah, na sever-strani ledenika. Celotno to
področje se nahaja med Ka-rakorumom in Mount Everestom.
Samo vzpenjanje bo trajalo šest tednov, medtem ko bodo prva dva tedna vršili poskusna, pripravljalna vzpj-njanja v cilju treniranja. Raziskovanja bo v glavnerfi vodila geolog Frances Belany, s pomočjo instrumentov, ki jim jih je dal na razpolago Britanski geografski inštitut. Vsi instrumenti, ure, višinomeri pesebne kamere za panoramsko snemanje in filmski material so zaščiteni s posebno kemijsko plastjo proti vlagi in pripravljeni za delo na velikih višinah. Po povratku Britanijo so člani ekspedicije dolžni predložiti elaborat c svojih raziskovanjih in imeti predavanja s prikazovanjem fotografij.
Prosili smo jih, da bi nam pokazali mape in skice poti. Toda mape bodo dobili šele v Indiji od indijske vlade, tako da smo se morali zadovoljiti samo z drobnimi ski-sami gospe Dunsheath.
Na koncu našega razgovora smo jima ponudili cigarete. Joyce Dunsheath ne kadi, a pri Hildi Reid je malo manjkalo, da ni sprejela. Rila je v veliki skušnjavi, toda dobronameren a strog pogled ',o-spe Dunsheath jo je spomnil na obljubo, da se bodo vsi člani ekspedicije že dva meseca pred začetkom, pa vse do konca vzdržali kajenja. To zaradi kondicije.
Naslednjega dne sta nadaljevali pot. Ko je gospa Dunsheath pognala motor, je dejala: »Ce naš aotomobil uzdrži to dolgo pot, tedaj se bova midve vrnili zopet skozi Jugoslavijo .Tedaj bo mnogo več materiala za razgovor«.
ki so ožjega značaja, in širšimi akcijami v okviru Organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje (OEEC).
Razširitev aktivnosti zahodnoevropskih gospodarskih institucij na nova področja predstavlja enega osnovnih problemov. Ta težnja je v okviru Male Evrope rezultat stremljenja, da se z bolj elastičnim reševanjem posameznih aktualnih vprašanj razširi dejavnost zahodnoevropskih dežel tako v okviru Evropske skupnosti za premog in jeklp kot v organizacijah, ki so v neposredni zvezi z njo, s čimer naj bi se izboljšala tež.ka situacija, ki je vanjo zabredel Schumanov načrt, a s tem tudi okrepila ideja Male Evrope, ki bi imela biti osnovno jedro nove integrirane Evrope. V okviru OEEC pa so ta stremljenja ne samo posledica težav za nadaljnje izvajanje osnovnih ciljev organizacije, marveč tudi posledica hotenja, da se z aktualizacijo njene dejavnosti ohrani in ciativa v zahodnoevropskem merilu, v nasprotju s podobnimi stremljenji nekaterih dežel Zahodne Evrope. Uresničenje omenjenih tendenc bi
cije za evropsko gospodarsko
sodelovanje (OEEC), pa to o-cenjujejo bolj kot poskus, da se skupna akcija vseh zahodnoevropskih dežel za dosego enotnega tržišča razbije. Praksa Schumanovega načrt* je pokazala, da se vsi podobni ukrepi v odnosu do ostalih dežel izrazijo kot diskriminacijski. kar samo preprečuje u-resničenje podobnih širših zahodnoevropskih akcij. ,
Zadnji čas je OEEC sklenila, da pristopi k nadaljnjim ukrepom za ustanovitev avo-bodnega in enotnega tržišča. Diberalizacija uvoza med deželami, pripadajočimi OEEC, je že dosegla stopnjo, ki onemogoča nadaljnji razvoj, če se ne odpravijo še ostale zapreke, ki so na poti, in se v prvi vrsti ne znižajo carine, pa tudi rešijo vprašanja nanosa zahodnoevropskega tržišča do splošnega svetovnega tržišča. Znano je, da so dežele — članice OEEC hkrati z razširitvijo liberalizacije uvoza (t. j. z odpravo omejitev glede kvalitete blaga) pristopale tudi k čedalje strožjim ukrepom carinske zaščite, kar je praktično kompromitiralo vse ostale rezultate dotedanje
privedla v dokaj neprijeten | p0]jtike liberalizacije. Ukrepi
položaj vse tiste zahodnoevropske dežele, ki se nočejo aktivno priključiti akcijam dežel Male Evrope, obeleženim z jasnim integracijskim pečatom.
Osnovni problemi, ki se bodo z njimi v neposredni bodočnosti ukvarjale zahodnoevropske gospodarske organizacije, so problemi energije in skupnega tržišča, a s tem v zvezi tudi problemi splošnega nadaljnjega razvoja teh dežel. Reševanje vprašanja energije je, skupno s čedalje močnejšimi tendencami za intenzivnejšim izkoriščanjem is-drne energije v miroljubne namene, privedlo v okviru Male Evrope do načrtne akcije, znane pod imenom «Evra-tom«, kakor tudi do ustrezne akcije Organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje (OEEC). Vtem ko ustanovitev «Evratoma» ne gre brez težav, pa je v okviru OEEC, ki se opira pri tem, na širše in bolj elastične oblike, že bil sprejet sklep o ustanovitvi posebnega komiteja za vprašanja jedrne energije.
Težave, do katerih prihaja v okviru gospodarskega sodelovanja Male Evrope, so privedle do predloga o ustanovitvi skupnega tržišča na osnovi postopnega znižanja carin. To je tudi bilo na nedavnem kongresu v Bruslju priporočeno članicam Evropske skupnosti za premog in jeki). Poleg tega se je priporočala ustanovitev posebnega fonda za investicije, in sicer za spodbudo nadaljnje ekonomske ekspanzije, kakor tudi fonda za readaptacijo, namenjenega posameznim deželam za lažjo adaptacijo lastnih gospodarstev, posebno na poljedelskem področju.
Tako v okviru dežel Male Evrope. Ostale dežele, ki vanjo ne sodijo, marveč so članice omenjene širše Organiza-
za postopno zmanjšanje carin bi dejansko predstavljali prvo etapo k ustvaritvi skupnega tržišča.
Obenem s tem se v okviru Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje kaže tudi potreba po boljši koordinaciji gospodarske politike držav-članic v cilju, da se odpravijo inflacionistične tendence ter ohrani obstoječa visoka raven ekonomske aktivnosti. Poleg tega namerava organizacija posvetiti večjo pozornost razvoja stikov z ostalimi deželami, in to ne samo glede izmenjave in plačevanja. marveč tudi na področju finansiranja. Na tej osnovi so bili v okviru te organizacije sprejeti tudi določeni sklepi o razširitvi pomoči nerazvitim izvenevropskim deželam, kar bi se storilo s pomočjo skupnih akcij. Večjo pozornost bo organizacija tudi posvetila vprašanju razvoja nezadostno razvitih dežel Južne Evrope, kar se je doslej izrazilo samo v primeru Vanonijevega načrta za razvoj italijanskega gospodarstva, in to v obliki u-streznih pozitivnih nasvetov ter priporočil.
Predvidevana aktivnost na področju gospodarskega sodelovanja med zahodnoevropskimi deželami bo, kot menijo, privedla do okrepitve medsebojnega sodelovanja med temi deželami, pa tudi do razširitve gospodarskih vezi le-teh z ostalim svetom. Ne bilo bi napak, ko bi se že danes, ker bo to v bodoče itak postala nujnost, resno proučil tudi predlog, ki ga je te dni stavil sovjetski minister za trgovino, namreč, da bi >e intensificirala trgovinska izmenjava med Vzhodom in Zahodom ter sklenil nekakšen panevropski sporazum o gospodarskem sodelovanju. To bi bilo koristno tako z gospodarskega kot političnega stališča.
TEHNIČNE	IZNAJDBE,	KI
POSTNE RAKETE
V avstralski bazi Voomera. | tančno določiti mesto pristaše že delj časa v največji taj-jjanja. Saj bi zadostovalo, da
nosti vrše poizkusi za zgraditev prve poštne rakete. Pričakuje se, da bo taka poštna zveza v kratkem odprta med Veliko Britanijo in ameriškim kontinentom. Meteorološki pogoji na tej progi sicer niso najbolj ugodni, toda v tem primeru bi ne predstavljali večje zapreke, ker bi poštna raketa pretežni del poti potovala skozi strato-jonosfero, torej izven atmosferskih motenj. Glavna težava bi bila v tem, da bi ne bilo moč na-
pri določitvi kurza zgrešiš sa- pomočjo raket
omogočilo vzpostavitev inter-kontinentalnih poštnih zvez s
mo za 1 stop. in že bi pristal za kakih 100 km vstran od namenjenega mesta.
Da bi mogli pognati v vse-mirski prostor umeten satelit, bi mu za to najprej morali dati brzino 11.200 m v sekundi, brzino, ki je potrebna, da bi se satelit «osvobodil« zemeljske privlačnosti. To je zaenkrat nemogoče, pač pa lahko že danes dosežemo brzine. potrebne za interkontinental-ne polete, kar bo v kratkem
Na Danskem so iznašli tableto, kl vas — vsaj po zatrjevanju strokovnjakov — odvadi kajenja v desetih dnen. Po ucipku na obrazu sodeč, bi dejali, da celo prej!
Kako bo to videti? Poštna raketa se bo pognala v zračni prostor s pomočjo posebne cementne piste, ki bo nagnjena proti tlom v kotu kakih 60 stop. Glava rakete bo v obliki specialne mreže — radarske antene — ki bo sprejemala radijske valove (dolžina 21 do 29 cm), ki jih pošilja z vsemirja meglica Andromeda. Ti radijski valovi bodo zamenjali kompas.
Takoj za glavo z radarjem in elektronskimi možgani i i se nahajal prostor za pošto, za tem rezervoar z gorivom. Gorivo predstavljata dve različni tekočini: pravo gorivo in poiiebna tekočina, bogata s kisikom. Za rezervoarjem bi bile cevi, skozi katere bi se gorivo pod pritiskom dovajalo v poseben prostor, kjer bi izgorevalo in bi se tako raketi posredoval pogonski pritisk.
Dve sonci no nebu
Dve sonci na londonskem nebu sta predstavljali nenavaden prizor, ki j.o si ga mogli ogledati pred nekoliko dnevi prebivalci južnega dela angleške prestolnice, prizor j« trajal eno uro.
Po sporočilu londonske opazovalnice, gre za perhelijo, za razmeroma zelo redek pojav, ki se včasih pojavlja v primeru hude zime. Ta pojav nastane zaradi oblikovanja ledenih plasti na oblakih, plasti, ki delujejo kot ogledalo. Ta reflektirajo slik« Sonca in ta slika se zaradi tega pojavlja na ozadju, ki ga tvorijo drugi oblaki.
i
  5—__
D
IZJAVA TAJNIKA ZSPD TOV. MILADINA ČERNETA
Z zavlačevanjem dovoljenj za gostovanja Him zavira naš kulturni razvoj in napredek
Ze dolgo časa v Gorici nismo imeli gostovanja Slovenskega narodnega gledališča, ki nas je pozimi zelo pogosto presenetilo s svojimi kvalitetnimi prireditvami. Govorilo se je, da bo SNG nastopilo v Gorici tudi z mladinsko igro «Janko in Metka«, vendar do gostovanja ni prišlo. Zadnje mesece smo imeli samo dve prireditvi in ei-cer nastop gojencev Glasbene Matice ter pianistke Damijane Bratuževe. Da bi zvedeli za vzroke, ki so dovedli do tega mrtvila, smo povprašali tajnika ZSPD tov. Mila-dina Černeta, ki nam je povedal sledeče:
ZSPD ima dovoljenje za organizacijo prireditev. Obenem je morala pred vsako prireditvijo vložiti na kvesturo dovoljenje za predstavo. V polovici februarja pa je kvestura sporočila, da je treba za dramske uprizoritve poslati delo v Rim v preventivno cenzuro. ZSPD je nameravala v začetku marca povabiti SNG, naj bi pri nas gostovalo z igro »Janko in Metka« po Grimmovi pravljici, ki so jo igrah že v Trstu in za katero je tiskovni urad vladnega komisarja v Trstu dal svoje privoljenje.
V upanju, da bo tržaško dovoljenje zadostovalo tudi za goriško kvesturo, smo ji poslali dovoljenje vladnega komisariata. V naše veliko začudenje pa so nam odgovorili ,da velja to dovoljenje samo za Trst in ne za Gorico. ZSPD je takoj poslala v Rim tekst s prošnjo, naj bi čim-prej odgovorili. Obenem je poslala glavni direkciji za predstave pri predsedstvu ministrskega sveta še štiri prošnje za ostale igre ter pismeno vprašanje, če hočejo originalni prevod igre ter kratek prevod v italijanščini, ker bi bil celoten prevod predrag. Doslej je prišlo iz Rima samo potrdilo o prejemu prošnje, rešitve pa še nieo sporočili.
Iz izjave tovariša tajnika je
razvidno, da se je v tisočerih predalih rimske birokracije prošnja nekje zataknila, zaradi česar smo goriški Slovenci prikrajšani za lepe kulturne prireditve. Doslej je preteklo že 40 dni, ne da bi sploh vedeli, pri čem smo. Praktične posledice te škodljive politike se vidijo tudi v tem, da je prošnja za gostovanje pevskega zbora primorskih dijakov v Rimu že več kot 40 dni in da še niso odgovorili.
Posledice namernega ali nenamernega zavlačevanja z izdajanjem dovoljenj so očitne: naše kulturno delovanje v takih pogojih ne more u-spevati in ne uspeva.
Zaradi tega smo mnenja, da bi v naprej dovoljenja za kulturne prireditve izdajala tukajšnja prefektura, zlasti pa bi lahko izdala tukajšnja prefektura dovoljenje za i-granje svetovno znane igre «Janko in Metka«.
Končno naj poudarimo vso škodljivost centralizirane u-pravne ureditve, ki zavira med drugim tudi kulturni razvoj. Zaradi tega imamo še en razlog več, da zahtevamo izvedbo deželne avtonomije. ki ne bo zavirala naših iniciativ.
Umrl je Ivan Rijavec
Včeraj se je po meitu naglo razširila žalostna vest, da je v ponedeljek ponoči tl mrl v Standrežu v 69. letu» starosti Ivan Rijavec, ravnatelj Krneč, ke banke v Gorici. Pokojnik je bil med goriško javnostjo znan. kot zaveden Slovenec, ki se je vseskozi boril za naše pravice.
Gimnazijo je dokončal v Go. rici ter leta 1908 postal kanc-list na goriški sodnij\. To službo je opravljal do septembra 1922. leta, ko so ga kazensko upokojili, ker se ni hotel pokoriti nasilni premestitvi. Kasneje je služil v raz-nih odvetniških pisarnah. Le-
SESTANEK PRIPRAVLJALNEGA ODBORA V ROMKAH
Zahteva	po
ronskega letališča za Trst
Pred dnevi so se v Ronkah sestali člani pripravljalnega odbora za ustanovitev konzorcija, ki bo imel nalogo propagirati in reklamirati, da oo-stane letališče v Ronkah letališče za Trst in bližnje kraje. Kot znano se polemika okoli goriškega in ronskega in pro-seškega letališča, ki bi služilo Trstu vleče že dolgo časa. Ron. ški župan je v zvezi s tem na omenjenem sestanku podal celotno zgodovino ronskega letališča, ki je bilo zgrajeno leta 1936 po naročilo italijanske vlade. Da bi služilo tudi turizmu in prometu na sploh je ministrstvo za obrambo izročilo letališče v upravo tržaški družbi «Meteor» že 1949. leta. Ta družba je sedaj predstavila nov načrt, ki naj bi izpodrinil drug načrt o gradnji letališča pri Proseku in zahtevo goriških oblasti po u-porabi goriškega letališča za Trst in bližnje kraje so v razpravi sodelovali tudi drugi člani pripravljalnega odbora, ki so se končno zedinili, da je treba napraviti vse, da -e prikaže upravičenost njihovih zahtev po uporabi ronskega letališča za potrebe Trsta.
Z vodo se je oparil
Zaradi opeklin 1. in 2. stopnje po nogah so včeraj dopoldne odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia 5-letnega Karla Brumata iz Ul. Brigata Etna št. 5 v Gorici, Deček, ki je pred nesrečo sedel na neki
stolici doma v kuhinji je naenkrat zdrsnil s stolice in z nogami padel v posodo vrele vode. Zaradi opeklin so ga v bolnišnici pridržali s prognozo okrevanja v 30 dneh.
Nesreča delavca
Padel z 2 m višine
Včeraj okrog 9-30 se je na delu v Ul. Torriani ponesrečil 20-letni Sergio Mian iz Ul. Coronini 22. Mian, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju Lupieri, je takrat bil na nekem ogrodju, kjer je podiral star zid. V trenutku zmedenosti je padel z ogrodja, ki je visoko kaka 2 metra ter se precej poškodoval. Najprej so mu priskočili na pomoč so. delavci, ki so tudi poskrbeli, da je na kraj nesreče prišel rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so mu ugotovili rane na ustnicah ter verjeten zlom leve roke. Ozdravel bo v približno 15 dneh.
ta 1940 je postal ravnatelj Kmečke banke v Gorici ter ostal na tem mestu do svoje smrti.
Po prvi svetovni vojni je bil tudi predsednik županov vseh slovenskih občin, dokler organizacije niso nasilno razpustili ter ji postavili komisarja. Bil je tudi papilarni sodnik in je zastopal stranke v slovenskem jeziku.
Zaradi bolezni, ki ga je zad. nje čase vedno bolj mučila, je nekaj pred smrtjp prenehal opravljati svojo službo.
Pogreb bo danes ob 16. uri iz hiše žalosti v Standrežu.
Svojcem in sorodnikom izrekamo svoje globoko sožalje.
Slavka delavcev podjetja Cenedese
Delavci gradbenega podjetja Cenedese iz Trevisa so včeraj dopoldne stavkali, ker jim podjetje noče priznati nekaterih njihovih zahtev. Delavci, ki popravljajo železniško progo med Sovodnjami in Zagrajeni, zahtevajo izplačilo akorda v višini 15 odstotkov; dalje jim ne priznavajo strokovne usposobljenosti ter ustreznih prejemkov. Ta krivičnost se vidi v tem, da nobeden izmed 60 delavcev nima strokovnega priznanja. Delavcem, ki jih sprejmejo na delo skupno z njihovim orodjem, ne izplačajo nobenih predvidenih odstotkov. Prizadeti so se obrnili na Delavsko zbornico, ki je v njihovem imenu pisala pokrajinskemu uradu za delo v Gorici pismo, v katerem zahtevajo izpolnitev delavskih zahtev ter sklicanje obeh prizadetih strank, da se spor pravično uredi.
ZA AGRARNO REFORMO IN DEVINO AVTONOMIJO
V nedeljo 15. aprila v Ogleja sestanek kmetov naše dežele
Fevdalna posest v Furlaniji onemogoča gospodarski in socialni napredek
KINO
CORSO. 17.00: »Razkropljenci« L. Bose in J. Mocky. VERDI. 16.00:	»Brez izhoda«.
R. Taylor.
CENTRALE. 17.00:	»Trop
plavolask«, V. Gassman, E. Rossi Drago.
VITTORIA. 17.00:	«Flash!
Crna kronika«, R. Cameron. MODERNO. 17.00: »Srečanje ob zori.
»V Oglej i, mestu s tisočletno zgodovino, naj se sprejmejo napotila za rešitev stoletnih vprašanj furlanskih kmetov, ker bo samo tako mogoče obnoviti gospodarski in socialni položaj celotne Furlanije«, tako se glasi geslo, ki ga je pripravljalni odbor za sestanek furlanskih kmetov 15. a-prila letos ob 9- uri dopoldne v tamkajšnji dvorani, napisal na vahjlo, s katerim se vsi kmetje naše dežele vabijo na ta sestanek, na katerem sq, napovedale svojo udeležbo krajevne organizacije Federterre, ClSL-terre, neposrednih obdelovalcev, zveze najemnikov, o-glejski župan ter vse sekcije krajevnih političnih strank.
Pripravljalni odbor poziva ljudske predstavnike v parlamentu, pokrajinskem svetu in občinskih svetih, lokalne pokrajinske in deželne voditelje političnih strank, zveze kmetov, predstavnike vseh kulturnih in gospodarskih r-stanov naše dežele Furlanije-Julijske krajine, naj se udeležijo sestanka.
Kaj je dovedio pripravljalni odbor, da je sklenil napraviti tako važne korake za rešitev kmečkih vprašanj v naši deželi?
Do tega koraka ga je pripravilo predvsem žalostno dejstvo, ki se dogaja v Furlaniji in Karniji, da prebivalstvo, zlasti mladina, zapušča kmetije ter se izseljuje ali pa išče dela v mestih.
Udeleženci sestanka bodo te. meijito proučili vzroke, ki silijo ljudi s podeželja. Ugotovili bodo, da se za kmete premalo napravi, čeprav so bile ustanovljene bolniške blagajne in čeprav so bile priznane še nekatere pravice kmetom.
Ugotovili bodo predvsem to, da je v Furlaniji še vedno izredno razširjena fevdalna posest raznih baronov, ki izkoriščajo svojo zemljiško moč zato, da imajo vodilne položaje v raznih gospodarskih u-stanovah, konzorcijih itd.
Da bi se tako stanje, ki škoduje napredku, odpravilo, ie nujno potrebno izvesti člen u-stave o deželni avtonomiji, ki bo edina lahko omogočila od-
pravo teh krivic z izvedbo grarne reforme; Sicilija nam je pri tem lahko za vzgled.
Predavanje v Sovodnjah o slovenskih narodn h nošah
V petek 13. t. m. ob 20. uri bo v prosvetni dvorani v Sovodnjah predaval tov. Peter Sane,in «0 slovenskih narodnih nošah.«
Predavanje bo poživljeno s številnimi skioptičnimi slikami, ki bodo prikazale lepoto in pestrost slovenskih folklornih noš in plesov.
Ples na Poljanah
V nedeljo popoldne in zvečer je bilo na Poljanah zelo živahno. Lepo, pa čeprav mrzlo vreme je privabilo ra Poljane mnogo izletnikov iz Tržiča, Ronk in drugih krajev Goriške. Prišli so, da si ogledajo tudi novo plesišče, ki ga je tik gostilne zgradil njen lastnik. Ob zvokih godbe so se izletniki veselo zavrteli na novem plesišču.
Pasja tekma
V nedeljo 15. aprila bo ob 16. uri na nogometnem igrišču Branika javni nastop športnih psov iz Ljubljane-Vodil ga bo znani učitelj psov tov. Ivan Klemenčič, ki je zaradi svojih sposobnosti znan po vsej Jugoslaviji ter po I-taliji in Avstriji, kjer se je udeležil mednarodnih tekem-Lansko leto je bil tudi na razstavi psov v Trstu, kjer je izven programa nastopil s svojo psičko Adico, ki je bila deležna velikih simpatij.
Program bo precej obsežen. Ljubitelje psov opozarjamo na prireditev, ki bo pokazala, kaj vse je mogoče naučiti pse z vztrajnim in požrtvovalnim učenjem. Za odrasle bo znašala vstopnina 50 dinarjev, za mladino pa 30.
DE2URNA LEKARNA
Danes posluje ves c.an in ponoči lekarna Pontoni-Bassi Raštel 27 - tel. 33-49.
+
Kmečka banka v Gorici sporoča žalostno vest, da je 9. t. m. umrl njen dolgoletni ravnatelj gospod
IVAN RIJAVEC
Pogreb pokojnika bo danes 11. aprila ob 16. uri izpred hiše žalosti v Standrežu na domače pokopališče.
e "	-‘ •i;., ,<-
■'Vi:,/:.	:	" i
B lil *
15'. |
1§" jibi i
Pii;: s--;
FiiiniHp;;
-
iiiii? ;jih
MB ni
‘i.	-	•
JUGOSLOVANSKO N0G0ME1N0 PRVhNS'll/0 0
Samo še točka razlike
med Partizanom in C. zvezdo
V zagrebškem derbyju je Dinamo zasluženo izgubil Uspeh slovenskih enajstoric v slovensko-hrvatski ligi
BEOGRAD, 10. — Izidi te- izgubila že tretje srečanje na
kem XVII. kola zvezne nogometne lige so bili naslednji: Crvena zvezda - Hajduk 2:0, Partizan - Spartak (odigrano v soboto), Budučnost . 2eljez-ničar 7:0, Zagreb - Dinamo 2:0, Sarajevo - Radnički 3:1, Proleter - Velež 1:2, Vojvodina - BSK	0:1.
Lestvica je naslednja; Partizan	18	13	3	2	52:21	29
Crv. zvezda	18	11	6	1	38:14	28
Radnički	18	8	4	6	39:32	20
Sarajevo	18	9	2	7	28:31	20
Velež	18	7	5	6	31:28	19
Dinamo	18	8	3	7	29:32	19
Spartak	18	6	6	6	30:30	18
Budučnost	18	7	3	8	33:41	17
Vojvodina	18	4	8	6	33:28	16
BSK	18	6	4	8	29:34	16
Zagreb	18	&	3	10	30:30	13
Hajduk	18	5	3	10	30:33	13
Zeljezničar	18	4	5	8	20:35	13
Proleter	18	5	1	12	26:59	11
Marsikatero srečanje se je končalo z nepričakovanim rezultatom, kar velja predvsem za poraz Dinama v zagrebškem derbyju, za zmago BSK v Novem Sadu, za gladek poraz Radničkega v Sarajevu in končno tudi za poraz Pro-leterja na domačem igrišču proti Veležu. V Beogradu je Hhjduk kljub porazu opravičil uspeh, ki ga je dosegel na turnirju v Pragi. Tekma bi se lahko končala tudi drugače, da ni hajdukovcem ubila moralo enajstmetrovka pred koncem prvega polčasa, ki je povedla Crveno zvezdo v vodstvo.
V Zagrebu je Dinamo izgubil povsem zasluženo, saj je vratar Zagreba prejel v 90 minutah samo en strel na go). Sarajevska Budučnost je pomendrala sarajevskega Zeljez-ničarja posebno v drugem polčasu, ko je realizirala svojo premoč s 5 goli. S porazom Radničkega se je vodilni beograjski trojki pridrdžilo tudi Sarajevo z enakim številom točk kot jih ima Radnički. Proleter iz Osijeka, ki je zadnji, ki pa še ni vrgel puške v koruzo, je tokrat nesrečno izgubil proti Veležu iz Mostarja in isto se je zgodilo Vojvodini proti sicer slabemu BSK.
V- prvi conski slovensko-hrvatski ligi so slovenska moštva vendarle prišla enkrat na svoj račun z izjemo Nove Gorice, ki je morala klonit) tudi pred Trešnjevko, čeprav z zelo tesnim rezultatom. Odred je s težavo premagal predzadnjega Metalca, medtem ko sta Branik in Ljubljana kar solidno zmagala nad Rijeko oz. Segesto- Izidi so bili naslednji: Odred - Metalac 1:0, Nova Gorica - Trešnjevka 1:2, Branik - Rijeka 4:2, Lokomotiva Split 2:1, Karlovac - Šibenik 1:1, Ljubljana - Segesta 3:0.
Lestvica je naslednja: Lokomotiva	15	11	3	1	41:14	25
Šibenik	15	10	4	1	34:14	24
Split	16	8	2	6	37:20	18
Rijeka	15	8	1	6	31:21	'7
Odred	15	7	2	6	27:25	16
Trešnjevka	15	5	5	5	25:22	15
Branik	15	6	3	6	32:32	15
Ljubljana	15	6	3	6	24:26	15
Karlovac	15	3	6	6	17:21	l0
Segesta	15	3	5	7	20:31	11
Metalac	15	3	3	9	17:32	9
N. Gorica	16	2	1	13	16:63	5
V Ljubljansko-primorski ligi so bili izidi naslednji:	Mla-
dost Krim 0:2, Postojna Slovan 0:1, Grafičar - Izola 9:0, Koper Triglav 2:4, Tabor Ilirija	4:2.
Istrska predstavnika sta to krat izdatno izgubila, predvsem Izola. -Nepričakovano zmago pa je pospravil sežanski Tabor proti Iliriji. Vsa štiri primorska moštva so trenutno zadnja na lestvici.
• * •
CARIGRAD, 10. — Brazilska enajstorica Vasco de Gama je
turneji po Evropi in sicer proti turški enajstorici Fenerbak-če z rezultatom 1:2.
SMUČANJE
Smuk na Cerviniji z mednarodno udeležbo
CERMNIA, 10- — Sem so prispeli že skoraj vsi prijavljeni tekmovalci, ki se bodo v četrtek in v petek udeležili smučarskega tekmovanja za pokal Cervino na progi Ventina od Plateau Rosa do Breuila ter za pokal Furggen na istoimenskem ledeniku Najmočnejšo ekipo so prijavili Avstrijci, med katerimi so:	Obereigner, Toni Mark,
Gramshammer, Helmutalt, Lammer in Langeser. Najavljen je tudi prihod Molterer-ja in Riederja. Močni so tudi Francozi, za katere bodo tekmovali; Bonlieu, Duvillard, Collet, Vuarnet, Bozon in Ga-con. Nemci so prijavili štiri tekmovalce; Laniga, gherpa, Karla in Gottfrieda Zillibil-lerja; Jugoslovani Janka Krmelja, Dornika in Završnika; Švicarji Forrerja, Heviga 1n Phosija; Američani Gratha in Richarda. Italijansko moštvo bodo sestavljali; Alberti, Bruno in Gino Burrini, Ghedina, Gluck, David, Milianti, Pom-panin, Pedroncelli, Zecchini, Picchiottino, Schenone in drugi-
Kolesarska dirka do Sinil
PALERMO, 10. — 49 kolesarjev je danes ob 9. uri star-talo na prvi etapi krožne dirke po Siciliji na 256 km dolgi progi Palermo - Messina. Ze takoj v začetku je bil tempo zelo hiter. Prvi je prišel na cilj v Messini Vincenzo Zucconelli v času 7 ur 24’24” s povprečno hitrostio 34.363 km na uro. Vrstni red ostalih: Pellegrini za dolžino dveh koles za prvim, 3. Falaschi 7.25’32”, Ciancola, Gianneschi. Polo. Massocco, Pasotti, Sar-tini in Serena.
BEOGRAD, 10. — V okviru priprav za veliko mednarodno kolesarsko dirko Varšava-Berlin-Praga, so kandidati za jugoslovansko reprezentanco tekmovali na 135 km dolgi progi Beograd - Petrovaradin • Beograd. Zmagal je Vuksan. ki je porabil za progo 3 ure 40’3”. Vrstni red ostalih je naslednji: 2. Cvejin 3.40’30”, 3. Jugo 3.40’40”, 4. Colič, in za njim Ožanič, Krepelj, Bajlo. Kulevski, Vukojevič. Petrovič. Varga, Valčič itd.
Za vojaški turnir NATO
NAMIZNI TENIS
TOKIO, 10. — V finale svetovnega namiznoteniškega prvenstva so se plasirali štirje Japonci in tri Japonke. Edina zastopnica Evrope je Romunka Zellerjeva.
Ualija-Egipt 2:1
OPORTO, n. — Italijanska vojaška reprezentanca je včeraj porazila vojaško reprezentanco Egipta z 2:1 in s tem osvojila vojaško prvenstvo držav NATO. Tekma je bila precej izenačena. V drugem finalnem srečanju je Turčija premagala Portugalsko. Končna razvrstitev v finalnem tekmovanju je naslednja:
1. Italija	3	3	0	0	12:2	6
2. Portugalska 3	1	0	2	6:6	2
3. Egipt	3	1	0	2	3:5	2
4. Turčija	3	1	0	2	6:14	2
DVIGANJE UTEŽI
MOSKVA, 10. — Sovjetski dvigalec uteži srednje kategorije Fedor Abogdanovski je dosegel nov svetovni rekord v treh dvigih s skupno težo 415 kg. Prejšnji rekord je pripadal Američanu Konnu e 410 kg.
G0RIŽKI NEDELJSKI ŠPORT
V BORBI M BRUfiO MESTO
Pro fimizia premagala GRDA 11:0)
Gol je v 39. minuti dosegel Pischi s strelom iz daljave
Pro Rpmans-Juvenlina 5:2
Izredno zanimiva tekma je priklicala na goriški stadion obilico gledalcev in navijačev obeh ekip. Igralci obeh moštev niso igrali preveč lepo, kljub temu, da so se dobro zavedali, da je izid tekme odločilen za drugo mesto na lestvici. Napadalci obeh ekip so zapravili mnogo lepih priložnosti za gol. Pohvaliti pa je treba obi vratarja, ki sta imela dosti dela. Večino prvega polčasa so prevladovali Goričani, a vsi njihovi napadi so bili zaman. Od časa do časa so tudi gostje kaj poskusili, a brez uspeha. V 39. minuti pa je nepričakovano prišel gol. Pischi1 je streljal proti vratom s precejšnje razdalje in glej čudo — zoga je šla v mrežo poleg vratarja, ki se ni niti zavedel tega. V drugem polčasu so seveda skušah gostje doseči vsaj izenačenje. To bi tudi zaslužili, kajti Goričani niso bili na igrišču v premoči. Vendar pa je goriško moštvo skrbno branilo lastna vrata in so se vsi napadi gostov izjalovili. V drugem polčasu smo bili tudi priča številnim napakam tako enih kot drugih. Tržiški vratar je u-spešno ubranil zelo nevaren strel tik na beli črti, neki tržiški napadalec pa je zgrešil ugodno priložnost za gol, ko so bila goriška vrata brez vratarja.
Pro Gorizia je sedaj na drugem mestu in ima 37 točk. Sledijo ji CRDA, Dolo in Trento s 35 točkami. Na prvem. mestu je vedno Bolzano s 46 točkami.
Juventina je po lepi tekmi pretekle nedelje proti eni izmed najboljših ekip prvenstva izgubila v Romansu z občutno razliko golov proti ekipi, ki spada med najslabse v letošnjem prvenstvu. Prvi polčas je potekel v absolutni premoči domačinov, ki s6 zabili kar tri gole. ne da bi juven-tinsko moštvo reagiralo. V drugem polčasu se je trem golom pririiužil takoj se četrti, nakar so se Juventinci zbudili iz sna, dosegli dva gola in bili ves čas v premoči. Golov bi lahko bilo še več, če ne bi imel Romans odličnega vratarja, ki je ubranil precej nevarnih strelov. Juventinski napad je potem, nekoliko popustil in to so izkoristili domačini, ki so zabili še peti gol. Juventina bo. v nedeljo igrala doma proti Ederi iz Trsta. Ali bo tudi to pot Juven-Nina pokazala, da zna zmagati proti odličnim ekipam, izgubiti pa proti najslabšim?
Ostale tekme turnirja so dale naslednje rezuhale: Edera-Sant’Anna 3:0, CRDA - Liber-tas 2:0, Poste - Isontina 2:1, Ponziana - Cormonese 1:1, San Giovanni - Muggesana 0:0, Mossa - Sagrado 3:1, Ronchi -Fortitudo 2:1.
Lestvica pa je sedaj naslednja: Muggesana 34, Ronchi 32, Ponziana 32, San Giovanni 29, Edera 25 Mossa 22, Libertas 21, Fortitudo 21, Cormonese 21, Sagrado 20, Poste 17, Romans 17. Juventina 17, CRDA 14, SanFAnna 14, Isontina 12.
VESTI S ČRNO-BELIH POLJ
šiudemousha sahousKa oli
Zmagovalci v štirih polfinalnih skupini SZ, Jugoslavija, Bolgarija in Madžarska
UPSALA, 10. — V Upsali na 6:4, 8:6, 6:3, Ayala Finskem je v teku študentovska šahovska olimpiada, katere se udeležujejo moštva šestnajstih držav. V polfinalu so moštva tekmovala razdeljena v štiri skupine po štiri in prvi dve iz vsake skupine sta se plasirali za finale, zadnji dve pa za nadaljnje tolažilno tekmovanje.
Izidi v polfinalu so bili naslednji:
1. skupina: 1. SZ 11, 2. Španija 5,5, 3. Anglija 5.5, Švedska 3 točke;
2. skupina: 1. Jugoslavija 10. 2. ZDA 8 3. Vzh. Nemčija 4.5, 4. Finska 1.5 točke:
3. skupina:	1.	Bolgarija 9,
2. Romunija 6.5, 3. Islandija 6, 4. Norveška 2.5 točke;
4. skupina: 1. Madžarska in ČSR po 5 točk, 3. Francija 2, 4. Poljska 0 točk (Poljska je vsa srečanja izgubila s 4:0, ker ni piavočasno prispela na tekmovapje in je bila odrejena v tolažilno skupino.)
Včeraj se je začelo finalno tekmovanje in tekmovanja v tolažilni skupini. Pare je določil žreb. V 1. kolu so bili doseženi naslednji izidi: Bolgarija - SZ 0:4, Jugoslavija -Romunija 1:2 (1) (v prekinjeni igri br Jugoslovan gotovo zmagal), CSR - ZDA 2:0 (2). Madžarska-Spanija 2.5:0.5 (1).
Izidi v tolažilni skupini: Poljska - Francija 1:1 (2). Norveška - Finska 2‘2, Anglija -Islandija 0:2 (2). Švedska-Vzh. Nemčija 0.5:2.5 (1).
Naaem (Pak.) 6:2, 6'0’. ward (ZDA) - Sebastjani t 6:0, 6:0. Med ženskami je zer (ZDA) premagalai ko Lazzarino s 6-3. °' ’ (Avstralija) - Com°la,7DA) 6:2,	6:0, Mitrovich l*
Skeek (Pak.) 6:3, 3:6, 6.«. ^ son (ZDA)-Pisanti (It-) *• ' b0 Od 16. do 22. aprila P ^ mednarodni teniški tur?'lejbo 1 di v Genovi. Svojo
Tretja zmaga Pirca
LONDON, 10. — V tretjem kolu turnirja za memorial Menčikove je Jugoslovan Pirc dosegel svojo tretjo zaporedno zmago proti Angležu Bor-landu. Janoševič je v tem kolu premagal Mazitisa. V vodstvu so Pirc. Fazekas in Go-lombek s 3 točkami.
Turnir kandidatov
AMSTERDAM, 10. — V VII. kolu turnirja kandidatov za svetovnega prvaka so bili doseženi naslednji izidi: Bron-stein - Smislov remi. Petros-jan-Filip 1:0, partije Pilnik -Szabo. Keres - Panno in Spa-ski - Geller so bile prekinjene.
TENIS
Teniški turnir v Neaplju
NEAPELJ, 10. — Po zaključku mednarodnega ‘umirja v Palermu, na katerem je med posamezniki zmagal Merlo, ki je v finalu premagal Stewar-da (ZDA) z rezultatom 6:4, 8:10, 6:3, 6:3. se je včeraj začel mednarodni turnir v Neaplju, katerega se udeležujejo nekateri izmed trenutno najboljših tenisarjev kot Hoad, Larsen, Merlo, Pietrangeli. Aala. Strola in drugi. V prvih srečanjih so bili med drugimi doseženi naslednji izidi: Bra-novič - Corti (t.) 6:1, 6:2, Sto-kenberg (Šv.) - Bisconti (It.) 6:4, 6:0. Maggi (It.) - Black (Rodezija) 8:6. 6:1, Jacobini (It.) Burns (ZDA) 6:2, 6:1, Barkley (ZDA) - Pirro (It.)
so zagotovili
me(^ verffla,k Drobny, Larsen, v ...
Steward, Branovič iM-
KOŠARKA
V soboto v Bruslju Italija-Belgija
RIM, 10. — V soboto se £ sta v Bruslju srečali m°* lgije prezentanci Italije in ^anjs v košarki Dosedanja sr je med Italijo in Belgi)0 |, končala z naslednjimi ..j, tati: 1. 1947 zmagala s 34:20. 1. 1951 zmaga a ja s 56:46, 1. 1951 zmaga a ge,. z 48:36, 1. 1952 zmagala gija s 43:31, 1. I953 1 maga-Belgija z 48:44. 1. J«54	^
la Belgija s 83:71. 1. gala Italija s 93:81,	^
Se en rekord v NevvJJ^
Romani treti1 440 yaro°y
na * ■ — / dJji
NEW HAVEN, 10- ' dan ameriškega prvenstva v zaprtih ^v je bilo na programu ,0. vanje r.a 440 yardoVtn0 na)" Na startu je bila trenu ^{ee,, boljša trojica plavalce ' j Konno in Romani. " gaI«o Breen v času 4 30 ■ ba 30 cm za njim ie p „oinapi cilj Konno in tretji .jSa v še vedno odlične 4’39”2.	.	na 10°
Avstralec Aubrey Je ve(p0vn) yardov postavil n°v s rekord s časom 49 1.
boks
PARIZ, 10. - Dv0.l’0n)co P
diletantsko reprezen	se
vjetske zveze m f je zaključil z zmago jjjiA SYDNEY, 10. —
Luigi Coluzzi je ie treh mesecih prem
točkah avstralske®®.^
srednje kategorije
Donnela-
Prvl
ap
M«
WATERP0L£
CHEMNITZ, 10. "7 je
reprezentanca Spl'** m^agd{,1"
magala leprezentanoo t [v
burga (Vzh. NemcU8' idom 4:3.	,—
Tiska Tiskarski zavod “
KINKI
. ,1. t. predvaja danes ljCfilfl1-
DUNAJSKA
Agfacolor
Igrajo:	KoC,f
W. Forst - Dora
predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 1*
»Sonce v očeb
aN11
Igrajo. PAOLO STOPPA, SCILI.A VANNUCCI, DOSSENA in drugi
'	tal°
« Sonce v očeh» je zgodba dekleta, ki je ^lo v puščeno v svoji vasi in je bilo prisiljeno iška ' ptr Rimu. S tem se je začela borba med Celestino vo^alo'r‘ kvarjenostjo, ki je prežala nanjo izza vseh
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOCOOC 00000000000000000000000000000000000000000000
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO1
Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga)
Romantika in platonika sredi vojne m
50. = Tretje poglavje« Trst sredi vojne - Prva ljubezen - Zgodba o Sahalu
Ko se je izkazalo, da vojne ne bo tako kmalu konec, je vsakdo, ki je želel zmago antanti, obenem tudi želel, .da bi se antantine vrste čim bolj okrepile. Zlasti za primorske in se posebej za tržaške Slovence, ki so bili antantofili, je nastalo tu kočljivo vprašanje: ali je želeti, da bi stopila Italija v vojno in sicer na strani antante? <5e je oce, ki je bil realist, imel kake pomisleke, jih je zaprl vase. Mama, ki je bila, da .se izrazim s Cankarjem, »nepoboljšljiv idealist« in Je absolutno verjela, da je vse, kar stori antanta, pravično in pravilno, ni gojila nobenih pomislekov. Veselila se je pristopa Italije k antanti, ki je postajal zmerom bolj verjeten, ne da bi si delala skrbi, da bi v tem primeru imeli fronto tik za hrbtom in da bi utegnila Italija zasesti Trst. Vsak zaveznik antante ji je bil sakrosankten in slepo je verovala v njegove najboljše namene Sicer pa je bil odgovor na to vprašanje v bistvu enostaven: kdor je sprejel antantino stvar za svojo, jo je moral sprejeti v celoti. In kdor je videl cilj vojne v razbitju črnožolte monarhije, je moral smatrati za dobro vse, kar je k temu cilju doprinašalo. Zato smo pri nas doma kakor pri stotisočih antantofilov v Avstriji pozdravili 23. maja 1915 pristop Italije k antanti in njen vstop v svetovno vojno.
Jaz nisem bil nikoli kak poseben zemljepisec in me Je
profesor »Cariola« prišteval med svoje »slavne« (kajpada narobe) geografe. Toda intenzivno in napeto zasledovanje dogodkov na fronti, ki sem jih sleherni dan spremljal po zemljevidu, mi je vtisnilo tega, vsaj kar se držav, ki so bile v vojni, tiče, tako močno v spomin in fantazijo, da sem se zvečer, ko sem legel spat, v temi in z zaprtimi očmi sprehajal od bojišča do bojišča in doživljal v fantaziji zlasti med srbskimi, ruskimi, pa tudi drugimi antantlnimi četami nezaslišane, burne in kdaj tudi krvave dogodivščine. Kolikokrat sem si na primer predstavljal, da sem se (mislil sem si, da se bom) prijel kakega avstrijskega letala za rep, zlezel med poletom vanj in prisilil pilota, da pristane na srbski fronti. Tu sem, otrok, kakršen sem bil, preprosil kakega poveljnika, da me je sprejel makar kot purša (takrat mi je bil srbski izraz »posilni« neznan) in nato sem se na fronti izkazal kajpada s kakšnim posebnim junaštvom. Bil sem tudi večkrat ranjen, odlikovan in nekoč sem celo padel, da sem mogel v fantaziji gledati, kako so Jokali za mano. Kajpada sem naslednji večer, preden sem zaspal, začel spet znova in tako se je moje vojaško doživljanje ponavljalo vsak večer skozi vsa štiri leta vojne. In naslednje jutro sem spet pobral knjige; odšel na nemško gimnazijo in neprizadet poslušal, kako so
profesorji oficialno in z besedami slavili avstrijske in nemške zmage.
To moje ukvarjanje z bojišči in njihovim zemljevidom je prebudilo oziroma razvilo v meni neki svojevrsten občutek, ki bi ga mogel imenovati zemljepisni instinkt. Njegovo bistvo je bilo v tem, da sem pri sebi naravnost fizično občutil lego, v kateri smo se v Trstu nahajali, in kako smo bili postopoma krog in krog obdani od tujih armad, ki so se zgrinjale okrog nas in katerim sem pri sebi, kot vsi pri nas doma, iz najgloblje notranjosti želel zmago.
V tistih časih so bili ljudje v Avstriji prepolni dilem in notranjih nasprotij. Stara Avstrija je bila samo za izrazito revolucionarne duhove, ki so mislili in delali na njen zlom, nekak provizorij. Za pretežno večino državljanov, tudi slovanskih in drugih narodnosti, pa je bila vendarle nekaj trdnega, stabilnega, kar je imelo pradavne tradicije in je bilo t8ko rekoč nerazrušno. Ljudje so bili tudi legalisti, ki so spoštovali zakon in uredbe. Tudi tisti, ki so v srcu simpatizirali s Srbi in Rusi, so se pokorili, vsaj spočetka, zakonom in še niso mislili na to, kako bi sl na fronti poiskali priložnost, da bi prebegnili k sovražniku, a kam-li, da bi se Kot borci uvrstili med njegove čete.
Spominjam se, kako je bil tiste prve dni Trst prepoln pravkar mobiliziranega vojaštva Po ulicah si videl mlade može, ki si jih še nekaj dni prej gledal v civilu, kot vsakdanje ljudi, v novih in zlikanih uniformah: profesorje in delavce, dijake in kmečke fante, vajence, obrtnike, trgovce itd. Rezerviste, častnike in vojake, povečini okrašene s šopki cvetic, ki so jih navadno nosili pripete na kapah in čakah. Vlaki so odhajali okrašeni s cvetjem in zelenjem, godbe so igrale spodbujajoče koračnice, sem pa tja je kaka skupina ljudi vzklikala vojakom, ki so se odpravljali na bojišče. Domači fantje so se opili in odhajali vriskaje, na kolodvoru so bile solze in srce trgajoči slovesi. Toda v zraku je bilo čutiti, da vse to vriskanje in petje ni bilo pristno, ni prihajalo iz nekega res-
ničnega navdušenja, kot je bilo morda to v čist°^oraj
ali madžarskih mestih. Dezerterjev vsaj spočetka zr9k9.}; bilo. Kljub temu pa je že takrat viselo nekako v pripadnike nenemških in nemadžarskih narodno ? za koga in za kaj gremo pravzaprav v boj in v
Kaj kmalu — ze po prvih vesteh o izgubah n*	s0
prvih obvestilih o padlih domačih fantov in mož -7	o
opustile vsak ceremonial in izdale .odgovarjajo^® 0gl, ’ ed možje in fantje so odhajali tiho, navadno f>° \co, P.e)i nekako, kot da bi Imeli tisti, ki jih ženejo v kl» uaie’ j javnostjo	slabo vest. Ukrep je bil	tisti čas g°t0	igpsK*
in edino mogoč. Toda spominjam se, da je Prl n9iet?‘ 19 katerimi sem čakal v vrsti za kruh ali moko, vesti’ j 1 prompten komentar: »Bojijo se. ker nimajo čist® voji^js zares, še	preden Je stopila Italija	v vojno '	• e	pa
trajala potem malone še štiri leta,	— so ženske
zahtevale	poleg kr^ha ludi vrnitev	mož in sinov.
Bili smo sredi prve svetovne tragedije; trag®	vst^jd8
pomenila ne samo razpad treh velikih cesarstev, novih narodov in držav in temeljito spremembo	.
v Evropi; marveč ki je dokončno porušila zlaga.,.,iiePJ.,iv
meirski svet v centralni Evropi, ki je razbila sta1fLrJ ?flW” stil in vrgla svet med obema vojnama v nekaks^še 0^
&
provizorij, ki je izzival in zahteval še vse rau*»~- 51 bene ispremembe, kot jih je deloma prinesla drug vojna m z njo združena socialna revolucija.	e^ij^
V prvi svetovni vojni smo bili vsi povečini ’’vredIVr priča, kako se dan za dnem krhajo in krušijo stare ^9j V vojno so naše družine prinesle s seboj še ves ta pi^d beči se življenjski stil, ki jim je od leta do let®1 »ek0®,,, ^ do meseca in od tedna do tedna kopnel tak() z0v&‘ rokami. Kako se je to krušenje in drobljenje PrlK občutilo, bom poskušal prikazati v naslednjem. ^
(Nadaljevani6