UČITELJSKI POKRET Razgovor o anketiranju Ali je sploh vredno pisati o takšni malenkosti danes, ko se razvijajo okrog velikanski dogodki? Res smešno, da se sploh še ljubi človeku prijeti pero za takšno maienkost. Toda, pri nas je sestavljena vsakdanjosl: iz samih malenkosti, tako da je navsezadnje važna tudi ta. Stvar pa je v tem, da sem pred dnevi naletel na človeka, ki naj bi bil mentor pri učiteljevem delu na določenem področju. S tem človekom sva se zapletla v razgovor in kar tako zviška mi je dejal: »Čuj, jaz sem pa principielno proti temu vašemu anketiranju!« Začuden sem ga pogledal in vprašal: »Toda kako si prišel do te principielnosti glede anketiranja, ali zbiranja podatkov o deci?« Po tem vprašanju se je razvil značilen dialog. »Proti sem zato, ker bo to vzbudilo samo nevoljo pri starših. Saj že itak dovolj godrnjajo; če bomo vpraševali otroke tudi o tem, kaj jedo, bo pa nevolja še večja.« »Toda, pri dosedanjih spraševanjih otrok se je pokazalo, da šolarji naravnost s slastjo zaupajo nekomu, kako skromni so jedilni listi. S strani staršev ni bilo doslej nobenih pritožb. Kvečjemu, da se je kdo hudomušno nasmejal in pošalil. Sedaj nam bodo nekaj v skledo pridjali, ko se zanimajo še z_a kuhinjo.« »Ali povej mi, kakšen smisel ima zbiranje teh podatkov in tratenje časa?« »To ni nobeno zapravljanje časa. Vsak posameznik se sam odloči za to težavno in zamudno delo zato, ker uvidi njegovo potrebnost. Prevažno je namreč, da zberemo podatke o tem, kakšne so razmere slovenskih šolarjev.« »Ze dobro, toda jaz vem brez anketiranja, da živijo otroci v slabih razmerah, ki jih takšno zbiranje podatkov ne bo izpremenilo. Ljudem je treba dati dela in kruha, pa bo stvar rešena!« »Ni slaba ta zahteva, ali učitelji niso merodajni za njeno izpolnitev. V njihovi moči pa je samo znanstveno in požrtvovalno zbiranje dejstev, ki naj dajo trdne osnove za smernice prepotrebnih reform.« »Ne, ne, ni potrebno takšno anketiranjey Vsaka mestna frajlica, ki pride na šolo, lahko vidi na prvi pogled v kakšnih prilikah žive šolarji. K ljudstvu je treba najti pot, spoznati njegovo psiho in razumeti ga!« »Pravilno, saj to tudi hočemo. Mi si vendar utiramo miselno in čustveno pot do ljudi, ko pridobivamo z otroki in o otrocih spoznanja, katera nam verno prikazujejo vzgojno sredino, ki vpliva tako na mladež kot na odraslega. In po mojem mnenju je to najprimernejši način za pridobitev kontakta z ljudstvom, ki se ob natančnem opazovanju in študiju lahko dobro spozna.« »Vidiš, koliko truda bi bilo prihranjenega, če bi učitelji že poznali podeželje, ko pridejo mladi na vaške šole. Zato bi pa morali biti učitelji samo otroci kmečkih hiš!« »No, tudi ti se poslužuješ »preventivne zahteve«, ki so jo vrgli zadnje čase v svet, ki pa realnosti nič ne izpremeni. Neizpodbitno dejstvo je danes to, da je prihajalo in še prihaja največ mladih učiteljev in učiteljic iz nekmečkih družin ter, da ima ta naraščaj zelo slabo pripravo za delo v stvarnosti našega slovenskega podeželja. To je dejstvo, s katerim moramo računati in, ki se ga ne smemo izogniti z »zdravilom«, da naj pride na učiteljišča po možnosti čim več kmečkih otrok. Ker pa je danes stanje takšno, da večina mladega učiteljstva ni doma iz vaškega občestva, mu je treba pripraviti primeren način dela, s katerim bo mogel najhitreje in najgloblje prodreti v bistvo ljudskega življenja. In ena najvažnejših poti do teh spoznanj je — anketiranje, zbiranje podatkov ter s tem zvezan študijA< »Je že res, da bi bilo to hvaležno delo, toda vprašanje je, če bodo dobljeni Tezultati kaj pomagali k izboljšanju razmer.« »Če hočeš nekaj ozdraviti, moraš najprej vedeti, kje je boleče. Šele potem moreš izbrati sredstvo za zdravljenje.« »Imaš prav. Toda kdo je kriv, da je današnji položaj otrok in njihovih staršev tako slab? Jaz sodim tako, da je to povzročila svetovna vojna in, da so pozneje ljudje vse preveč razmetavali denar za moderne obleke, za luksus in podobno.« Začul sem novo odkritje. Toliko, da se nisem na glas zagrohotal. Pa sem se vzdržal. Nisem mogel več strpeti, pa setn se raje hitro poslovil. Na poti domov sem razmišljal: »Žalostno, da imamo ljudi s takšno miselnostjo na mestih, od koder bi naj prihajala iniciativa za vse napredno delo.«