Vokna, ENKRATNA PRILOŽNOST KRANJ & \ • ^ znižanje ženskih iP 9 pomladanskih oblek • 2 dolgimi rokavi — od ; 30 — 50z / V S C X co pomladanskih oblek ^ ^ 2 dolgimi rokavi — na oddelku ženske konfekcije veleblagovnice _Globus j Smuk z vrha Triglava Trije pogumni alpinisti so dokazali, da je sestop z našega najvišjega vrha mogoč tudi — na smučeh Trem smučarjem-alpinistom — Franciju Mraku iz Kranjske gore, Janezu Brojanu iz Mojstrane in Mitji Koširju z Jesenic — je minulo soboto uspel zares enkraten podvig: na smučeh so se spustili z vrha Triglava do vznožja ledenika ter kot prvi (nemara pa tudi zadnji) v zgodovini najvišje gore v Jugoslaviji dokazali, da sestop z nje ni mogoč le po nogah, temveč še kako drugače. Novinar Tone Fornezzi, ki je celoten podvig ovekovečil na filmskem traku (barvno reportažo o nenavadnem dogodku nam bo menda kmalu predvajala ljubljanska televizija), poroča, da med tveganim smukom ni manjkalo kočljivih situacij, saj bi Francija Mraka dvakrat skoraj zasul plaz, Mitjo Koširja pa je le golo naključje rešilo padca čez rob grebena. Fantje so se sprva nameravali spustiti po ozkem pasu snega, ki je tekel poševno čez južni bok Triglava proti Planiki, vendar je neugodno vreme poskrbelo, da je postal načeti snežni plašč neuporaben. Mrak, Brojan in Košir so zato ubrali drugo pot in vzdolž zasneženega sedla zavili proti malemu Triglavu, od tam pa prek pobeljenega pobočja dosegli ledenik. j u b i le j na m eš a niča špeceriaa ©O©© elJo je bilo v Podljubelju tudi tekmovanje mopedistov v motokrosu, med katerimi je bil po smoli Branka Mežnarja najboljši Janez Fajfar. Na fotografiji trenutek po startu. Leto XXVI. Številka 37 Jea^n°Vitelji: obč- konference SZDL in T *e' KranJ. Radovljica, Šk. Loka Kran- £ IzdaJa Cp Gorenjski tisk - Si Glavni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar --^ ^asilo SOCIALISTIČNE zveze delovneg Kranj, —sreda, —16. 5.1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, 'in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO - Foto: F. Perdan Najboljši •z Britofa Poklicni ^^nov^k' I?- maja, se bo začelo Požarno e 10" obletnice Zavoda za službo k re.ševalno in tehnično ta 'i963r^' k* Je bil ustanovljen Dr i t- j- °kviru praznovanja bo klictii „ 1,tev' katerih bodo po-VrstnoH ■ C1 Prikazali svojo razno-. Jutri i>avn°st. i i na c Uri bo na stanovanjski i 1dn£Stl JLA v Kranju pri gasilci T10, Ve,ika gasilska vaja, na -i0 Poklicni gasilci iz ^edstva pnkazali sodobna gasilna !!ri'0ihošt?l0dje in "Premo. Ob tej n°v0 "odo občani lahko videli en° Prvih S hidravlično platformo, 8asilci ] kl žavi' s pomočjo katere ali rešuJejo v primeru , ^etrn. .naravne nesreče v višini od 10 m več. V petek, 18. maja, uo 16. ure si bodo občani 40 mladih komunistov I^ia, 8?«en,cah 80 v četrtek, 10. \?rejeii 40 miadih IS^Kovohi K* Na 8lovesnosti je Madih u ,a sekretarka aktiva iS' Inladi^n}uni8tov Slavka Mu-fl»tal t,,?. komunistom pa je če-^°nferenoJ ^fkretar občinske >nec. Gnce ZK inž. Štefan Ne-V g Lenicah2B° ko.munistov so na Je- L°V jeseni®11 10 mladih dija-l gimnazije, 10 de- uaf8ko L„t8en'c' 4 dUake iz 2ele- &^enc°ebvretŽeVa,nega centra« 5 6 l{rgoV8ke«a Podjetja Gr^?Vcev Gradbenega nilice ter i * Mojstrana in mejne narniCe nega iz jeseniške Ca- D. S, Vlomili v župnišče Naročnik: V noči od ponedeljka, 14., na torek, 15. maja, so trije neznanci vlomili v župnišče farne cerkve v Cerkljah. Okoli tretje ure ponoči je gospodinja v župnišču slišala nekakšen hrup, zato je vstala in šla pogledat. Pri vlam-ljanju v župnijski urad je zalotila tri neznance, med njimi naj bi bil eden zamaskiran, ki so vlamljali v pisarno. Vlomilci pa se niso dali pregnati. Z očitnimi nameni, da do konca opravijo posel, so najprej pregnali gospodinjo v prvo nadstropje. Tu se je zaklenila v stranišče, vendar pa so neznanci vrata vlomili, potegnili žensko ven in jo pretepli. Hrup v nadstropju je prebudil že upokojenega župnika. Odprl je vrata svoje spalnice, da bi videl, kaj se dogaja, neznanci pa so navalili nanj. Gospodinja je medtem uspela zbežati v svojo sobo, kjer se je zaklenila. Neznanci so tudi župnika pretepli, nato pa so ga oblitega s krvjo pustili. Oba, župnik in gospodinja, sta lažje ranjena. Potem ko so neznanci opravili ta nečeden posel, so se spustili nazaj v pritličje in vlom dokončali. V pisarni so vlomili v več omar. V eni so našli ključ železne blagajne. Odprli so jo in si prilastili okoli 30.000 din. Nekaj denarja so našli tudi v predalih pisalne mize, vendar so pobrali le bankovce, za drobiž se niso menili. Potem ko so našli denar, so župnišče zapustili. Preiskava je v teku. L. M. Nd sobotnem doslej najbolj množičnem občinskem prvenstvu ekip prve pomoči Civilne zaščite in organizacije Rdečega križa v Kranju je sodelovalo 600 tekmovalcev. Po ocenah zdravnikov in medicinskih sester, ki so preverjali znanje ekip, so bili najboljši tekmovalci krajevne skupnosti Britof, na drugem mestu je ekipa krajevne skupnosti Zabnica, na tretjem pa ekipa krajevne skupnosti Primskovo. — L. M. — Foto: F. Perdan gasilci praznujejo lahko ogledali gasilski dom, vozila in opremo. Poklicni gasilci bodo poskrbeli za razlago. Istočasno pa bodo v dnevni sobi doma vrteli filme o gasilski in preventivni službi, o posredovanju pri nesrečah itd. Filmi so namenjeni šolski mladini in drugim občanom. Takšne filme že vrtijo po kranjskih šolah. V soboto pa bo v gasilskem domu zaključek praznovanja, združen s kulturnim programom. -jk Kranjčani v Bitolo Jutri bo z avtobusom krenilo na 19. mladinski festival Bratstva in enotnosti, ki bo od 17. do 22. maja v Bitoli, 42 mladink in mladincev iz kranjske občine. Na teh festivalih se vsako leto srečujejo mladi iz Bitole, Prištine, Bosanskega Šamca, Reke, Zagreba, Subotice, Gornje Radgone, Nikšiča, Slavonskega Broda, Niša in Kranja. Kaže pa, da se bodo prihodnje leto festivalski druščini pridružili še mladinci iz Zemuna in Mostarja. Na prejšnjih festivalih so prevladovala športna tekmovanja, letos pa bo program le-teh okrnjen, zato pa bodo prevladovala družabna in delovna srečanja mladine, pred- vsem delavske in študentovske. Študentje iz omenjenih mest bodo na posebnem posvetovanju razpravljali o marksističnem izobraževanju mladine v šolah in Zvezi mladine, delavci pa o vlogi delavske mladine pri razvijanju samoupravnih odnosov v združenem delu. Sestava kranjske odprave je izredno pisana. V njej bo tudi 25 športnikov, glasbena skupina, trije mladi slikarji in dva nadarjena pesnika. Prav tako bo med festivalom obiskala Bitolo tudi posebna uradna delegacija kranjske občine in družbenopolitičnih organizacij "J k Sejem Alpe-Adrija v Ljubljani so odprli 12. mednarodni sejem vzorcev Alpe-Adria. Na sejmi razstavlja blago za široko potrošnjo 246 podjetij iz desetih držav. Sejem bo odprt na Gospodarskem razstavišču do 20. maja. Dolanc še sekretar Na seji predsedstva zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu so ob soglasju predsednika ZKJ Josipa Broza-Tita in vodstev zveze komunistov v republikah, pokrajinah ter JLA in na predlog izvršnega biroja ponovno izvolili Staneta Dolanca za sekretarja izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Stane Dolanc je bil ponovno izvoljen za obdobje do desetega kongresa. Prejšnji mandat je Stanetu Dolancu potekel. 40.585 udeležencev V soboto je bil v Ljubljani tradicionalni XVII. pohod Po poteh partizanske Ljubljane. Udeležilo se ga je 40.585 posameznikov. Na zaključni slovesnosti je govoril predsednik republiške konference socialistične zveze Mitja Ribičič. 40. kmetijski sejem Predsednik ZIS Džemal Bi-jedič je v Novem Sadu odprl 40. kmetijski sejem. Na sejmu sodeluje prek tisoč jugoslovanskih in okrog 400 razstavljavcev iz 90 drugih držav. Med njimi so prvič tudi predstavniki dežav v razvoju. Občni zbor DNS V Ljubljani je bil občni zbor Društva novinarjev Slovenije, kjer so največ razpravljali o poklicnih problemih. Poudarili so, da so poklicne etične vrednote novinarstva resnica, svoboda in odgovornost. Občni zbor je razrešil dosedanje organe DNS in izvolil nove. Za predsednika DNS je bil ponovno izvoljen direktor Ljudske pravice Slavko Beznik. Mladina bo gradila 20. maja bosta dve mladinski delovni brigadi zasadili lopate na Planini pri Sevnici. Gradili bosta štiri kilometre dolgo cesto med Gračnico in Bistrico (občina Šentjur pri Celju). Brigadirji bodo prišli na Kozjansko iz vse Slovenije. Na tej akciji se bo do 1. septembra zvrstilo okrog 400 mladih. Deset zlatih medalj Posebna komisija novosad-skega kmetijskega sejma je prisodila od 10 zlatih medalj, ki so jih dobili proizvajalci sadnih sokov, kar osem medalj sadno-likerskemu kombinatu Fructal — Alko. Razen tega je to podjetje dobilo tudi štiri srebrne medalje. Čestitka in odgovor Ob 13. maju, dnevu varnostne službe, je zvezni sekretar za notranje zadeve Luka Banović poslal predsedniku republike Josipu Brozu-Titu pismo s pozdravi pripadnikov varnostnih služb v organih za notranje zadeve. Predsednik Tito se je za pismo zahvalil in čestital pripadnikom varnostnih služb. V piamu predsednika Tita je med drugim rečeno, da od varnostnih služb, pričakujemo, da prispevajo k zaščiti ustavnosti v naši družbi. Napovedan je rekord V turističnih krajih ob Jadranu letos napovedujejo rekord glede obiska tujih gostov. V hotelih zadarske riviere je bilo na primer doslej za 60 odstotkov več prenočitev tujih gostov kot lani v tem času. V Predsednik republike odlikoval Staneta Gabra Četrt stoletja v modri uniformi Komandir postaje mejne milice na Ljubelju 46-letni Stane GABER se je rodil v vasici Draga na meji med škofjeloško in šišensko občino, in sicer v skromni kmečki družini. Komaj 16 let je dopolnil, ko se je priključil Skoju in narodnoosvobodilnemu gibanju. Fantič je bil najprej borec Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda, nato pa partizan Kokrškega odreda. Leta 1945, tik pred zadnjo sovražnikovo ofenzivo, je bil poslan na podoficir-sko šolo v Cerkno, ki pa je morala zaradi zadnjih obupnih okupatorjevih poskusov premagati našo vojsko, predčasno zaključiti delo. Stane Gaber je postal borec Škofjeloškega odreda, z njim osvobajal Primorsko in dočakal konec vojne v osvobojenem Solkanu 30. aprila. Stane Gaber je ostal zvest vojaškemu poklicu do leta 1947. Potem se je zaposlil v vojnem podjetju Jelovica Skofja Loka, kjer je opravljal odgovorno dolžnost vršilca dolžnosti komandirja industrijske milice. Marca leta 1950 je prišel v Tržič. Dobro leto je bil komandir industrijske zavodske milice v Bombažni predilnici in tkalnici, od koder je odšel na enoletno miličniško šolo v Begunje, nato pa na postajo milice Bled. Sledilo je skoraj desetletno službovanje na Bledu, šolanje na strokovni šoli za notranje zadeve in vodstvo postaje milice v Tržiču, od koder je leta 1970 Stane Gaber odšel na mesto komandirja postaje mejne milice na Ljubelju. »Marca je bilo 25 let, odkar sem miličnik,« pripoveduje Stane Gaber. »Ker sem odšel kot otrok v partizane, drugega poklica nisem mogel pridobiti. Če ne bi bilo tako, danes zanesljivo ne bi bil delavec milice. Delo miličnika je zelo zahtevno, posebno če ga opravljaš vestno, zavestno in v skladu s predpisi na eni strani in v zadovoljstvo občanov na drugi strani. Zelo izpostavljeni smo. Plačani smo zato, da bedifho nad upoštevanjem predpisov, pri tem pa prihajamo v nasprotja s kršilci.« Prej ste bili delavec milice na postaji s splošnim delovnim področjem, zadnja leta pa na postaji mejne milice s posebnim delovnim področjem. Kakšna je razlika, smo povprašali Staneta Gabra? »Predstavljal sem si, da je delo na postaji mejne milice manj odgovorno kot na postajah s splošnim delovnim področjem. Vendar sem v tem sorazmerno kratkem času, odkar sem na Ljubelju, spoznal, da le ni tako. Predpisov, ki urejajo režim na meji, je veliko. Različni so in niso niti medsebojno usklajeni. Zaradi tega so kdaj težave. Zato moraš večkrat življenjsko razsojati in odločati. Prehod, na katerem službujem, je izredno jesenice prehoden. Lani smo zabeležili na Ljubelju kar 3,350.000 prehodov v obeh smereh, sredi sezone pa zabeležimo na Ljubelju dnevno tudi do 30.000 prehodov. Velikemu delu smo lažje kos zaradi boljše tehnične opremljenosti. Hitrejši smo, kvalitetnejši in manj »občutljivi« za občane.« • Stane Gaber je prejel ob letošnjem 13. maju, prazniku organov za notranje zadeve, zaradi prizadevnega in dolgoletnega dela pri milici in družbenopolitičnem življenju Tržiča visoko odlikovanje predsednika re-, publike Tita, red republike z bronastim vencem. »Presenečen sem bil, ko sem zvedel, da bom odlikovan. Vendar menim, da zanj nisem zaslužen samo sam, temveč vsi moji sodelavci na postaji milice v Tržiču in na postaji mejne milice na Ljubelju. Skupno smo opravljali naloge. Prav tako se ob tej priložnosti zahvaljujem tržiškim družbenopolitičnim organizacijam, ker so s predlogom, da se mi podeli odlikovanje, priznali naporno delo vseh miličnikov!« J. Košnjek ni • • • \/ v/ • »Skrij — poisci« Komisija za splošni ljudski odpor pri OK ZMS Kranj je pripravila 5. in 6. maja 1973 akcijo »Skrij — poišči«. Izkušnje iz NOB in principi SLO nam kažejo, da so majhne organizirane skupine v sovražnikovem zaledju za naše delovanje kar se da pomembne in učinkovite. Ne gre zgolj za borbene ali diverzantske skupine. Pomembni so obveščevalni centri — manjša skrivališča z 2—5 ležišči, propagandne celice in po- Zbiranje denarja za Kumrovec Na zadnji seji odbora za zbiranje sredstev za gradnjo doma mladine in borcev v Kumrovcu so ugotovili, da akcija dobro poteka. Največ so do sedaj prispevali učenci jeseniških osnovnih šol, ki so zbrali že nad 40 ton odpadnega papirja. Dijaki jeseniške gimnazije in ekonomske šole so se že odločili, da bodo odšli na prostovoljno delo na pogozdovanje pri Gozdnem gospodarstvu Bled. V soboto, 19. maja, bodo mladinci začeli s prostovoljnim delom pri Športmetalu, kjer bodo urejali športne naprave in igrišča. Za mladince Železarsko izobraževalnega centra pa so predvideli prostovoljno delo v jeseniški železarni. Prav tako pa bodo zbirali prispevke tudi člani sindikata in po kolektivih. Prispevke so že zbrali člani krajevne skupnosti Dovje — Mojstrana, delavci pri Službi družbenega knjigovodstva ter zaposleni pri družbenopolitičnih organizacijah. B. B. V sredo, 16. maja, bo na Jesenicah seja občinske konference SZDL, n» kateri bodo govorili o otroškem varstvu v občini in o nekaterih drugih važnih vprašanjih. Na Jesenicah so začeli z akcijo očistimo Jesenice. V teh dneh si bodo predstavniki občine, organizacij in društev ogledali vse predele jeseniške občine in ugotovili, katera mesta so najbolj onesnažena ter pozneje ukrepal1. Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta so največ govorili o delavski kontroli. Nosilec akcije o delavski kontroli je občinski sindikalni svet, P® podjetjih pa sindikalne organizacije. Razpravljali so o tem, kako naj delavsko kontrolo najbolj učinkovito organizirali. D. S. Kranj, 15. maja — Popoldne je bila skupna seja sekretariata aktiva Pr°' svetnih delavcev osnovnih in srednjih šol, kjer so razpravljali o tezah o idejno-političnih vprašanjih razvoj® visokega šolstva v samoupravni socialistični družbi. Občinska konferenca socialistične zveze bo v petek organizirala celodnevni posvet za predsednike in sekretarje krajevnih organizacij socialistične zveze. Na posvetu bodo obravnavali delegatski in komunalni sistem, vlog0 krajevnih organizacij socialistične zveze pri razvijanju krajevne samouprave in organizacijo dela v krajevnih organizacijah SZDL. Občinski sindikalni svet bo jutri in v petek pripravil posvet s predsednik1 sindikalnih organizacij. Obravnavali bodo stanovanjska vprašanja. Včeraj popoldne je združenj borcev NOV, k j kranj je bila seja predsedstva občinskega odbora zve*® ________,,__________, s jer so razpravljali o razdelitvi proračunskih sredstey» finančnem načrtu za letos in o družbenem dogovoru o načelih za izvajanj® kadrovske politike v občini. A. Z. radovljica Občinska konferenca socialistični zveze in občinski odbor zveze zdrU' ______________ženj borcev NOV sta v ponedelje!j popoldne pripravila skupni sestanek s predsedniki krajevnih organizadJ SZDL in ZB NOV. Dogovorili so se za skupno akcijo za zbiranje denarja 1 gradnjo spominskega doma mladine in borcev Jugoslavije v Kumrovcu-Razpravljali pa so tudi o pripravah na 5. zbor aktivistov Gorenjske, ki b letos v Tržiču. Pri občinski skupščini se bo ta teden sestalo več svetov. Tako je bil* v ponedeljek seja sveta za kulturo in prosveto, včeraj pa seja sveta za stvo in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Za danes dopoldn je bila sklicana seja sveta za blagovni promet in turizem, za jutri popoldn pa je sklicana seja sveta za družbeni plan in finance. A. 2. skofja loka Kot smo že poročali, bo drevi ob 19. uri v čitalnici škofjeloške knj1?* —»»hhbmmh niče literarni večer slovenskih knj1' ževnikov. Naši mojstri peresa bodo navzočim predstavili odlomke iz nekatei"1 svojih del ter odgovarjali na različna vprašanja v zvezi s pisanjem. V pete*' 18. maja, popoldan pa škofjeloško filatelistično društvo Lovro Košir rava v grajski galeriji odpreti razstavo znamk. Domače in tuje pisarns* nalepke so lastniki razporedili v več tematsko zaokroženih zbirk, ki vsa* zase tvorijo izredno dragocenost. Med ostalimi dogodki velja zlasti omeniti sobotni občinski pionirski ,jjj mladinski festival v telovadnici osnovne šole Cvetka Golarja Trata. Zače^ festivala je napovedan za 16. uro popoldne. Vse tri naštete prireditve sodU v okvir proznovanj tisočletnice loškega ozemlja, (-ig) trzio Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Tržič so obravn*' vali tudi osnutek samoupravne! sporazuma o štipendiranju slušateljev enoletne politične šole pri CK kamor bodo odšli trije tržiški člani ZK. Osnutek samoupravnega sporazu/n med gospodarskimi organizacijami in ustanovami ter občinskim komiteji ^ ZKS predvideva ustanovitev posebnega sklada, kamor bi dajali vsi prizade določena sredstva, s katerimi bi podjetjem refundirali osebne dohodke za tlS % člane kolektivov, ki bodo obiskovali enoletno politično šolo. Sedaj nalT1^. podjetja sama ne morejo dajati slušateljem politične šole redne osebne d hodke med študijem. Sporazum oziroma sklad bosta omogočila, da bo o ^ činska organizacija ZK lahko poslala najperspektivnejše člane v enoletn politično šolo. Dosedanji pogovori po podjetjih in ustanovah tržiške občin, so rodili ugodne sadove in kaže, da bo sporazum kmalu podpisan in na njeg° osnovi ustanovljen poseben sklad. -jk dobno. Gotovo je, da bi sovražnik poizkušal tudi v našem zaledju ustvariti razne skupine, da bi onemogočale potek našega normalnega življenja. Nujno je, da te skupine potrebujejo baze, ki so kar se da skrite. Mladi, ki so v svojem življenju nekompromitirani, vendar pa naši ljudje lahko s svojim znanjem v teh primerih mnogo koristijo ali pripravljajo tajne baze, ki jih bomo mi uporabljali v sovražnikovem zaledju, organizirajo pritok raznih sredstev in informacij, nabavljajo hrano ali kakorkoli skrbijo za življenje v bazi. Te baze lahko postanejo centri splošnega ljudskega odpora. V nasprotnem primeru pa te skupine iščejo sovražnikove baze pri nas. Akcija je potekala v dveh karakterističnih oblikah. S sodelovanjem ekip, ki postavljajo bivake in v njih živijo, in skupin, ki prejšnje iščejo. Akcija je dobro uspela in nobeno od skrivališč ni bilo odkrito. Med ekipami, ki so se skrile, je prvo mesto dosegla ekipa jamarjev, izmed iskalcev pa ekipa tabornikov kokrškega odreda. Janez Znidaršič Mikali so ga tranzistorji Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 22-letnega Stanislava Šubica lZ Radovljice zaradi več velikih tatvin in ponareditve listine na dve leti zapora-Lani v začetku oktobra je tedaj brezposelni Stanislav Šubic vlom" Taležu v počitniško hišico A. Lesjakove tako, da je razbil steklo na sicer. železnimi križi zavarovanem oknu in s kolom segel v notranjost. Zatakni'.^ tranzistorski aparat, ki je stal na mizi, ga povlekel k sebi in si ga prisvoj : Spravil ga je v gostilni Lectar, tam pa so ga našli miličniki in ga vrn oškodovanki. ^ Konec novembra lani je Šubic ponoči vlomil v samopostržno trgovino . bife trgovskega podjetja Rožca v Žirovnici. V predalu točilne mize je a 1400 din in si jih prilastil. Vzel je še 10 zavojčkov cigaret Kent in P tranzistor last S. Zupančičeve. . 0 V začetku januarja letos je Šubic zagrešil še en vlom. Zvečer je šel v kin v Radovljici, po končani predstavi pa se je skril. V blagajno kina je vdrl ta* J da je razbil debelo steklo na oknu blagajniškega prostora in tako prišel . železne blagajne. Uspelo mu jo je odpreti, tako da si je prilastil 1600 o1' kolikor je bilo v njej. Nato je v prvem nadstropju še vlomil v pisarno torja, kjer je odpiral predale in iskal denar. j Obtožnica je očitala Šubicu še eno tatvino tranzistorja. Šubic ga jo \ -iz nezaklenjene omare v gostilni Lectar, bil pa je last V. Paliska in vreo^ okoli 1000 din. Obtoženec se je sicer zagovarjal, da mu ga je lastnik posodil, kar pa je lastnik tranzistorja zanikal. Sodišče je ugotovilo, da je ?lCjji obtoženec imel posebno veselje do tranzistorjev, in ker ni imej denarja, da jih kupil, jih je enostavno jemal. . u9 Obtoženec je priznal tudi kaznivo dejanje ponareditve listine in : s goljufije. Šubic je namreč poskusil dvigniti na blagajni pošte v Radovlj,c hranilno knjižico znesek 500 din, še prej pa je v knjižico sam vpisal Izredno primitivno ponarejena hranilna knjižica pa ni premotila uslužben Sodišče je menilo, da gre za neprimeren poskus, ker je bilo sredstvo, s kate;r je obtoženec poskusil izvesti kaznivo dejanje goljufije, očitno neprimer Sodišče za to dejanje obtožencu ni izreklo kazni. Sodišče je menilo, da pri obtožencu ne gre za popolno neprištevn Q zmožnost razumeti pomen dejanj pa je bila pri obtožencu le bistv j zmanjšana. Zato se sodišče ni odločolo za strogi zapor. Med olajševaln okoliščinami je sodišče upoštevalo obtoženčevo mladost in tudi to, da ga nihče primerno vzgajal. isa-sasttl lip^&bled LESNA INDUSTRIJA BLED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525 Mesec poceni nakupa stanovanjskega pohištva v Blagovnici Škof j a Loka od 3. 5. do 2. 6. 1973 Škofja Loka 10% popust za nakup stanovanjskega pohištva za gotovinsko plačilo in tudi na potrošniški kredit Tovarna obutve Peko Tržič Je v zadnjem času napravila ogromen korak v razvoju stranskih dejavnosti poleg obutvene, zlasti na področju izdelave poliuretanskih in plastičnih izdelkov, za kar potrebuje strokovne sodelavce za popolnitev še nezasedenih delovnih mest, zato vabi k sodelovanju delavce: * visoko ali višjo strokovno izobrazbo. Prednost imajo delavci ekonomsko-komercialne in tehnično-kemijske 8n*eri. Vse interesente za zaposlitev vabimo, da se zglasijo v kadrovskem °ddelku podjetja k razgovoru o morebitnem sodelovanju. ^Pravni organi skupščine občine Škofja Loka ^oveščajo občane Škofja Loka, da po sklepu skupščine občine . k°fja Loka z dne 9/5-1973, traja delovni čas upravnih organov '^organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena skupščine 0W»ne Škofja Loka JJjJ junija do 31. avgusta "J Ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 6. do 14. ure, sredah pa od 6. do 16. ure. ne ;f ure za stranke so v ponedeljkih, sredah in petkih v red-obr1 '°.vnem času. Sprejemna pisarna, oddelek za narodno so/" °-in °ddelek za notranje zadeve, razen požarne inšpekcije, eJemajo stranke vsak dan v rednem delovnem času. Lokainvest Škofja Loka _ Mestni trg 18 skUPdSUje 0 ure"0 Z zak°nom in odlokom Skupščine občine Škofja Loka Janju in oddajanju stavbnega zemljišča javni natečaj Za or]H ' A. Po Jer so 'iteresantom na voljo tudi druge podrob-niormacije vsak dan od 12. do 14. ure oz. na telefon 85-190. Te dni bo preteklo 25 let, odkar je v sklopu Bolnice za TBC Golnik začel poslovati VVZ na Golniku. To so bile ene od prvih jasli i a Gorenjskem. S povečano zmogljivostjo bolnice sta se v tem kraju šini a tudi vzgoja in varstvo otrok. Iz leta v leto je število naraščalo. Zavod je bil vse do danes drugi dom otrokom do 15. leta starosti. Vzgoje in varstva je bil lahko deležen vsak otrok na tem območju. Zadnja leta je sprejemal celo otroke iz Kranja. Da je imel tako dobre pogoje za svoje poslovanje, gre predvsem zasluga TIS, Zavodu za šolstvo za pedagoško svetovanje in Svetu za otroško varstvo Kranj ter Bolnici za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, ki je bila vedno pripravljena reševati nastale probleme. Zato vsem ob tem lepem jubileju kolektiv VVZ Golnik izreka javno zahvalo in priznanje ter želi, da bi tudi v bodoče sodelovali in skrbeli za srečo naših otrok. ' Premalo otroških igrišč Obračun dela Ljudske tehnike V četrtek je bila v Kranju skupščina občinskega sveta Ljudske tehnike, ki je med najmnožičnejšimi organizacijami v občini, saj ima prek 3200 aktivnih članov, od tega 900 mladih, starih manj kot 19 let. Na skupščini se je občinska organizacija Ljudske tehnike preimenovala v občinsko zvezo organizacij za tehnično kulturo občine Kranj. Udeleženci skupščine in gostje, predstavniki občinske konference SZDL Kranj, konference ZMS Kranj ter republiške organizacije za tehnično kulturo, so pohvalili delo organizacije v preteklih dveh letih, čeprav materialni pogoji za delo niso najbolj ugodni. Ce bi bili le-ti boljši, in za uresničitev te zahteve bodo potrebni v prihodnje največji napori, bi bila organizacija za tehnično kulturo še bolj množična, saj je med mladimi veliko zanimanje za takšne aktivnosti. Na skupščini so ponovno ostro zahtevali, da morajo kranjske specializirane mladinske organizacije in organizacija za tehnično kulturo dobiti ustrezne prostore, saj jih sedaj ni ali pa so nemogoči, -jk Na zadnji razširjeni seji predsedstva republiške zveze prijateljev mladine Slovenije je sodelavka Zveze prijateljev mladine Slovenije Ada Klanjšek pripravila zanimivo analizo o stanju otroških igrišč v Sloveniji. Družba prostega časa V analizi ugotavlja prednosti in pomen otroških igrišč, saj otroci v današnjem hitrem tempu življenja vse premalo časa preživijo v naravi, na prostem, se premalo gibljejo. Posledice se kažejo, saj je zdravstveno stanje otrok vse bolj ogroženo. Pomembno je, kako otroci izrabljajo svoj prosti čas, saj bodo potem svoje otroške navade prenesli tudi v zrelejša leta. Življenje v lokalih, avtomobilih ne bo mikavno za mladino, ki je svoje otroštvo preživela v zdravi rekreaciji v športu in naravi. Neurejena javna igrišča Analiza je pokazala, da je od 30 krajevnih skupnosti v Kranju le 15 takih, v katerih imajo otroci dovolj naravnega prostora za igro. Naravni prostor je razgiban, primeren za igro, naravna igrišča pa pozimi lahko uporabljajo tudi za sankanje, smučanje in razne zimske igre. Na Jezerskem in ob Vododvodnem stolpu v Kranju so naravne površine združili s športnim igriščem oziroma igriščem za predšolske otroke. Na Zlatem polju pa imajo umetno izdelano vzpetino, ki nadomešča naraven grič. V krajevni skupnosti Britof imajo veliko naravno površi- no s potokom, kjer bi lahko uredili kopališče, drsališče, sankališče in igrišča, vendar nimajo dovolj denarja za tako ureditev. V 30 krajevnih skupnostih je skupno 45 otroških in športnih igrišč, od tega največ pri šolah in vrtcih ter med bloki. Po velikosti so zelo različna, saj nekatera merijo le 30 kvadratnih metrov. Igrišča so tudi slabo opremljena in so vsa klasičnega tipa (peskovnik, gugal-nica itd.). Od 45 igrišč je 18 igrišč zaprtega tipa in zatorej nedostopna za otroke, ki ne obiskujejo vzgojno-varstvenih ustanov. Večino igrišč obnavljajo in vzdržujejo, medtem ko nihče ne urejuje javnih igrišč. Center na Poljanah Na Jesenicah je slika še slabša, saj so vsa otroška igrišča razen dveh zaprtega tipa. Razen tega so naravni pogoji za igro jeseniških otrok zelo slabi, saj je na Jesenicah zelo malo naravne igralne površine, zrak pa je vrh vsega zelo onesnažen. Otroci nimajo možnosti niti za zimski šport in se igrajo le ob blokih, če imajo urejene zelenice. Edini igrišči odprtega tipa na Jesenicah sta zastareli in premajhni, zato je povsem upravičeno prizadevanje občinske Zveze društev prijateljev mladine, da bi na Poljanah uredili otroški rekreacijski center. Pobudo so že dali in trdno upajo, da bodo z akcijo gradnje takega centra, kije na Jesenicah nujno potreben, tudi kmalu uspeli. ' p g 9i Pohod delavske mladine Družbenopolitične organizacije Jesenic so pripravile za 26. maj prvi pohod delavske mladine po partizanskih poteh. Mlade bodo razdelili po odredih, ki bodo nosili imena: gorenjski odred, jeseniško — bohinjski in kokrški odred. Pohod so pripravili ob mesecu mladosti zato, da bi tudi mladi delavci spoznavali preteklo zgodovino, se med seboj spoznavali, obenem pa je to tudi najboljši način in oblika uresničevanja programa splošnega ljudskega odpora. Odredi bodo krenili na pot po različnih poteh, hodili mimo spominskih obeležij in se ob istem času zbrali v dolini Završnice. Vsak odred bodo vodili borci NOB, lovci in planinci. D. S. »Požrešne« šole Stroški izgradnje obširnega kompleksa šolskih poslopij v škofjeloški občini so od predvidenih 12 milijonov v petih letih narasli na 27,5 milijona din Večkrat smo že pisali o intenzivnem investiranju v šole, ki so se ga lotili v Škofji Loki in ki naj bi do srede sedemdesetih let odpravil kronično pomanjkanje ustreznih objektov ter otrokom zagotovil dostojen nivo izobraževanja. Leta 1968 je prebivalstvo na referendumu sklenilo, da bo s samoprispevkom podprlo skrbno izdelan projekt gradnje novih in rekonstrukcije starih poslopij. Prispevki občanov in delovnih organizacij so predstavljali osnovni vir kritja stroškov, ki bi po predračunu morali znašati okrog 12 milijonov din. Žal pa sta veriga nepričakovanih podražitev in inflacija to vsoto dvignila kar na 27,5 milijona — in sicer kljub dejstvu, da cena storitev izvajalca del, SGP Tehnik Skofja Loka, ni prekoračila v pogodbah zapisane višine. S sredstvi iz samoprispevka posameznikov in podjetij, ki bo potekel 30. junija 1973, ter z dotacijami občinske skupščine so doslej zbrali 19,35 milijona dinarjev, torej dobrih 8 milijonov manj kakor je potrebno. Kaj storiti? Ni šlo drugače kot da so člani Učinkovito vzgojo in usposabljanje gradbene komisije na zadnji seji skupščine odbornikom predlagali, naj potrdijo sklep o dogovoru, po katerem bi se organizacije združenega dela zavezale, da bodo do 30. junija 1975 plačevale en odstotek od čistih osebnih dohodkov zaposlenih ter tako v »šolski fond« primaknile dodatnih 4,15 milijona dinarjev. Nadaljnje 4 milijone primanjkljaja je pripravljena navreči — v štirih obrokih — občinska skupščina. Predloženi dokument zelo jasno osvetljuje vzroke, ki so botrovali razlikam med predvidenimi in dejanskimi izdatki. Oglejmo si jih nekoliko pobliže. Razen že omenjenih podražitev je k skoku stroškov znatno pripomogel tudi razširjeni program zidave. Poprej namreč ni bila zajeta posebna osnovna šola pri osemletki Podlub-nik. Šolo, priključeno osemletki P. Kavčič, obiskuje trenutno lf2 duševno bolj ali manj prizadetih učencev (več kakor polovica je vozačev), razporejenih v 9 oddelkov. vedno večjega števila umsko zaostale mladine pa zagotavlja le enoizmenski pouk, ki terja zadosti dovolj zmogljivih prostorov. Ce pogledamo še, kam so odtekli doslej zbrani milijoni, bomo ugotovili, da je telovadnica v Železnikih stala 1,098.000 din, igrišče pri OŠ Železniki 89.420 din in šola v Gorenji vasi 7,313.446 din, medtem ko dela na stavbi v Podlubniku, »težki« 18.000.000 din, prehajajo v zaključno fazo. In prav podlubniška lepotica, ki ustreza najsodobnejšim arhitektonskim normativom, obeta najhuje prekoračiti zanjo planirane zneske. Objekt, prikrojen modernemu kabinetnemu pouku in narejen iz trajno obstojnih materialov, kakršni terjajo minimalne vzdrževalne posege, nameravajo odpreti jeseni — vendar le pod pogojem, da viri denarja ne bodo usahnili. Zagate graditeljev so res precejšnje, saj navzlic namestitvi radiatorskega namesto dražjega toplozračnega ogrevanja ter navzlic prihranku 1,5 milijona, ki je vrednost kvadratnega metra površine zmanjšal na 2816 din (republiško poprečje znaša 3000 din), skupnih izdatkov ni moč prikrojiti razpoložljivim sredstvom. »Pretirana .racionalizacija' in ,štednja' sta lahko dvorezni meč, kajti nujno bi prizadeli kvaliteto stavbe,« je možnost iskanja cenenih rešitev komentiral direktor Tehnika Jože Albreht. V ilustracijo je navedel primer gorenjevaške šole, kjer so kmalu po otvoritvi opazili celo vrsto konstrukcijskih pomanjkljivosti, izvirajočih iz varčnih projektantskih korektur. Ako bodo podjetja predlog sprejela, bo občina skušala čim prej zagotoviti premostitveni kredit ter z njim preprečiti zastoj v gradnji, nastal spričo začasne finančne zagate, j Guzelj Svet Vzgojnega zavoda v Preddvoru pri Kranju razpisuje tri delovna mesta ortopedagogov za nedoločen čas. Prijave s kratkim življenjepisom in dokumente o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi na Vzgojni zavod v Preddvoru. Na voljo so samske sobe. U u M m Q Slavko Kocjan Nova zakonodaja o kmetijskih zemljiščih ZEMLJIŠKI MAKSIMUM Kakor že omenjeno imajo kmetje lahko lastninsko pravico na kmetijskem obdelovalnem zemljišču v izmeri največ 10 ha na gospodarstvo, v gorskih hribovitih in kraških predelih pa največ 20 ha. Novost je v tem, da morata biti v tem primeru najmanj dve tretjini kmetijskih obdelovalnih zemljišč travniki. Ta določba je v skladu z našo agrarno politiko, ki skuša pospeševati živinorejo. Nekmetje bodo smeli imeti v lasti v ravninskih predelih največ 1 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda, v gorskih hribovitih in kraških predelih pa največ 3 ha skupnih površin, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda. Novost glede na dosedanjo uneditev je v tem, da se v ta maksimum všteva površina zemljišč vseh članov ožje družinske skupnosti. Osnutek zakona o kmetijskih zemljiščih določa samo merila, po katerih se bodo s poznejšim zakonom določili gorski, hribovski in kraški predeli. Ta merila so klimatske in talne razmere zemljišč, njihova nadmorska višina in nagib. Določa pa osnutek, da se štejejo za gorske in hribovite tisti predeli, ki so nad 600 m nadmorske višine. Glede drugih zemljišč, ki so nižje, bo kakor že povedano, poseben zakon razvrstil vse katastrske občine v Sloveniji v ravninske oziroma gorske, hribovite in kraške. Glede zemljiškega maksimuma so pomembne še določbe da se v zemljiški maksimum ne všteva kmetijsko obdelovalno zemljišče, ki ga obdeluje kmet po pogodbi o trajnejšem proizvodnem sodelovanju z organizacijo združenega dela, bodisi da obdeluje zemljišče sam, bodisi kot član kmečke skupnosti, da pa se všteje v maksimum tisto kmetijsko obdelovalno zemljišče, ki ga ima kmet v zakupu. SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V OBČINI Med pomembne funkcije kmetijske zemljiške skupnosti spada tudi razpolaganje s kmetijskim zemljiškim skladom v občini. Po osnutku sestavljajo ta sklad tista kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, na katerih nimajo pravice uporabe kmetijske organizacije združenega dela. Kmetijska zemljiška skupnost ne bo sama obdelovala kmetijskih zemljišč, s katerimi razpolaga, temveč jih bo dajala v uporabo kmetijskim organizacijam združenega dela ali v dolgoročni zakup kmetom. V nekaterih primerih pa bo lahko kmetijska zemljiška skupnost tako zemljišče prodala ali zamenjala. V poglavju o skladu kmetijskih zemljišč v občini ima osnutek zakona še določbo, da občincka skupščina predpiše prispevek pri vsaki spremembi namembnosti kmetijskega zemljišča za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti. S tem prispevkom bo dobila kmetijska zemljiška skupnost sredstva za svoje delo v zvezi z varovanjem in izboljšavo kmetijskih zemljišč. Ta prispevek bo moral plačati tudi lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča, če bo v skladu s predpisi spremenil namembnost svojega kmetijskega zemljišča. KMETIJSKO PROSTORSKO UREDITVENE OPERACIJE Po osnutku so kmetijske prostorsko ureditvene operacije menjava kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije in tudi drugi posegi v način izkoriščanja kmetijskih zemljišč. V tej zvezi je pomembna določba, da se za opravila, ki so v zvezi s temi operacijami za prenos lastništva ali pravice uporabe, ne plačujejo takse in ne davek od prometa nepremičnin. Tako se ne plačajo takse in davek od prometa napremičnin tudi za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč, ki služi racionalnejšemu gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči obeh pogodbenih strank. Pri arondaciji prinaša osnutek pomembne novosti. Tako je arondacija po osnutku možna tudi v korist kmetov, ki prek kmečkih skupnosti ali sami trajneje gospodarsko sodelujejo z organizacijo združenega dela, če gre za družbeno obnovo ali napravo trajnih nasadov, za združeno obdelovanje ali če se z arondacijo v gorskih, hribovitih in kraških predelih omogoča povečanje kmetijske tržne proizvodnje. Glede arondacije osnutek še določa, da lahko prejšnji uporabnik ozi- roma lastnik pripojenega zemljišča zahteva, da se razveljavi že dokončna določba o arondaciji, če aronda-cijski upravičenec najkasneje v 3 letih ne začne urejati arondiranih zemljišč, če začete ureditve ne konča najkasneje v 5 letih ali če arondiranih zemljišč ne izkorišča za kmetijsko proizvodnjo. Kar zadeva komasacijo osnutek določa, da se ta lahko izvede, če predlagatelji razpolagajo z več kot polovico vseh kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju. Poleg drugega je pomembna še določba, da stroške v zvezi s komasacijo krijejo SR Slovenija, občina in komasacijski udeleženci. Prav ta določba bo v veliki meri omogočala izvedbo komasacij na področju Slovenije, saj je bilo vprašanje stroškov tako pomembno, da se komasacije do sedaj, niso izvajale, čeprav so bile marsikje nujno potrebne zaradi razdrobljenosti zemljišč, ki onemogoča racionalno izkoriščanje zemlje in uporabo moderne tehnologije. Drugi posegi v način izkoriščanja kmetijskih zemljišč, ki se štejejo po osnutku za kmetijske prostorske ureditvene operacije, so melioracije in obnova ter naprava trajnih nasadov. V tem primeru lahko občinska skupščina na predlog kmetijske zemljiške skupnosti predpiše obseg in način izvedbe predlaganih posegov ter način združevanja sredstev, če se s tem strinjajo obdelovalci, ki imajo več kot polovico površin na predlaganem območju. SKUPNI PAŠNIKI Določbe osnutka zakona o kmetijskih zemljiščih glede skupnih pašnikov pomenijo uskladitev dosedanjega zakona o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti z ustavo. Osnutek določa, da se za pospeševanje živinoreje ustanovijo skupni pašniki za skupno pašo živine pašnih interesentov na posameznem območju. Pašni interesenti so kmetijske organizacije združenega dela, pašne skupnosti, ki so ustanovljene po zakonu o združevanju kmetov, in zasebna kmečka gospodarstva na območju, za katero je skupni pašnik namenjen. Osnu£ek ima še več določb o skupnih pašnikih in o postopku za določitev skupnega pašnika, ki pa se bistveno ne razlikujejo od dosedanjih. Posebej naj še omenimo, da ostane pravica dobivati tehnični les, drva in steljo v gozdovih bivših agrarnih skupnosti, ki so jo pridobili skupni pašnik'za svoje gospodarske potrebe in kmečka gospodarstva za svoje neobhodne potrebe, upravičencem kot pridobljena pravica. Če pa ne bi bilo glede fia zmogljivost gozda mogoče kriti vseh potreb upravičencev, se dodeli les najprej skupnemu pašniku, zasebnim kmečkim gospodarstvom pa samo sorazmerni del lesa in stelje. DRUGE POMEMBNE DOLOČBE OSNUTKA ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH Poleg določb inšpekcij, ki bodo zagotovile izvajanje določb zakona o kmetijskih zemljiščih, so pomembne še nekatere določbe, ki jih osnutek zakona obravnava med prehodnimi in končnimi določbami. V tej zvezi naj najprej omenimo določbo, da morajo občani prilagoditi obseg svojih zemljišč določbam zakona v petih letih. V enem letu po uveljavitvi zakona pa bodo občani in organizacije združenega dela, ki niso kmetijske. dolžne prijaviti za premoženj-sko-pravne zadeve pristojnemu občinskemu organu vsa kmetijska zemljišča. Kmetijske zemljiške skupnosti, kmetijske in gozdne gospodarske organizacije združenega dela bodo morale skleniti samoupravni sporazum o načinu odkupa kmetijskih zemljišč občanov, ki imajo več kmetijskih zemljišč, kakor jih sicer lahko imajo. Pomembna je tudi določba, da se morajo vse pogodbe o prodaji kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini občanov, ki so bile sklenjene po datumu, ki v osnutku ni določen, predložiti občinskemu javnemu pravobranilstvu zaradi eventualne vložitve tožbe na razveljavitev pogodbe in na vrnitev kmetijskega zemljišča v družbeno lastnino, če bi bilo ugotovljeno, da je bilo kmetijsko zemljišče prodano v nasprotju s predpisi o prometu z zemljišči in stavbami. Gre za to, da se bodo ponovno preizkusile take pogodbe s stališča, če ni bilo kršeno načelo, da se kmetijska zemljišča v družbeni lastnini ne smejo prodajati občanom pod ceno, ki je manjša od dveh tretjin prometne vrednpsti kmetijskih zemljišč. razstava in prodaja N A BLEDU Na Cesti JLA v Kranju, južno od gasilskega doma, so začeli pred kratkim rušiti stanovanjski blok, ki je bil zgrajen pred 17 leti in je bil obenem prva večja stanovanjska zgradba v tem delu Kranja. Kot smo izvedeli pri Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, nameravajo na tem zemljišču zgraditi veliko trgovsko, poslovno in stanovanjsko središče, za katerega je idejni načrt že narejen, (jk) — Foto : F. Perdan S prostovoljnim delom uredili varnejšo pot Prebivalci vasi Okroglo in naselja Gramoznica v krajevni skupnosti Naklo v kranjski občini so že lani predlagali, da bi z ureditvijo nove poti skrajšali pot za delavce in šolarje do avtobusnega postajališča na Polici. Delavci in učenci z Okroglega in Gramoznice so morali namreč dvakrat prečkati republiško cesto (cesto I. reda), da so lahko prišli na postajališče za Kranj. Prejšnji teden pa je vaški odbor na Okroglem, v katerem so Marijan Triler, Lojze Bo-kovnik in Jože Križnar, sklenil na zahtevo vaščanov, da se lotijo izgradnje okrog 400 metrov dolge poti. V petek in soboto so se vaščani (iz vsake hiše po en član, iz nekaterih pa tudi po dva) lotili akcije in v dveh dneh naredili peš pot. S tem so za šolarje, delavce in oskrbovance Doma slepih na Okroglem skrajšali pot do avtobusnega postajališča za več kot Rekorden izvoz v Železarni Aprila so v jeseniški Železarni dosegli največji izboz doslej. Skupno so izvozili 5847 ton v vrednosti 988.585 dolarjev. Od tega so izvozili na konvertibilno področje 5087 ton v vrednosti 839.265 dolarjev. Ostalih 760 ton v vrednosti 149.320 dolarjev pa je blagovna zamenjava z vzhodnoevropskimi deželami. D. S. Uspel referendum v Plamenu V petek, 11. maja, je kolektiv tovarne Plamen v Kropi glasoval za pripojitev k Združenemu podjetju Slovenske železarne. S pripojitvijo se je strinjalo 83,5 odstotka članov kolektiva. Referendum je uspel, zato bo kolektiv aktivno sodeloval pri oblikovanju temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju v okviru Slovenskih železarn. Med motivi, ki so vodili predelovalce žice k pripojitvi k Slovenskim železarnam, so predvsem usmerjanje specializacije proizvodnje, enotno usmerjanje razvoja in prilagajanje proizvodnje reprodukcijskega materiala in končnih izdelkov. Izboljšalo se bo tudi oskrbovanje z vložkom iz železarn in drugih virov. Združitev bo omogočila tudi večje možnosti za plasma izdelkov, zlasti v blagovni izmenjavi z državami SEV, izboljšalo pa se bo tudi financiranje proizvodnje in povečala varnost zaposlenih. C. R. Točajko, pomivalko posode in osebo za pomoč v slaščičarni zaposli restavracija Park Kranj. Oglasite se osebno ali pošljite prošnjo na gornji naslov. pol kilometra. Razen tega zdaj nikomur z Okroglega ali Gramoznice, ki bo želel s Police z avtobusom v Kranj, ne bo treba prečkati ceste. Tako so si še najbolj oddahnili starši, katerih otroci se vsak dan vozijo v Kranj v šolo. Kot rečeno, so se vaščani lotili izgradnje poti s prostovoljnim delom. Sami pa so prispevali tudi denar za plačilo buldožerja, ki je uredil najtežje odseke. Zemljišče, po katerem je speljana pot, je v glavnem družbena last, nekaj zasebnih lastnikov pa je del zemljišča za pot odstopilo brezplačno. Le en lastnik, ki je hkrati tudi lastnik gramoznice, se menda s tem ni strinjal. Vendar so se vaščani vseeno odločili za gradnjo, saj niso upali več čakati, da bi se ob vse večjem prometu na glavni cesti pripetila kakšna hujša nesreča. Sklenili so tudi, da bodo na novo zgrajeno pot označili v katastru. A. 2. POHIŠTVO ARTUR 1® °tc OSTALO ROHIŠTVO 6 °,c (ra/cn izdelkov Krasoprema) HLADILNE 3"» SKRINJE REKLAMNA PRODAJA OMARIC ZA ČEVLJE II. A OD 190-285 DIN BREZPLAČNA DOSTAVA IN MONTAŽA KREDIT DO 15.000 DIN Stanovanjsko podjetje Radovljica razpisuje prosto delovno mesto referenta solidarnostnega sklada Pogoji: pravna fakulteta z enoletno prakso ali višja upravna šola s triletno prakso Nastop delovnega mesta s 1. 7. 1973. Stanovanja ni. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Stanovanjskega podjetja Radovljica. Prošnje je treba dostaviti Stanovanjskemu podjetju Radovljica do 31. 5. 1973. Prošnji je treba priložiti kratek življenjepis in podatke o dosedanji zaposlitvi ter prepis spričeval, ki dokazujejo šolsko izobrazbo. Gozdno gospodarstvo Bled išče skladiščnika za skladišče rezervnih avtomobilskih delov v transportnem obratu. Pogoji: skladiščnik z ustrezno prakso v skladišču avtomobilskih delov. Kandidate vabimo naj se pismeno prijavijo ali zglasijo na razgovor na naslov Gozdno gospodarstvo Bled — Transportni obrat, Sp. Gorje 1 p. 64247 Zg. Gorje. Obveščamo čebelarje na področju Preddvora, da bomo sadovnjak v'Potočah ob ugodnem vremenu dosetdnevno škropili z zaščitnimi sredstvi pred boleznimi in škodljivci. Naprošamo vse prizadete, da sodelujejo z odgovornimi sadjarji na plantaži v Potočah ter preprečijo možnosti zastrupitve čebel, ker za tovistne škode KŽK ni plačnik. Kmetijsko živilski kombinat Kranj, Obrat Kmetijstvo VAŽNO OPOZORILO Veterinarska inšpekcija skupščine občine Jesenice obvešča: glede na nevarnost, da se živilska kužna bolezen slinavka in parkljevka, ki se v zadnjih dneh nevarno širi v sosednji državi ter v nekaterih delih naše države, prenese tudi na območje naše občine, opozarjamo občane na budnost in discipliniranost. Predvsem je treba preprečiti vsem tujim osebam vstop v hleve naših živinorejcev ter nakup in dovoz živine in mesa iz drugih republik. Posebno še opozarjamo živinorejce in ostale občane na točno in disciplinirano izvajanje vseh morebitnih ukrepov, ki jih bodo v primeru potrebe izdali upravni organi naše občine. Veterinarska inšpekcija skupščine občine Jesenice POGOVORI O STRAZIŠČU KINO Folkloristi iz Nemilj na Dunaju Kranj CENTER SApJJ^fc angl- barv. film KRI IZ miera ? ob 16. in 18. uri, pre- JUpa 'I®1 barv. filma VIKING Z JU«Aob20. uri Z Ilir"^8 itaL barv. film VIKING ?b 16., 18. in 20. uri Ki a SfJ» amer- barv. film do PE-' IN NAZAJ ob 16., 18. in 20. uri Kfanj STORŽIČ URn.^aja ital.-jug. barvni film ohlR i^ PRIHAJA IZ GROBA 18. in 20. uri ZjTTn2aja ital- barv. film VIKING Tržie°b 16" 18-in 20- uri sfcaAaT £anc- barv. film LOV NA 17 m • °b 18. in 20. uri SEPa tA® (ranc- barv. film LOV NA 18 J°LPE ob 18- in 20. uri CHlTTnJ^Tamer- barv. film CHUR-20. ^ LEOPARDI ob 18. in Kamnik DOM TURAmajTa franc. barv. film avan-20. urf je avantura ob 18. in TUl?Ama^ franc- barv. film AVAN-20. Ji AVANTURA ob 18. in fkofJa Loka SORA . H0Tt riv^ amer. barv. film DOC ny7LLlDAYob 18. in 20. uri TEk^a ameriški barvni film DE-ZGnnt>X A LJUBEZENSKA l^DBAob20. uri TEKt^8 ameriški barvni film DE-ZGoncX A LJUBEZENSKA UUBA ob 18. in 20. uri 16ele«niki OBZORJE KAVtmlV8 ameriški barvni film 18 °b 20. uri KAVn^fja ameriški barvni film Rnj °b 20. uri ZaDmV^8 amer.-ital. barv. film DO 17 JE KAPLJE KRVI ob 20. uri PIKa mx^Ja nem.-šved. barv. film atner kN0GAVlCKA ob 18. uri, HSTa .rv- film SMRTONOSNA j rA ob 20. uri Imenice RADIO VEL'lKiaipOHehiS' barV' CS film COfl^Jaja italijanski barvni CS film f®«enice plavž tEV maJa film KO PRIDE 18 vElIl3a^p0™ehiš- barv" CS film 16'DELAVSKI DOM JAMpeaia angleški barvni CS film vecni ~~ diamanti so fe^kagora M0RTrm^Ja franc. barv. CS film JT^LEC V IMENU ZAKONA VEUKl?a mehiŠ> barv' CS film Kot smo že pisali, je bila v nedeljo, 6. maja, v dvorcu Augarten na Dunaju velika slovesnost ob 200-letnici smrti znanega čebelarskega strokovnjaka in učitelja na prvi svetovni čebelarski šoli na Dunaju Antona Janše iz Zabreznice pri Žirovnici. Ob tej priliki so gorenjskemu čebelarju na Dunaju odkrili spominsko ploščo. Slovesnost na Dunaju sta pripravili Zveza čebelarskih društev Slovenije in Deželna zveza za čebelarstvo mesta Dunaj. Organizaciji sta ob tej priliki sklenili dogovor o prijateljskem sodelovanju na strokovnem in kulturnem področju. Poleg odkritja spominske plošče so na Dunaju posadili tudi srebrno lipo, za katero so zemljo prinesli iz Zabreznice pri Žirovnici. Poleg številnih slovenskih čebelarjev so se slovesnosti udeležili tudi člani folklorne skupine iz Nemilj. Le-ti so dan pred slovesnostjo nastopili v dunajski dvorani Schwe-chaterhof. Pozornost pa je folklorna skupina pod vodstvom Koncert zbora iz Murske Sobote v Kranju V petek, 18. maja, ob 20. uri bo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju koncert pevskega zbora »Štefan Kovač« iz Murske Sobote. Pevski zbor »Štefan Kovač« spada med najboljše zbore svojega področja in ima izmenjalne koncerte z odličnimi pevskimi zbori iz Madžarske. Na osnovi kulturnega sodelovanja med Kranjem in Mursko Soboto bo v petek gostoval v Kranju. Pod vodstvom dirigenta Aleksandra Vlaja bo izvajal skladbe od renesančnih mojstrov pa do sodobnih slovenskih skladateljev. Upamo, da bodo ljubitelji zborovske pesmi tokrat napolnili koncertno dvorano Delavskega doma, saj bodo imeli priliko poslušati zbor, ki si je že utrdil sloves odličnega interpreta zborovske pesmi. P.L. Srečanje z našimi zbori V petek, 18. maja, bo v dvorani gledališča na Jesenicah že tradicionalno srečanje jeseniških pevskih zborov. Prireditev organizira Zveza kulturno-prosvetnih organizacij jeseniške občine. Na letošnji prireditvi bo nastopilo petnajst pevskih zborov z okoli 500 pevci. Nastopila bosta dva otroška, trije pionirski, pet mladinskih zborov in pet zborov, v katerih so včlanjeni odrasli. Vsak zbor se bo na tej glasbeni prireditvi predstavil s tremi pesmimi. Prireditev so razdelili v dva dela. D. S. Jožeta Šolarja zbudila tudi na nedeljski slovesnosti, ko so nekatere čebelarje, med njimi tudi 100-letnega čebelarja z Dunaja, obdarili z loškimi kruhki. Sicer pa so se slovesnosti ob 200-letnici smrti Antona Janše udeležili z naše strani tudi predsednik zveze čebelarskih društiev Slovenije Valentin Benedičič, ki je imel slavnostni govor in jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Mitja Vošnjak. Predsednik avstrijske zveze čebelarjev je na slovesnosti odlikoval predsednika Valentina Benedičiča in tajnika zveze čebelarskih društev Slovenije Borisa Modrijana z zlato Weipplovo značko. Podobna slovesnost kot je bila prejšnjo nedeljo na Dunaju bo 26. avgusta letos tudi v Zabrez-nici pri Žirovnici. a. 2. pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi 1 Plemelj razstavlja na Jesenicah rani del°t0i,12' ma-ia' so v mali dvo- lja najnovejša dela. Za svoja dela je Prli <^Vskega doma pri Jelenu od- prejel že precej priznanj. 8likaria ASt°jno slikarsko razstavo Razstava bo odprta do 23. maja fie. Sjj, Antona Plemlja iz Ljublja- vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. Kar slika na steklo in razstav- do 19.30. D. S. ČETRTEK, 18. maja, ob 20. uri za IZVEN - Pavle Lužan: SALTO MORTALE; eksperimentalna skupina Prešernovega gledališča »TR« gostuje v Mali Drami SNG v Ljubljani - Malčki so razstavljali LESCE — V leščanski osemletki F. S. Finžgarja se je te dni končala mala šola, ki jo je obiskovala večja skupina otrok, razporejenih v dva oddelka. Ob zaključku leta so malčki v avli šolskega poslopja pripravili razstavo svojih izdelkov ter naštudi-rali kratek program, namenjen materam. Slednje so lahko na lastne oči spoznale, da je mala šola zelo koristna oblika dela s kratkohlač-niki, ki bodo jeseni začeli obiskovati prvi razred osemletke, saj jim močno omili posledice prehoda na nov, dodatnih obveznosti poln režim življenja. Učiteljici, ki sta malo šolo vodili, sta starše nato poučili, kako je treba malega uvajati v »pravo« šolo. Rezultati predhodnih testov otrok so. jima omogočili dati podrobnejša navodila o ravnanju z vsakim posameznikom posebej. Sploh je mala šola v celoti izpolnila pričakovanja roditeljev in vzgojiteljev. »Ravbarski cesar« POLJANE - Člani KUD dr. Ivan Tavčar iz Poljan nad Škofjo Loko se nameravajo občanom v soboto, 19. maja, zvečer predstaviti z dramatiziranim Tavčarjevim delom »Ravbarski cesar«, ki ga je za oder priredil znani ljubljanski režiser in gledališki strokovnjak Igor Torkar. Krstni uprizoritvi bo naslednji dan, v nedeljo, ob 16. uri sledila premiera. Kot zanimivost naj povemo, da so nastopajoči celotno besedilo naštu-dirali v originalnem poljanskem narečju. Predstavi bosta v domačem kulturnem domu. (37. zapis) Pohiteti bo treba s temi pogovori, ki smo jih posvetili Stražišču in njegovemu okolju. Kajti še toliko zanimivih gorenjskih krajev bo treba obiskati in kaj napisati o njih. Zato mi res ne kaže drugega, kot še ta mesec končati to pripoved in začeti z drugo. UMETNINE NA JOŠTU Zvon s Prešernovimi stihi smo že večkrat omenjali, nič pa še nismo rekli o Jerneju iz Loke, slovitem srednjeveškem freskantu, ki je poslikal toliko naših starih cerkva (Sv. Peter nad Begunjami, Sv. Ožbalt in Sv. Andrej nad Škofjo Loko, Suha, Otok pri Radovljici, Če-tena ravan, Vrba, Sv. Janez v Bohinju). Jernej iz Loke je ustvarjal na prelomu 15. in 16. stoletja in je bil še povsem gotsko razpoložen. Na Joštu je v presbiteriju za oltarjem — tam, kjer se pomikajo radodarni veniki, kadar gredo za »ofrom« — cela vrsta malih fresk, ki jih pripisujejo čopiču Jerneja iz Loke. Slike so nenavadno dobro ohranjene. Predstavljajo pa še posebno, znamenitost, ker so se nekdanji romarji na Jošta podpisovali nanje. In sicer s tem, da so z ostro jekleno konico vgravirali svoje ime. Ta imena so zanimiva še zato, ker imajo pripisano letnico pa tudi zaradi slovenskih imen — že takrat v ponemčeni obliki... Podpisi (naštejem jih le nekaj) pa so takile: Matheus Khos 1667, Jacob Kramar 1680, Matheus Mohoritsch, Thomas Marintschitsch, Johan Schest 1592, Mathias Adamitsch 1582 itd. Kako daleč je segal sloves Jerneja iz Loke, priča tudi napis pod sliko v Laudarski jami (Beneška Slovenija). Zato bo prav, če bi moglj kdaj dobro fotografsko posneti freske z Jošta, četudi je res le tako ozek in temen prostor za oltarjem. Tako malo ljudi ve za te prisrčne, a žal kar preskrite umetnine. Veliki oljni podobi in obe manjši nad obema stranskima oltarjema (sv. Ana in sv. Andrej) so delo znamenitega slikarja Valentina Metzingerja iz 1.1754. Metzinger je prišel iz severne Nemčije, a se je pri nas popolnoma udomačil. Živel in delal je v letih 1699—1759. Umrl je v Ljubljani. Njegova dela veljajo kot dragoceni primerki iluzionističnega slikarstva. Največ Metzirfgerjevih slik je v Ljubljani, na Dolenjskem, Štajerskem, v Samoboru in na Reki. Na Gorenjskem hranijo precej del tega slikarja v Kamniku in okolici. Zato so slike na Joštu prav taka posebnost, redka na področju visoke Gorenjske. Omeniti še velja podobe križevega pota, ki jih je napravil manj slaven slikar-podobar, a naš domačin, Franc Wissiak iz Kranja. Podobe so iz 1. 1851. ŠE O VACAVNIKU Ni tako dolgo, kar smo pisali o malo znanem a zelo marljivem potopiscu in zgodovinarju Jožefu Lavtižarju. Bil sem pa presenečen, ko mi je le prišla v roke njegova knjiga (122 strani) »Šent-joški gospod Šimen« (t. j. Simon Vačavnik). Izšla je 1. 1938 v pisateljevi samozaložbi. Lavtižar citira v knjigi tudi staro listino iz šmartinskega arhiva. Zaradi stare slovenščine jo preberimo: »En duhoven s ,imenom Sim»n \Vatschaunig, kteri je biu poun ajfra sa boshjo zhast, je te suete Shtenge s pervolenjem Rimskiga Papesha per suetem Joshtu gorpostau. Duakrat je s velikim trudam v Rim shou, da je pervolenje dobiu in tudi koshize Svetnikou, katere s v Shtengah snajdejo.«. Gospodinjila je Vačavnikova sestra Mina, ki pa se je po bratovi smrti preselila z Gore v Kranj. RAZGLEDI Z JOŠTA Seveda ne nameravamo naštevati, kaj vse vidimo z Jošta. To bi bilo preobširno, kot je razgled sam res obširen. Pač pa mi pogled najde tja do Trstenika in spomnim se brž na zanimivega moža, ki je tamkaj žu-pnikoval, doma pa je bil z ^abor. Jurij Bitenjc (VVittnitž) je živel med leti 1726—1752. Bil je nadarjen mož, sposoben govornik. Deset let je služboval kot lokalist na Trsteniku nad Kranjem. V šematizmu ljubljanske škofije preberemo kaj nenavadno karakteristiko rojaka z naših Labor: S Trstenika je Bitenjc rad zahajal v Preddvor, kar pa so mu šteli v zlo, zlasti ako je prišel nekoliko vesel domov. Sicer pa je bil mož blagega srca in dober duhovnik. Ljudem je ostal v dobram spominu kot »gospod Jurij«. Drug pogled nam zajame Besnico. In spričo neizmernega gozdnega zelenja se kar nehote spomnimo na Dimeža, rokovnjaškega poglavarja, ki je gospodaril tod okrog v prvi polovici preteklega stoletja. Doma pa je bil Franc Ziherl — to je bilo pravo Dimeževo ime — na Gorenji Savi v podnožju Jošta. In ob Dimežu in njegovih rokov-njačih se nam spet vzbudi dvom o miselnosti takratnih oblasti. Vsa poročila namreč povedo, da so rokovnjači jemali tam, kjer je bilo preveč. Revnemu kmetiču ti črni možje niso storili nič žalega, prej dali kot vzeli. Sicer pa so bili rokovnjači v glavnem le skrivači, da jih ne bi zajeli biriči in poslali služit cesarja. To pa je bila včasih dolgotrajna služba, dostikrat dosmrtna. In kdo od svobodoljubnih kmečkih ljudi se je ne bi ognil? Raje v gozd med rokovnjače, kot v tuje kraje prelivat kri za cesarja in njegove interese. Morda bo le treba kdaj pogledati na rokovnjače še z druge plati, predvsem socialne. Potem nam pogled seže še na prisojno stran, na pot od Javornika do Cepulj in še naprej do Planice. Tu pa je vozne poti konec. Le zakaj ni mogoče povezati Planice s Križno goro? Saj bi se dalo potem zložno prevoziti zanimivo razgledno cesto od Kranja do Škofje Loke. C. Z. 't\ Zorman 10 X*aga moja Iza Jala oči Nr -f^.0' kakor bi stopala po prstih, in ves čas je pove-0r Dr H ''a čipkast predpasnik in prav tako oglavnico, ^asnik si ' aja a v Graškovi slaščičarni. Oglavnico in pred-ft Karla 6 ®°tovo izmislila naša mama in zaponko, s kakršno si e ZanoPri!Pen,'a*a r predpasnika na prsih, nemara tudi. ltl ^gove n Se odpenjajo. Lahko sem si mislil Antona *Kam ^emlme prste in Karlin šepet... pusti, bom sama ... V .BU je SesPet zagledal, Andrej?« nI . ^amin glas, ki me je predramil iz zaverovanosti. zavedel žvenketa skodelice in velikega glasu t-ki se je pred menoj razlezel po prtu. In striče-*Je,nestrPno revsnil: . .^arla ieVlž?kaJ. Karla!« • ® jt sklani ?nnesla svež prtič, da ga je pogrnila pred menoj. Ko u • Nosnic h nad mizo' sem začutil na obrazu dotik njenih las ,ltllaknil vonj po ženskem potu. Nalašč se ji nisem ognil, še rt^Čejije Se' in P°tlej, v tistem božanskem dotiku začutil sleda. Je« u god je in strah. Hkrati sem se zbal maminega po- Ce |j' r^ v6KaI?iama izvedela za skrivnost... £i6 je tudi *?i?ledal žensk°. zato me je vleklo k njej... zato L-°bkavoln °r Svet Petnajstletnika je zapleten kakor re konč6' , ar mačka spusti iz krempljev. Kdo bi vedel, nika »m ® naklonjenost in kje se začne sovraštvo? Petnajst-Tudf^aeraJ.ogrožajo. n-. Karla niK-i^^16 sem se čutil ogroženega, s b- bila je A kakor druge ženske, ki smo lahko kvantali o ? molčeč nt°n0Va' P°znal sem njeno skrivnost in sem bil na iftnelagodnrw-°St Ponosen, čeprav me je mučila. Hkrati pa sem k lje- Če hi ° 0^čutil> da je bratu bližja kakor jaz, da mi ga ; artlri in SPfJi Se kako soboto popoldne pokazala v Antonovi £ r8al in rllTi*^ njegovib čevljih, da bi mu jih očistila, bi jih ji VpU Ponesla r je to moJa skrb- Ali če bi vzela denar, da bi nI v°do za P—16 ''' ali P,očevinasto skledo, da bi stopila po k! koreni rp* ''" Slutil sem, da bi vse to rada počela, zato An?eje sem ,'' , bl J' bil posebno naklonjen. Dve leti, tri leta Sent°novega * zaradi nje, tistikrat pa sem jo imel le za del 1najbolj iz rntttaf za tisti del, ki me je najbolj vznemirjal in Mama je gledala Karlo, kakoi; starejše ženske navadno gledajo na mlajše... kakor so Heisingerjevi lahko gledali na dekle z dežele ... nekoliko zviška in dobrohotno naklonjenostjo, ki pa bi brž skopnela, če bi se jim dekle zamerila. Ce bi bila mama izvedela za Kariine obiske v Antonovi kamri... Ne, na kaj takega še pomisliti ni bilo mogoče. Mama je bila prepričana, da je za Karlo velika sreča, ker je prišla v Heisingerjevo hišo. »Doma bi se otepala z revščino,« je rekla. Za Karlin dom nisem vedel, kakšen je. Imela je pojočo govorico in je gotovo prihajala kje iz Haloz ... ali iz Prek-murja... Od tam so bila navadno dekleta, ki so služila v meščanskih hišah. Da je prihajala iz revščine, ni bilo dvoma, samo iz takih družin so morali otroci v svet. Anton ni bil maminih misli in je Karlo branil: »Pri Josipu mora trdo delati. Cez dan v trgovini, zvečer doma. Stric Josip ima služkinjo zastonj...« »... dekle pa udobno posteljo ... in kruha kolikor hoče.« »To ni vse,« je rekel Anton. »Ni, Tudi izučila se bo, dabila bo koga svojega stanu ...« Anton ni bil Karlinega stanu, Anton je bil Novakov ... skoraj Heisingerjev. »... Josip je pa tudi ne bo pustil iz hiše praznih rok.« »Tak stiskač,« je rekel Anton. »Ce varčuje, potem tudi zate.« To je bilo res. Prav noro je bilo, da se je Anton stricu Josipu tako rad posmehoval. Izučil se je v stričevi trgovini in dobil prvo mesto v njej. Prvo za stricem Josipom, seveda. In kar samoumevno je bilo, da bo po stričevi smrti trgovina Antonova. Pred ljudmi tega nismo omenjali, saj bi bilo slišati, kakor da komaj čakamo, kdaj bodo strica odnesli, v družini pa je veljal Anton za preskrbljenega. Komu pa naj bi stric Josip pustil premoženje, če ne kateremu od nas? Daljnim sestričnam in bratrancem, ki so izhajali iz nekakšne veje po babičini strani in ki sploh niso bili pravi Heisingerji? Ali pa mestni ubožnici ali cerkvi? Stric Josip je bil zadnji pravi Heisinger. Bleda, nekam mlahava podoba mojega deda, samotar brez žene in otrok, zakrknjen samec, ki je svojčas sprožil nevšečne govorice. Govorice so šle o mladem potepuhu in so bile seveda pretirane, a bi človek težko, da bi jim prav nič ne verjel. »Naj bi raje stegnil prste po babah,« je govoril Anton. Mama pa je strica Josipa branila: »Nikoli ni maral za ženske, stari fant.« Meni se je zdelo prav nenavadno, imeti strica Josipa za fanta. Stari fant je bil Anton. Brata sem rad opazoval skozi izložbeno steklo, kako se je v sivi halji in s svinčnikom za ušesom vrtel za prodajalno mizo tehtal in zapisoval. Še prijetneje je bijo, če sem stopil čez prag, če sem se toliko časa pasel z očmi po steklenih posodah s sladkarijami, da je rekel stric Josip: »Zavij mu nekaj, no!« Anton se mi je nasmehnil, ko je odpiral posodo, a se je nasmehnil drugače kakor doma. Trgovina je ljudi spreminjala. Stric Josip je bil na dvignjenem stolu za blagajno, ki je zazvonila, kadar je potegnil ročico, kakor pater Karel na prižnici: čemeren in oblasten in vsemogočen. Karla, ki je venomer brisala prah s pločevinastih in steklenih posod in s polic,' se je vpenjala na lestev in razkazovala pas gole kože nad robom nogavic in je bila bolj dekle iz Antonove kamre kakor pa plaha podeželska vajenka iz stričeve jedilnice. Stričeva trgovina je bila kljub mrakobnosti prijetna, saj so se na policah kar gnetle stvari, ki smo si jih želeli. Tako obilje ima človek rad. Spominjam se, kako prijetna je bila misel, da bo vse to nekoč Antonovo, da bo lahko prodajal ali razdajal, kakor se mu bo zahotelo. Zato je nakaj resnice v očitku, da smo viseli med Novakovo kmetijo in Heisingerjevo bogatijo. Samo nekaj, kajti Heisingerjeve hiše nikoli nisem maral. Samo trgovino. Hiša je bila res kakor grobnica in za nič na svetu ne bi živel v njej. Prav muka je bila, kadar sem moral v nedeljo iz cerkve k stricu Josipu. Samo zaradi mame smo hodili tja, mamo so vezali spomini na staro pohištvo, na visoka dvokrilna vrata in na plišaste zavese. V stričevi jedilnici se je vračala v preteklost, domače besede je začela prepletati z nemškimi, zmeraj več je bilo tujih in zmeraj pogosteje je bilo slišati: »Gott sei Dank!« Cas se je vlekel kakor v šoli, kadar so nas zadržali po pouku. Lahko sem pil čaj, ki je imel okus po kisu, lahko sem jedel piškote, ki so se drobili v žaganje in popili vso vlago iz ust. Pa me ni mikalo. Ne čaj, ne piškoti. Še Ana-ni segala v posodo še Ana je puščala skodelico skoraj nedotaknjeno. Menda so zato kuhali tak čaj, da bi ga ne popili preveč, in zato pekli take piškote, da otroci nismo do kraja izpraznili srebrne posode na levjih šapah. Odlomek iz romana Iva Zor- || fh || 4 Q Je IzdaPz a v o^Borec^belo'je IkB M^ bilo letos nagrajeno s Kaju- hovo nagrado. Sreda 16. maja 1973 prodam Po ugodni ceni prodam 10 tednov stare JARĆKE — izbrane vrste priznanih nesnic »prelux«. Petrič Tončka, Šenčur, Zupanova 6 (blizu pokopališča) 2798 Prodam tri mesece stare PIŠKE. Mlakarjeva 58, Šenčur 2864 Prodam drobni KROMPIR in KRAVO. Sp. Duplje 72 2920 Prodam PRALNI STROJ naonis. Svetina, Bled, Rečiška 1, tel. 77-481 2921 Prodam KRAVO s prvim teletom ali brez. Janša Janez, Brezje 76 2922 Prodam FlZOLOVKE. Cesta na Belo 25, Kokrica, Kranj 2923 Prodam KAVC. Bičkova 5, Kranj (Kalvarija) 2924 Prodam dobro plemensko KRAVO. Krek Ciril, Zakobiljek 1, Poljane nad Skofjo Loko 2925 Prodam KOSILNICO agrija v dobrem stanju. Bistričica 20, Stahovica 2926 Prodam osem mesecev starega BIKA. Jazbine 4, Poljane 2927 Prodam SENO. Pivk Vinko, Virmaše 47 2928 Prodam dobrega KONJA, sposobnega za vsako delo. Šturm Pavle, Podgora 20, p. Gorenja vas 2929 Poceni prodam dobro ohranjen levi, vzidljiv, kombiniran ŠTEDILNIK in dva UMIVALNIKA. Mulej, Studenčice 4, Lesce 2930 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice. Soklič, Selo 22, Bled 2931 Prodam LES za ostrešje in DESKE 20, 25, 50 mm. Zg. Brnik 21, Cerklje 2932 Prodam SADIKE ljubljanskega ZELJA in LATE za kozolec. Pra-protna Polica 24, Cerklje 2933 Prodajam 10 tednov stare PIŠKE. Cegelnica 1, Naklo 2934 Prodam PUNTE in DESKE za opaže. Jezersko 16 2935 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 18. maja do 24. maja od 19. do 6. ure zjutraj bo dežuren dr. Bernik Karel, tel. 89598 do Gorenje vasi, od tu naprej pa kličite v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka, telefon 85440 Prodam KROŽNO ŽAGO za ob-žagovanje tehničnega lesa s 14 m dolgim sestavljivim žeFeznim tirom, litoželezne RADIATORJE, ČRPALKO za gnojnico in 500-litrski SOD. Čarman, Sp. Senica 6, Medvode 2936 Poceni prodam kombiniran O-TROŠKI VOZIČEK. Petrič, Oldham-ska 1, Kranj 2937 Prodam KRAVt), ki bo konec meseca teletila. Rupa 11, Kranj 2938 Prodam mlade »BERNARDIN-CE«. Podljubelj 62, Tržič 2939 Za 800 din prodam OTROŠKO KOŠARICO in kombiniran VOZI- ČEK. Sever, Mestni trg 35, Škofja Loka 2940 kupim Kupim IZRUVAC KROMPIRJA (rodar) ali original za pasquali. Naslov v oglasnem oddelku 2810 Kupim KOSILNICO mertelj za traktor zetor 25. Bukovnik Tone, Zg. Bela 19, Preddvor 2811 Kupim OBRAČALNIK za kosilnico BCS, tip 622. Kocjan Štefan, Jezersko 114 ' 2941 Kupim KOSILNICO mertelj za traktor zetor 2511 ali zamenjam za kosilnico mertelj zetor 3511. Kosec Peter, Skaručna 32, 61217 Vodice nad Ljubljano 2942 vozila Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1967, 74.000 km. Cena 11.000 din. Ogled od 15. ure dalje. Kranj, Štirnova 8 (poleg šole na Primskovem) 2943 Ugodno prodam odlično ohranjen FIAT 750. Slanič, Groharjevo naselje 2, Škofja Loka, telefon 85-044 2944 Prodam KOMBI IMV moriš, letnik 1969. Velesovo 65, Cerklje 2945 Prodam osebni avto FIAT. Cena 6400 din. Kuralt, Zg. Bitnje 84 2946 Prodam MOPED 14 VN, predelan v T-15. Bizjak, Jezerska cesta 39, Kranj 2947 Ugodno prodam AUDI, letnik 1967. Informacije na telefon Kranj 21-071, int. 55 Ambrožič 2948 Ugodno prodam originalni FIAT 124, letnik 1969. Tome Stanislav, Kranj, Gosposvetska 11. Do 14.30 Zavarovalnica Sava, PE Kranj 2949 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Dam tudi na ček za gradbeni material. Jelendol 4, Tržič 2950 Prodam osebni avto FIAT 850 standard, prevoženih 48.000 km, letnik 1969. Polak, Šorlijeva 4, Kranj, telefon 24-762 2951 Prodam avto ŠKODO. Smledni-ška 112, Kranj 2952 Nujno prodam FIAT 850, letnik 1970. Vrba 18 2953 Prodam DKV junior de lux. Mali Frido, Cankarjeva 1, Tržič 2954 Poceni prodam avto AMI 6, letnik 1966. Doma od 14. do 16. ure. Treven, Stara cesta 3, Kranj 2955 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1969. Velkavrh, Dvorje 14, Cerklje 2956 Prodam poltovorni AVTO »AVALA«. Suha 17, Škofja Loka 2957 Prodam FIAT 124. Dr. Janez Pevc, Škofja Loka, Cesta talcev 6, telefon 85-663 2958 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1968 oktober. Brojan Janez, Mojstrana 130 2959 Prodam novejšo KATRCO. Zg. Senica 10, Medvode 2960 Poceni prodam osebni avto RENAULT DAUPHINE. Božič Janez, Lipnica 3, Kropa 2961 Ugodno prodam R-4, letnik 1967. Beleharjeva 7, Šenčur 2962 Prodam VW, letnik 1952, hidravlične zavore, 15-colska kolesa, v voznem stanju. Cena 5000 din. Rotar, Tržič, Bečanova 10 2963 stanovanja Takoj ali po dogovoru zamenjam komfortno dvosobno STANOVANJE 4 km iz Kranja ob glavni cesti za Gorenjsko za enakega v Kranju. V poštev pridejo bloki v naseljih: Vodovodni stolp, Zlato polje in Planina. Naslov v oglasnem oddelku VSELJIVO STANOVANJE prodam za gotovino. Informacije po telefonu 21-931 2964 Dekleti, mirnega značaja, iščeta SOBO v Kranju ali okolici, po možnosti neopremljeno. Ponudbe poslati pod »Mir« 2828 posesti Prodam nedograjeno visoko pritlično HIŠO v bližini Radovljice. Zg. Dobrava 33 pri Kropi 2965 zaposlitve VAJENCE za SLIKOPLESKAR-SKO STROKO sprejmeta brata FLERIN, Kranj, Kidričeva 36, telefon 21-820 2832 v kemični Čistilnici takoj zaposlimo ŽENSKO. DELOVNO MOC. Kemična čistilnica Erbežnik Lado, Staneta Žagarja 5, Kranj 2833 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in angleščino za srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku 2834 Sprejmem DELAVCA za žaganje drv. Žagar Albin, Cesta talcev 21. Kranj 2966 Sprejmem VAJENCA ali fanta z nepopolno osemletko za priučitev SLIKOPLESKARSTVO Zupan Janez, Jezerska cesta 93 c, Kranj ■ V uk sprejmem VAJENKO v KE- miCni Čistilnici. kemična «>• stilnica Erbežnjk Lado, Staneta Žagarja 5, Kranj 2831 čestitke Dragi teti Ivani Krumpes1** čestitajo za 75-letnico DebelakovHJ Zaloga 296^ prireditve Na terasi ob ZBILJSKEM JEZE; RU bo danes, 16. maja, ob 19. PLES. Igrajo TURISTI. Vabljen1. Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. -- Tekoči račun pri SDK v Kranju št. 51500-601-10152 -- Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. -- Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. V četrtek, 10. maja, malo po 14. uri je v Struževem pri Kranju voznik tovornega avtomobila Franc Vidmar (roj. 1952) iz Šenčurja pri srečavanju zadel z zadnjim kolesom ročni voziček naložen z opažnimi elementi. Pri tem so opažni elementi odleteli v Omerja Tobiča, ki je peljal voziček, in ga huje ranili. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Otrok pritekel pred avto Na Cesti Stanega Žagarja v Kranju se je v petek, 11. maja, nekaj pred šesto uro zjutraj pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Grašič (roj. 1943) iz Gorič je vozil od mesta proti Brniku. V križišču z Jezersko cesto je pred njegov avtomobil pritekla z leve strani 10-letna Liljana Gašpirc iz Kranja. Huje ranjeno deklico so prepeljali v bolnišnico. Nenadoma v levo V nedeljo, 13. maja, ob 17. uri se je Bojan Bobnar (roj. 1959) iz Sv. Duha peljal na kolesu s pomožnim motorjem proti Kranju. Ko ga je voznik osebnega avtomobila Marijan Triler (roj. 1939) z Okroglega začel prehitevati po levi, je voznik Bobnar nenadoma zavil v levo, tako da ga je avtomobil zadel. Huje ranjenega voznika Bobnarja so prepeljali v bolnišnico. Stopil pred avto V nedeljo, 13. maja, ob 20. uri je v Britofu pri hiši št. 35 Franc Drešar iz Predoselj nenadoma stopil pred osebni avtomobil, ki ga je Alojz Sajevic (roj. 1949) iz Predoselj peljal od Visokega proti Kranju. V trčenju huje ranjenega pešca so prepeljali v bolnišnico. Neprimerna hitrost V nedeljo, 13. maja, popoldne je voznik osebnega avtomobila Zvonko Svete (roj. 1952) iz Boh. Bele vozil od Mojstrane proti Jesenicam. Pred savskim mostom se je srečeval z drugimi vozili, zato je, da bi se izognil trčenju, zavil v desno. Zaradi neprimerne hitrosti pa je izgubil oblast nad vozilom, avtomobil je zaneslo še v desno, nato se je prevrnil na streho in končno trčil v ograjo na mostu. Potniki v avtomobilu so bili le lažje ranjeni, škode na vozilu pa je za 25.000 din. Trčenje treh avtomobilov V nedeljo, 13. maja, ob 18. uri se je na cesti prvega reda pri odcepu ceste za Lesce pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega ustavljanja in prekratke varnostne razdalje. Stanko Anderle iz Radovljice, zaposlen pri Pomoč — informacije AMZS je ob cesti popravljal avtomobil. Vtem je iz kranjske smeri pripeljal na čelu kolone voznik osebnega avtomobila Štefan Mlakar (roj. 1928) iz Pod Rodice. Pri odcepu za Lesce ga je neki moški z mahanjem opozarjal. Ker je mislil, da se je kaj pripetilo, je voznik Mlakar ustavil. Za njim ni uspel pravočasno ustaviti Peter Keše (roj. 1934) iz Kranja, ki pa se je le rahlo dotaknil Mlakarjevega avtomobila. Za njim pa je pripeljal voznik Franc Novak (roj. 1939) z Jesenic in se s polno hitrostjo zaletel v Kešetov avtomobil. V trčenju so bili hudo ranjeni štirje potniki, med njimi trileten otrok, in so jih prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilih je za 48.000 din. L. M. Po dolgoletnem aktivnem sodelovanju v raznih družbenopolitičnih organizacijah in skupščinskih organih je za vedno omahnila Marija Strajnar Njeno zadnje slovo bo na kranjskem pokopališču v četrtek ob 16. uri. Družbenopolitične organizacije in Skupščina občine KRANJ Krajevne organizacije Zlatega polja Kranj, 15. maja 1973 Vsem svojcem, sorodnikom, znancem in življenjskim sopotnikom sporočamo žalostno vest, da je po neizprosni bolezni za vedno utihnilo plemenito srce naše nepozabne Marije Strajnar roj. Rautar K zasluženemu počitku jo bomo spremili v četrtek, 17. maja, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Neutolažljivi: mož Ivan, hčerki Majda in Vida, sestra Malka in drugo sorodstvo Kranj, Ljutomer, Novo mesto, Ljubljana, Beograd, 15. maja 1973 Zahvala Ob hudi izgubi moža in očeta Janeza Omejca se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam stali ob strani, sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem sodelavcem pomožne orodjarne Iskra Kranj, sošolcem Tehnične šole Škofja Loka, darovalcem cvetja, govorniku, ZB, upokojencem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tudi zdravstvenemu osebju Golnik, dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje ter č. g. župniku. Žalujoči Omejčevi Žabnica, 15. maja 1973 Vsem PTT delavcem Gorenjske sporočamo, da je umrl Ciril Knol PTT upokojenec Pogreb pokojnika bo 16. maja 1973, ob 16. uri iz mrliške vežice na pokopališče v Skofji Loki. Delovna skupnost PODJETJA ZA PTT PROMET KRANJ Nepričakovano nas je tragično zapustila naša mama Marija Kodrič roj. Markelj Pogreb bo danes, 16. maja 1973, ob 15.30 izpred hiše žalosti na Javorniku, Savska cesta 9. Žalujoči: mož Angel, sin Marjan z družino, hčerki Jožica in Vera z družinama Jesenice, Cleveland, Beljak, Kranj Iskra — Elektromehanika Kranj v ZP Iskra Kranj razglaša prosta delovna mesta 15 čistilk v novem obratu avtomatskih telefonskih central na Laborah pri Kranju. Pismene prijave pošljite do 31. maja 1973 na kadrovski oddelek iskre-Elektromehanike Kranj, 64000 Kranj, Savska loka 4. 5GP PROJEKT ™ kpinj naziriEva 1 Odborza delovna razmerja razglaša prosta delovna mesta za: DELOVNO ENOTO UPRAVA Sefa operative Pogoj: diplomirani gradbeni inženir z opravljenim strokovnim izpitom in desetletnimi delovnimi izkušnjami na vodstvenih delovnih mestih, sefa komercialnega oddelka Pogoj: visoka strokovna izobrazba gradbene, ekonomske ali pravne "»smeri z desetletnimi delovnimi izkušnjami. Prednost imajo kandidati, ki so delali v gradbeništvu. Poskusna doba tri mesece. • vodjo izobraževalnega centra Pogoj: višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri z opravljenim strokovnim izpitom in desetletnimi delovnimi izkušnjami. Zaželena sposobnost delovanja na izobraževalnem delu. Poskusna doba dva meseca, socialnega delavca Pogoj: višja šola za socialne delavce — industrijski oddelek in tri leta delovnih ižkušenj na delovnem mestu socialnega delavca. J1- DELOVNO ENOTO SO-2 — CENTRALNA BETONARNA • ®trojnika centralne betonarne Pogoj: KV elektrikar s poklicno šolo in zdravstveno spodobnostjo za 2 navedeno delo. • dva KV cementninarja — teracerja Pogoj; v zidar — teracer s poklicno šolo in zdravstveno sposobnostjo opravljanja poklica. ^ndidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o strokovnosti in dolnjih zaposlitvah na naslov: SGP Projekt Kranj — kadrovsko pCialni oddelek, Nazorjeva 1 Kranj. nazpisni rok bo zaključen 15. dan po objavi. Ku Nagrada Loke '73 UP novosti na progi in ob njej Rinil__l. j a< i>!t i«____.__________i?____.. •• • i.i____ d\imaj'bodo v Škofji Loki spet zagrmeli motorji, je tako rekoč *n P"Prave na dirko so že prešle v zaključno fazo. V četr l?v®deli med novinarsko konferenco v hotelu Transturist, smo Žu' V8e P° na^rtih, organizacijski komite, ki mu predse-?°Vo«fTan Tone Polajnar, pa nam je posredoval kup informacij o v 2vezi z bližnjim štiriindvajsetim tekmovanjem za Nagrado omenjamo nagrado, Vn, SMtl' da so letos najdrznej-Prevozii /?.lku» ki bo (če bo) en krog roll)tni kot znaša zdajšnji wa rd proge, postavljen Mollov (Novozelandec Ginger 7Vnn14,5'163 km/h>> namenili 2S kakor h 1"?' se Pravi 2500 ^n n!J rnoLrsl®J-. Nasploh je priredi-reniije „"P dvignil startnine in > DL**J ?eli v mesto pod Lubni-asov r^abiti čim več svetovnih nat/es so visoki zneski dosegli >ihTJ*. dasi je 27. maja v cestno iM Evrope skupno kar ?°.tocikliK rostnih preizkušenj na Navili 2' so Prihod v Škofjo Loko k^ejmo n?gi virtu°zi dveh koles. Graf i, Peščico najboljših: si ^Kroismayr in Thurow 01 ri »n SH°uCcm)' Coulter, Vala-Mplj , erg (125 ccm), Dodds, r^lson JJ10^ in Bender (250 ccm), ffi' ^elsnnWCT°mb in Pfirter <350 v ccm) f ' Lancaster, Maugliani ste <1% Wegener, Pape in s l0v jekliP^iholice>- Okrog 140 iu- Cb^r«k208njf0^ izl!7dežel cSL Je skni • 28 stanh milijonov, ^lotnih *0raJ natanko polovica spoš?r®drafunskih stroškov. Č?, PrikniixJIVe. vsote so zahtevali 8ol?kovcev narJ!> najzajetnejši šop >t, leson b-° vendarle pobral A njeJa Van?° za startnino. Ctralec8n % glavna favorita še SlednS°dds in Nemec Eikel-i ga,Je lani od Molloyeve 268t?tink 2lamke ločilo le drobnih Wn 27e^.nde. Ni dvoma, da bo Sojeno. aja sku§al nadoknaditi tib1trojih.aniQZ^ni,mivi niso Podatki obV.ajnoVeiwad"jej° izPopolnjeni WJ0 zavt.ga datuma (1973), ki kPa>dov v,dlj,v kvalitetni nivo ng0rijskihrenkeoraHrn0Sti je večina Ijih Vu? Če 7 * Smo jih najavili v **tn -.aj Poiacn-nemo P" Pokrovitelji Pole« j iP' da so si organi-^C^. Podjeti^ generalnih »me-m Tn7r> transturist Škofja Elektromehanika Ljubljanska conska rokometna liga Šešir: Duplje 15:13 (6:5) Škofja Loka. Igrišče v Puštalu, vreme sončno, gledalcev 200, sodnika Hafner (Zabnica) in Bernard (Krani). ŠEŠIR: Debenc, Oblak 1, Kužel 2, Bregar 1, Kalan, Mehonič, Podnar 9, Pokorn 2, Kalamar. DUPLJE: Boncelj, Teran, Grašič F. 3, Rakovec 2, Benegalja, Toporš, Srečnik, Fajdiga, Konjar 3, Grašič P. 2, Kuhar 3. Gorenjski derbi se je končal z zmago Seširja, ki se je tako oddolžil* Dupljam za jesenski poraz. Domačini so povedli z 1:0, gostje pa so izenačevali, in sicer je bil rezultat kar trikrat izenačen. Prvi počas je potekel v stilu merjenja -moči obeh ekip in je zanj značilna nervoza in groba igra na obeh straneh. Polčas se je končal z minimalnim vodstvom Šeširja. Po odmoru so gostje najprej izenačili, nato pa dvakrat celo povedli. V teh trenutkih je bila igra najbolj groba in sta imela sodnika polne roke dela: pri Šeširju sta bila izključena Kužel za 2 min., Kalan za 4 min., pri Dupljah pa Toporš in Konjar, oba po 4 minute. S to zmago se je Šešir zopet povzpel na 2. mesto v LCRL. I. Novosel V. Šport med vikendom Boji v vseh ligah se nadaljujejo z vso zagrizenostjo, saj je prvenstvo na vrhuncu. Ljubitelji nogometa, rokometa, odbojke, košarke in ostalih Športov prav gotovo pridejo na svoj račun. NOGOMET — Triglav je v SNL letos v 18. kolu prvič vknjižil obe točki. Oba gorenjska predstavnika v ZCNL pa sta izgubila v gosteh. Rezultati: Triglav : Koper 2:0 (1:0), Adria : LTH 3:1 (0:0), Slovan : Sava 3:0 (2:0). Pari prihodnjega kola: Nafta : Triglav, Sava : LTH ROKOMET — Tržiški ligaS je spet razočaral svoje privržence, saj je na domačem igrišču klonil v igri z rokometaši ŠoStanja. V ženski ligi je kranjska Sava doživela porAz v Ljubljani, medtem ko so bila dekleta Alplesa prosta. Rezultati: Tržič : Šoštanj 12:13 (7:11), Slovan : Sava 27:5 (14:1). Pari prihodnjega kola: Izola : Tržič, Simplex : Alples, Sava : Borec. KOŠARKA — Triglavani so se z zmago v 4. kolu vrnili z igrišča Radenske. Jeseničan« je doma premagal Maribor, medtem ko je bil loSki Kroj v SKL B uspešen v igri s Krasom. V ženski ligi — zahod so Jeseničanke v gorenjskem derbiju visoko izgubile z žirovsko Etiketo, košarkarice Kroja pa so osvojile obe točki z Litijo. Pari prihodnjega kola — moški: Triglav : Trnovo, Marles : Jesenice, Ježica : Kroj; ženske: Etiketa : Kroj, Postojna : Jesenice. ODBOJKA — V zaključnem delu II. zvezne lige — zahod sta bila oba gorenjska predstavnika Kamnik in Jesenice uspešna v gosteh. V slovenskem derbiju je Kamnik v Kanalu odpravil Salonit, Jeseničani pa so bili uspešni v Vinkovcih. V slovenski moški ligi je v zadnjem kolu Bled odpravil Gaberje in z 29 točkami presenetljivo osvojil drugo mesto. Odboj-karji Plamena pa so pristali na zadjem mestu. Rezultati: Salonit : Kamnik 1:3, Spačva : Jesenice 1:3, Bled : Gaberje3:1. Pari prihodnjega kola — II. zvezna liga: Jesenice : Metalac (Sisak), Kamnik : Sava. NAMIZNI TENIS — Dekleta kranjskega Triglava, ki tekmujejo v I. zvezni ligi, so tudi tokrat v igri s Proleterom iz Coke morala priznati premoč gostjam. Rezultat: Triglav : Proleter 2:5; posamezni izidi: Jakopin : Stevančev 16:21, 11:21, Zerovnik : Milevska 22:20, 21:15, Novak : Palatinuš 14:21, 9:21, 2erovnik : Stevančev 11:21, 11:21, Jakopin : Palatinuš 11:21, 14:21, Novak : Milevska 21:19, 21:16, 2erovnik : Palatinuš 7:21,13:21. TENIS V ligaškem tekmovanju v vseh slovenskih ligah so odigrali 2. kolo. V I. skupini je Triglav I v Mariboru premagal Branik, Triglav III je bil uspešen v II. ligi proti Celju, Kamničani pa so zmagali nad Obalnim teniškim klubom, v III. skupini pa so v medsebojnem srečanju dveh ekip Triglava zmagali predstavniki IV. ekipe. Rezultati: Triglav I : Branik II 3:0, Kamnik I : Triglav II 1:2, Triglav III : Celje I 3:0, Obalni TK : Kamnik II 0:3, Triglav IV : Triglav V 3:0, Jesenice : TVD Partizan VIC II 3:0. -dh Iskra Kranj, zagotovili še sodelovanje Tomosa iz Kopra ter Hermesa in Tehno Uniona iz Ljubljane. Prvi je prevzel patronat nad razredom do 50 ccm, drugi nad dirko motorjev do 250 ccm in tretji nad prikolicami. Tekmovalni park (boksi) se letos seli k novozgrajenim, zelo prostornim halam Transturista na Trati. Tudi pretežni del drugih služb so prenesli čez cesto. Ob levi strani naj bi v prihodnje stala le časnikarska tribuna in aparature časomerilcev. Sprememba na videz ni nič posebnega, a v praksi pomeni znatno pridobitev, kajti koncentracija obsežnega štaba nastopajočih in funkcionarjev (700 oseb) znotraj tekmovalnega kroga je edina racionalna, v tujini že zdavnaj preizkušena rešitev. In še nekaj: tokrat bo gledal* cem prvič omogočeno, da — kot, denimo v avstrijskem Zelltwegu — od blizu in po mili volji opazujejo priprave tekmovalcev in mehanikov ter življenje »za kulisami«. Škofjeloško AMD je namreč sklenilo uvesti dodatno vstopnico (50 novih dinarjev), ki najbolj vnetim odpira vrata v bokse, kjer se bodo lahko gibali popolnoma svobodno. Vstopnica jim dovoljuje hoditi okrog strojev in ekip, okrog zmagovalcev ter — če hočete — pokukati v drob specialk, iz katerih so neustrašni lastniki sposobni iztisniti fantastične pospeške. Podobno je tudi z vabilom na svečani sobotni banket v hotelu Transturist. Zbiralcem avtogramov ni treba nič drugega kot plačati konzumacijo in večerjo in že bodo smeli osebno pokramljati z dirkači. Razen tega so vodje prireditve uvedli popust za člane kateregakoli AMD v republiki. Popust znaša 5 din. V prihodnji številki revije MOTO, ki jo dobivajo vsi imetniki izkaznic AMZ, bo natisnjen kupon, s katerim je naročnikom zagotovljen znaten prihranek pri nabavi kart. I. Guzelj Obisk pri telesnovzgojnih organizacijah V Trbojah najbolj ogreti za nogomet Med vsemi športi, ki jih gojijo v okviru TVD Partizan Trboje, je pri mladini nedvomno najbolj priljudljen nogomet. Pred dobrimi 15 leti so v okviru Partizana ustanovili nogometno sekcijo, katere člani so s prostovoljnim delom zgradili nogometno igrišče ob Savi. Kljub lepi legi pa imajo s tem objektom večkrat težave, saj ga ob poplavah češče pokrije voda. Največji uspeh so dosegli doslej pionirji, saj so v letu 1965 osvojili prvo mesto na Gorenjskem. Iz mladih perspektivnih nogometašev so se v poznejših letih razvili dobri člani, tako da so v rednem tekmovanju gorenjske nogometne podzveze nastopali kar z dvema ekipama. Postali pa so tudi občinski prvaki. Pod vodstvom trenerja Toneta Brezarja so pridno obiskovali treninge, mladi nogometaši pa so komaj čakali nedelje, da bi se na nogometnih igriščih pomerili s sovrstniki. Kljub v majhnemu zaledju pa je zraslo v teh letih v Trbojah precej kadra, vendar moramo ugotoviti, da žal v zadnjih letih zanimanje nekoliko pada. Kar devet igralcev je v eni sezoni odšlo v JLA in se je društvo znašlo pred težkim problemom. Zaradi tega so morali za nekaj časa prekiniti z aktivnim nastopanjem članske ekipe v gorenjski ligi. Sedaj so najhujše težave že prebrodili in neumorni funkcionarji TVD Partizana Trboje pod vodstvom Milana Novaka so že spet zbrali okoli sebe mladino, ki jo pripravljajo, da se bodo v novi sezoni ponovno vključili z ekipami v nogometno življen je Goren jske. P. Novak Naš komentar Po 18. kolih prva zmaga Nogometašem Triglava se je končno le nasmehnila sreča. Sele v 18. kolu je Kranjčanom uspelo, da so osvojili obe točki. Kljub temu pa so še vedno močno zasidrani na dnu lestvice in zaostajajo za predzadnjim kar za 6 točk. Kljub temu, da se ne morejo rešiti izpada iz SNL, pa bo dala zmaga mladi ekipi in vodstvu nekoliko več volje oziroma elana ter morda to le ni prva in zadnja zmaga. Oba predstavnika Gorenjske v ZCNL sta ostala praznih rok. Oba poraza sta bila več ali manj pričakovana. Sava je izgubila v Ljubljani v igri proti Slovanu, ki ob dveh tekmecih koraka proti cilju — SNL. Medtem ko za kranjsko Savo ni nevarnosti za izpad, pa je škofjeloški LTH v nevarnih vodah za slovo. Nedeljski derbi Sava : LTH bo že mnogo odločil. V gorenjski nogometni ligi se dogodki za sam vrh zanimivo zapletajo. Jeseničani so zaradi poraza s Korotanom v Kranju zdrknili na drugo mesto in zaostajajo za Tržičani za 2 točki. Finiš bo zato dokaj zanimiv, saj se bo zmagovalec oziroma prvak Gorenjske uvrstil jeseni v ZCNL. V rokometu na republiški ravni to nedeljo ni bilo zabeleženega nič posebnega. Tržičani so spet klonili in potrdili, da spomladi igrajo mnogo slabše kot jeseni. Trenutno zavzemajo na lestvici peto mesto, ob koncu prvenstva pa teoretično in praktično pristanejo lahko v najslabšem primeru na 6. mestu. To je po eni strani dobra uvrstitev za novinca, glede na odlično igro in rezultate v jeseni pa smo pričakovali od Tržičanov boljšo uvrstitev. V ženski republiški rokometni ligi je bil to nedeljo Alples prost. Tri kola pred koncem Alples vodi z 8 točkami prednosti in so igralke iz Železnikov že prvakinje ter lahko izgubijo do konca vse tri tekme. To je nedvomno izreden podvig novinca v ligi. Kranjčanke so ponovno dokazale, da ne sodijo v republiško ligo. Spet so bile za razred slabše. Sicer pa je treba povedati, da rokomet v Kranju tako moški kakor tudi ženski v splošnem že nekaj let ni na kvalitetni ravni. Odličen rokomet, kot smo ga bili vajeni gledati pred desetimi in več leti, že vrsto let nismo videli na igrišču v Stražišču in ga tudi ne bomo ob dejstvu, da tudi sedanja generacija ne kaže, da bi se kvaliteta rokometa v Kranju v prihodnjih letih izboljšala. V ljubljanski conski ligi je na najboljši poti Kamnik, ki bo v novi sezoni tekmoval v republiški ligi. V teniški republiški ligi so doslej odigrali dve koli. V treh ligah kranjski Triglav sodeluje kar s petimi ekipami. Prva ekipa je skupaj z Branikom na vrhu lestvice, dobro pa se drži tudi Triglav II, medtem ko Kamnik I še ni zabeležil zmage. V II. ligi je najmočneje zaigrala ekipa Triglav III in vodi s Kamnikom II na lestvici brez poraza. V ženski zvezni namiznoteniški ligi so do konca prvenstva le še tri kola. V soboto je Triglav spet izgubil, tokrat s Proleterjem iz Cok6 z 2:5. Prvenstvo se bo nadaljevalo spet 2. junija, Triglav pa si je praktično že zagotovil obstanek v ligi. J. Javornik Gorenjska nogometna liga Korotan: Jesenice 2:0 V soboto so v podzvezni ligi člani odigrali 14. kolo. Za presenečenje so poskrbeli igralci kranjskega Korota-na, ki so premagali kandidata za prvo mesto. Rezultati: Korotan : Jesenice 2:0, Šenčur : Lesce 5:1, Tržič : Naklo 4:1, Alples : Britof 2:2. Lestvica: Tržič Jesenice Šenčur Britof Alples Korotan Naklo Lesce Bohinj 14 14 13 13 14 13 13 13 3 13 3 43:14 42:22 31:25 37:31 30:31 19:26 21:31 22:36 17:46 22 20 15 14 13 12 8 V I. razredu članske nogometne lige so se posamezne tekme končale takole: Podbrezje : Preddvor 0:1, Plamen : Sava B 9:0, Primskovo : Reteče 3:2. V vodstvu je Preddvor s 13 točkami pred Plamenom in Kondorjem, ki imata po 10 točk. , Pri pionirjih v A skupini so se sobotne tekme končale z naslednjimi rezultati: Alples : Šenčur 2:0, Naklo : Bohinj 0:3, Britof : Tržič 3:0, V vodstvu so Lesce z 20 točkami pred Alplesom 19 in Bohinjem 17 točk. V B skupini pionirjev pa so bili naslednji rezultati: Preddvor : OŠ L. Seljak 3:0, Triglav : LTH 0:1, Primskovo : Sava 2:1. Kljub porazu je v vodstvu še vedno kranjska Sava, ki ima 16 točk, na drugem mestu so nogometaši Primskovega s točko manj. P. Novak Najboljši šahisti v Stražišču in Šenčurju Na letošnjem občinskem prvenstvu Kranja za pionirje v šahu so imeli največ uspeha mladi šahisti osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča in Stanka Mlakarja iz Šenčurja. Nastopilo je s svojimi ekipami sedem osnovnih šol. Vrstni red — st. pionirji: OŠ L. Seljak 18,5, 2. OŠ S. Mlakar Šenčur 18,5, 3. OŠ S. Žagar Kranj 15; ml. pionirji: 1. OŠ L. Seljak 16,5, 2. OŠ S. Mlakar Šenčur 13, 3.0Š S. Jenko Kranj 13; st. pionirke: 1. OŠ S. Mlakar Šenčur 8, 2. OŠ M. Va-liavec Preddvor 2, 3. OŠ S. Žagar Kranj 2; ml. pionirke: 1. OŠ S. Mlakar Šenčur 4, 2. OŠ S. Jenko Kranj 4. Najboljši posamezniki so bili: med mlajšimi pionirkami Anica Kolenc, med starejšimi pionirkami Majda Kirn in Jožica Bakovnik, med mlajšimi pionirji Štefan Vreček in Igor Aleš ter med starejšimi pionirji Leon Mazi in Milan Bučan. M. Miklavčič 15 %JK JIL# JHm - - Sreda — 16. maja 1973 bej ker je posebno ekipa prve pon.oči v primeri z drugimi enotami civilne zaščite, tehnično dobro opremljena.» Tatjana Bizilj iz Srednje vasi, vodja tekmovalne ekipe Šenčur IV: »Znanje, ki smo ga pridobili na tečajih prve pomoči, je kar obsežno. Obiskovala sem splošni tečaj civilne zaščite, nato pa št 20-urni in 80-urni tečaj prve pomoči. Pri tem moram povedati, da se je z nami posebno trudil dr. Paternoster, tako da nam je bila snov razumljiva in sodelovanje kar najbolj uspešno. Mislim, da smo se vsi skupaj zelo potrudili, saj smo vedeli, da se tečaji zaključijo s tekmovanjem. Pa ne samo zaradi tega, takšno znanje vedno pride prav, doma ali kjerkoli in tega se vsi zavedamo « Ale I sander Čirič, pehotni major LA v pokoju: »V Bitnici, kjer sem poveljnik štaba civilne zaščite, je v vodu prve pomoči 40 ljudi. Prav vsi so se pripravljali na tole občinsko tekmovanje, sodelujemo pa s tremi ekipami. Lani smo bili najboljši, zato so nam izkušnje iz lanskega leta pomagale pri pripravah na letošnje tekmovanje. Vsi smo se na tekmovanje zelo resno pripravljali, posebej pa moram pohvaliti komandirja voda Aleša Rakovca, ki ima veliko zaslug že za lanski uspeh. Prepričan sem, da bi v primeru potrebe, ob elementarni nesreči ali ob vojni naš vod s takim znanjem izpolnil svojo nalogo. To pa je za Besnico, ki je Kar precej oddaljena od centra, zelo pomembno, še pose- Baldo Bizjak, načelnik oddelka za narodno obrambo pri skupščini občine Kranj: »Na letošnjem tekmovanju ekip prve pomoči enot civilne zaščite in občinske organizacije Rdečega križa sodeluje 600 tekmovalcev: 98 ekip sestavljajo tekmovalci iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, organizacija RK pa ima 2 ekipi. Prejšnja leta taka tekmovanja niso bila tako množična", lahko smo sestavili le par ekip, medtem ko je bilo lansko in sedaj letošnje tekmovanje res množično. To je vsekakor rezultat prizadevanj, da bi v naši občini opravili naloge, ki jih občini zastavlja koncept splošnega ljudskega odpora. Pa ne samo množičnost, tudi organizacija je iz leta v leto boljša, zato imata največ zaslug Andrej Bauman in Vladimir Sitar, ki sta v oddelku za narodno obrambo odgovorna za civilno zaščito in obrambno vzgojo. Brez sodelovanja zdravnikov in medicinskih sester in organizacije Rdečega križa pa te naloge ne bi mogli opraviti. Kljub velikemu številu tekmovalcev, ki so danes na tem tekmovanju, pa je to šele dobra polovica vseh občanov, ki bi morali imeti tečaje prve pomoči. Zato nas čaka še precej dela, usposabljati pa bi morali še ostale enote civilne zaščite kot so gasilci, tehnični reševalci, služba za socialno delo in druge.« L. M. Mednarodno tekmovanje v motokrosu za Nagrado Ljubelja Zmagal Čeh František Jirka, Jože Zupin odličen četrti Več kot 10.000 gledalcev na zanimivi dirki v Podljubelju — Med mopedisti najboljši Janez Fajfer iz Radovljice — Prihodnje leto v Podljubelju spet dirka za svetovno prvenstvo — Odlična organizacija Četrti: domačin Jože Zupin Izredno lepo vreme in tekmovalci v motokrosu iz Avstrije, Češkoslovaške, Bolgarije in Jugoslavije so privabili v nedeljo v slikovito podiju beljsko dolino množico ljubiteljev motokrosa od blizu in daleč. Precej jih je prišlo tudi peš. Ogled zanimive dirke so združili s prijetnim izletom in sprehodom v naravo. Vendar zanesljivo nobenemu od njih po dirki ni bilo žal, da je prišel v Podljubelj. Čeprav udeležba tekmovalcev ni bila tako elitna kot lani, ko se je ljubeljsko tekmovanje štelo za svetovno prvenstvo, smo vseeno videli na delu vse najboljše dirkače v motokrosu iz Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške in Bolgarije. Razen njih pa še lepo število mopedistov. motokrosistov, naslednikov sedanjih najboljših jugoslovanskih vozačev, ki so v Podljubelju prav tako opravili eno od dirk za državni naslov. Po defileju vseh nastopajočih tekmovalcev, ki so iim člani folklorne skupine Karavanke izročili nageljne, govoru direktorja -dirke Jožeta Jur-jevčiča, pozdravu predsednika moto-kros komiteja in predsednika tržiške občinske skupščine inž. Vilija Logarja ter nagovoru .Jožeta Dolenca, direktorja tovarne Peko, ki je bila tudi letos pokrovitelj tekmovanja, je doskočil padalec Štefan Pesjak in izročil starterju Franciju Globočniku startno zastavico. Dirka za Nagrado Ljubelja, ki je bila obenem tudi dirka za državno prvenstvo za kategorijo motorjev 250 kubičnih centimetrov in dirka za državno prvenstvo mopedistov, se je tako lahko začela ... Najprej so se v prvi vožnji pomerili mopedisti. Kmalu po startu je povedal Tržičan Branko Mežnar na novi Tomosovi specialki. Z ne preveč tvegano vožnjo je zanesljivo prvi pripeljal skozi cilj. Tudi drugi je bil domačin Franc Povalej, tretji pa Franc Lipuž iz Orehove vasi. Sledila ie prva vožnja dirkačev na motorjih s prostornino 250 kubičnih centimetrov za Nagrado Ljubelja in državno prvenstvo. »Potegnili« so trije tekrpovalci, in sicer Dietrich Heribert (Avstrija) ter Ceha František Jirka in Peter Kuchar. Pridružil se jim je tudi najboljši Jugoslovan, član AMD Tržič in lanski državni prvak v motokrosu, Jože Zupin. V šestem krogu je celo prehitel Kucharja, vendar mu je le-ta nekaj krogov pred koncem dirke pokazal hrbet in tretji privozil skozi cilj. Jože Zupin je bil tako odličen četrti. Drugi najboljši Jugoslovan Leno Šo-štarič iz Karlovca pa je bil peti. Dobro so se držali tudi ostali Jugoslovani Milko Vesenjak, Stjepan Male-ko.vič, BoVis Fras in Tržičan Kristl Šparovec. V drugi vožnji mopedistov smo bili priča preobratu. Branko Mežnar je zaradi smole odpovedal in mora' mesto na vrhu prepustiti drugim. Končni vrstni red med mopedisf1 je naslednji: 1. Fajfer (Radovlj1^ ca), 2. Lipuž (Orehova vas), 3. valej (Tržič), 4. Justin (Tržič), Golja (Orehova vas). Med deset«; rico so še Tržičani Milan Kokw (6), Marjan Klemenčič (8) ,D Branko Mežnar (9). V drugi vožnji v kategoriji 250 K«' bičnih centimetrov so vozili tek"10 valci na vse ali nič! František Ji1* je bil nepremagljiv. Vodil je od staf ta do cilja. Zmagovalec prve voz"J Heribert je bil drugi, Ceh Kuchar F tretji. Najbolj zanimiva je bila ^ ba za četrto mesto med Jožetom f* pinom in Lenom Šoštaričem, ki J dal vse od sebe, da bi Zupina Pren^. gal. V šestem krogu je Zupina p1"6*1 tel in pridobil precejšnjo prednos' vendar je zaradi tvegane vožnje d. kroga pred koncem padel! Zupi.111 J j ostal tako 4. in v končni razvrstit v dirki za državno prvenstvo boljši, Jugoslovan. REZULTATI: Nagrada Ljube* lja: 1. Jirka (CSSR-motor CZ), ^ Heribert (Avstrija-Puch), 3. Kucn3' (CSSR-CZ), 4. "Zupin (JugoslaviJ* Husquarna), 5. Šoštarič (JugoslayiJa -KTM), 6. Leitner (Avstrija-Hf ouarna), 7. Rangelov (Bolga£la, CZ), 8. Malekovič (Jugoslavija-^'' 9. Vesenjak (Jugoslavija-ČZ), 1 ' Fras (Jugoslavija-CZ) itd. državn0 prvenstvo: 1. Zupin (Tržič). 2. & štarič (Karlovac), 3. Maleko^ (Savski marof), 4. Vesenjak (Oren® va vas), 5. Fras (Orehova vas), • • \«l Markič (Tržič), 10. Pernuš (Tri>c> itd. _ Nedeljska prireditev v Podljub? lju je nedvomno odlično uspela ' zato vse priznanje tekmovalcem organizatorjem: Slednji praznuj^ letos 10. obletnico organiziraj motokros prireditev v Podljubelj ■ Na svidenje prihodnje leto, ko bo/V progi v Podljubelju spet ena od d», za svetovno prvenstvo v motokrt>sU' Besedilo: J. Košnjek Fotografije: ^ F. Perdan Prvi: Ceh František Jirka Na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju je bilo v soboto dopoldne peto občinsko prvenstvo ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Še pred leti so se pomerili v znanju prve pomoči le redki tekmovalci, na sobotnem merjenju znanja pa jih je sodelovalo okoli 600. Zato sobotno tekmovanje ni bilo le merjenje znanja v prvi pomoči, pač pa je bilo tudi manifestacija pripravljenosti občine in občanov za morebitno uporabo tega znanja v elementarnih nesrečah ali vojni. Veliko zanimanje za Šobec Za kamp Šobec v Lescah je letos veliko zanimanje med tujimi turisti. Letos so v kamp prispeli prvi turisti že v drugi polovici aprila. Zanimivo je, da so lani ta mesec zabeležili 30 prenočitev, letos pa kar 250. V prvih letošnjih majskih dneh pa je število * prenočitev v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večje za okrog 100. Doslej je bilo v kampu največ turistov iz Venezuele, Argentine, Anglije, Italije, Nizozemske in Švice. Za glavno sezono pa pričakujejo veliko več tujih turistov kot jih je bilo lani. V recepcijo kampa namreč vsak dan dobivajo številna pisma, s kate- rimi stalni in novi gostje rezervirajo prostore. V kampu letos ne bodo zgradili nobenih novih objektov in naprav. Vseeno pa bodo samo za.vzdrževanje kampa, ki je med najbolje urejenimi v ^ržavi, porabili 150 tisoč dinarjev. Ravno v teh dneh so v kampu temeljito očistili dno Šobčevega bajer-ja. Pravijo, da dna tako temeljito še niso očistili nobeno leto. Prav zato bo letos bajer napolnjen precej kasneje kot prejšnja leta. Menda bo jutri v bajerju že voda. A. Z. Tako kot vsako leto so tudi letos zaposleni v Upravi javne narnosti Kr(1j. t proslavili svoj praznik — 13. maj, dan varnostnih služb. Številni med nJirrll^a ' se v petek udeležili tradicionalnega piknika v kampu Trnove v Dupljah-. dan je bila na programu tudi tradicionalna tekma med debelimi in >>uhirn,'-Zmagali so suhi z rezultatom 5:3. Srečanja pri Trnovcu so se udeležili (lil predstavniki kranjskih občinskih družbenopolitičnih organizacij in občin — A. Z — Foto: F. Perdan J