Novice iz Jomačih krajev Huda nesreča zadela hlapca. 31 letnega hlapca Lovrenca Javornik je zadela v Dovžah huda nesreča. Vozil je les na postajo. Nasproti mu je privozil neznan avtomobil, katerega so se konji ustrašili in zdivjali. Hlapec je padel z voza, zlomil si je desno nogo in zadobil še več drugih poškodb. Ponesrečenca so prepeIjali v bolnišnico v Slovenjgradec. Sod pelinkovca iztekel. Na mariborski kolodvor je prispel iz Grčije za Nemčijo vagon finega pelinkovca. Ko so pregledali pošiljko v Mariboru, so ugotovili, da se je en sod 800 litrov razbil med vožnjo in je dragocena pijača iztekla. Lokomotiva tovornega vlaka iztirila. Dne 6. junija zjutraj je iztiril v Št. Lovrencu na Dravskem polju stroj tovornega vlaka, ki je prihajal iz Ptuja. Lokomotiva se je poškodovala, vendar so jo delavci iz mariborskih železniških delavnic hitro dvignili. Vlaki so imeli radi nesreče omenjeno dopoldne zamude. Od konjskega kopita poškodovan. Iz Ptuja javljajo: Andreja Baša, upokojenega orožnika, je brcnil konj s tako silo v nogo, da mu jo je zdrobil nad kolenom. Baša so oddali v bolnišnico. Lokomotiva treščila v konjsko vprego. Na cesti, ki pelje od dirkališča na Cvenu v Ljutomer, se je zgodila na železniškem prelazu huda nžsreča. Več posestnikov iz okolice se je vračalo s poljskega dela proti domu. Eden za drugim so peljali preko prelaza. Vprego posestnika Filipiča iz Radomirja pa sta zalotili na tiru dve premikalni lokomotivi. Ena je treščila v voz in je enega konja tako razmesarila, da je obležal mrtev na cesti, drugega konja in voz pa je stroj vlekel nekaj metrov s seboj in ga sunil v obcestni jarek. Čudežno sta ostala Filipič in drugi konj nepoškodovana, medtem ko je lokomotiva voz popolnoma razbila. Vlak razmesaril brejo kravo. Med postajama Križevci in Bučecovci na Murskem polju so pasli zadnje dni otroci precej živine. Ena od krav se je približala radi nepazljivosti pastirjev železniški progi in skočila pred prihajajoči osebni vlak, kojega lokomotiva je živinče čisto razmesarila. Povožena breja krava je bila last posestnika Novaka iz Logarovec, ki je oškodovan za več tisoč dinarjev. Glavo si je razbil pri padcu z voza. Janez Žižek, posestniški sin iz Dragotincev pri Št. Juriju ob Ščavnici, je padel pod voz in si je razbil glavo. Žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem. Dva drugošolca soboške gimnazije v Fazaneriji ob Lendavi v Slov. Krajini sta se igrala Indijance. Eden je imel samokres, iz katerega je pobral naboje, nato pa je pomeril proti tovarišu. Nesreča je hotela, da je ena od patron še ostala v cevi. Naenkrat je odjeknil strel in krogla je zadela v trebuh Slavka Kuževič, sina kavarnarja iz Dolnje Lendave. Obstreljenega so oddali v soboško bolnišnico. Strela ga je ubila. Aleksander Balajc, posestnik v Selu v Slov. Krajini, je delal s svojo ženo na polju. Ker se je bližala nevihta, Sta se zatekla zakonca v bližnji gozd pod drevo. Mem neurjem je urezala strela v drevo, pod katerim sta Balajčeva vedrila. V sence od strele zadeti Balajc je obležal pri priči mrtev, medtem ko je bila njegova žena omamljena in jo je mokrota dežja spravila zopet k zavesti. S težavo se je zavlekla do ceste, da je poklicala pomoč. Od strele poškodovano so spravili v soboško bolnišnico in je upanje na okrevanje. Slikar smrtno ponesrečil. Na cesti blizu Griž pri Celju je padel s kolesa umetnostni slikar Ernest Potočnik. Pri padcu si je pretresel možgane in je podlegel poškodbi v celjski bolnišnici. Pismonoša hudo ponesrečil. Maks Uranjek, 32 letni pismonoša na pošti v Mislinju, se je peljal na kolesu proti Slovenjgradcu. Za njim je vozil na motornem kolesu štefan Lušnic iz Gornjega Doliča. Motociklist je zadel v kolesarja, ki je padel na tla. Pri padcu mu je počila lobanja in je dobil poškodbe po vsem telesu. Tudi Lušnic ima poškodbe na glavi in telesu. Uranjeka so prepeljali v slovenjgraško bolnišnico. Prometna nesreča. V celjsko bolnišnico je bil oddan 32 letni hlapec Avgust Sinko iz št. Pavla pri Preboldu. V št. Petru v Savinjski dolini ga je podrl neki motociklist in mu je zlomil desno nogo. Od eksplozije poškodovan otrok. Devetletni Slavko Drnovšek, sinko delavca v Zagorju ob Savi, je našel nekje patrono. Po naboju je iz radovednosti tolkel tako dolgo, da se je razpočil in neprevidnež je obležal ves v krvi. Eksplozija ga je hudo poškodovala na obrazu, rokah in eno oko je v nevarnosti. Usoden padec s strehe. Matija Osolnik, mali posestnik iz Snovnika pri Kamniku na Gorenjskem, je popravljal streho pri sosedu. Nenadoma mu je spodrsnilo in je padel na tla ter si je zlomil desno nogo. Vlak ubil mojstra in vajenca. Dne 4. junija kmalu popoldne sta se odpeljala iz Kranja proti Tržiču kranjski kleparski mojster Rihard Jakelj in njegov vajenec. Sedla sta na motorno kolo, katerega je vodil mojster, vajenec pa je sedel za njim. Na ovinku pod Zgornjimi Dupljami v bližini gozda, kjer se je radi nezavarovanega železniškega prehoda zgodilo že več nesreč, sta trčila v vlak. Sunek je bil tako silovit, da je vrglo oba v velikera loku in sta obležala mrtva. Mojster Jakelj je bil star komaj 45 let in zapušča družino. Od gramoza smrtno podsut. V ljubljanski bolnišnici je podlegel prehudim notranjim poškodbam 60 letni Jožef Luzanski, ki je služil za hlapca na Dolenjskem in je bil doma iz brežiškega okraja. Pri kopanju gramoza se je odtrgala plast in ga podsula. Ljudje so mu prihiteli takoj na pomoč in ga odkopali ter oskrbeli prepeljavo v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Huda nevihta s točo nad Ljubljano in okolico. Zadnjo nedeljo popoldne se je izsula nad Ljubljano in okolico huda nevihta s točo. Neurje je prihrumelo od Vranskega. Ko je oklestila toča vrtove in drevje okoli Ljubljane, je neurje krenilo proti Dolenjski v smeri Sostro in Orle ter dalje na Grosuplje. Trpela je vinska trta, fižol, krompir in drugi pridelki. Nesreča pri popravljanju stavbe. 63 letni Martin Brudar iz Potovrha pri Novem mestu je bil zaposlen pri popravljanju stavbe pri graščaku Langerju V Bršljinu. Nenadoma se je podrl oder in Brudar je padel v globino. Poškodoval si je prsni koš, glavo in roke ter so ga oddali v bolnišnico. štiriletno dekletce utonilo v vodnjaku. Iz Novega mesta poročajo: V Hrušici pod Gorjanci se je igrala pri vodnjaku posestnika Ovnička štiriletna hčerkica posestnika Ambrožiča. Otrok je izgubil ravnotežje, padel v vodnjak in utonil. Voz pokopal pod seboj posestnikovega sina. 20 letni posestniški sin Franc Sabotič iz Novakov pri Poljčanah je vozil les z Boča. Voz se je na nekem ovinku prevrnil in pokopal pod seboj Sabotiča, katerega so prepeljali v mariborsko bolnišnico s poškodovano hrbtenico. Vlak povozil 811etnega starčka. Kakih 100 m od železniške postaje Kranj so našli razmesarjeno truplo neznanega starčka. V povoženem so pozneje prepoznali 81 letnega preužitkarja Mihaela Primožiča, doma iz HotoVelj, občina Gorenja vas nad škofjo Loko. Stari se je mudil nekaj dni pri svojem sinu v Stražišču. Po nesrečnem naključju je zašel na tir in mu je lokomotiva odrezala glavo in desno roko v rami. Vagonček zdrobil dečku prsni koš. V Rožnem dolu na Dolenjskem ima gozdno podjetje ozkotirno železnico. Zadnje dni so se igrali z vozički te železnice vaški otroci. 12 letni Alojzij Baldin je padel pri igri in prišel z gornjim delom telesa čez tir. V tem trenutku je privozil vagonček, ki je zdrobil fantku prsni koš. Smrtnonevarno poškodovanega so koj prepeljali v novomeško bolnišnico, a je malo upanja, da bi ostai pri življenju. Mariborsko bogoslovje — visoka šola. »Službene novine« v Beogradu so objavile 7. junija odredbo ministra prosvete Maksimoviča, ki jo je ministrski svet odobril in potrdil na svoji seji 30. maja, o stopnji rimsko-katoliških bogoslovnih šol v naši državi. Te šole, ki sprejemajo slušatelje z višjim tečajnim izpitom in kjer traja pouk najmanj osem semestrov, dajejo visoko strokovno bogoslovno izobrazbo ter so na stopnji fakultet (bogoslovnih vseučiliščnih šol). Naslov teh šol je: Visoke bogoslovne šole. Diplome (končna spričevala) teh šol dajejo pravice do napredovanja v državne ali samoupravne službe na vse položaje, za katere je potrebna diploma o končani bogoslovni fakulteti in za vse druge pravice, ki jih dajejo diplome bogoslovnih fakultet. S to odredbo ministra prosvete, izdano na osnovi § 42. fin. zakona za leto 1939/40 in po § 1. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1940, je bilo med drugimi katoliškimi bogoslovnimi učilišči — v hrvatskih škofijah jih je več — povzdignjeno na stopnjo visokih šol tudi mariborsko bogoslovje. To odliko je mariborsko bogoslovje, ki je ustajiova nesmrtnega škofa Slomšeka, v polni meri zaslužilo. Pouk, ki se je v njem vršil, je bil vedno na znanstveni višini vseučiliških fakultet. O kakovosti in stopnji izobrazbe, ki jo je dajalo to učilišče in vzgojevališče, spričuje dejstvo, da so med absolventi tega učilišča prav mnogobrojno zastopani taki možje, ki so bili in so voditelji našega naroda ne samo na verskem in moralnem polju, marveS tudi na narodnem, gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Maribor dobi vmesno radio-postajo. Prosvetna zveza v Ljubljani kot vrhovna organizacija naših prosvetnih društev ima pogodbo z ministrstvom pošte in brzojava z dne 22. julija 1939 glede radijske postaje v Ljubljani ter je v tej pogodbi tudi zabeleženo, da se ustanovi radijska relejna (vmesna) postaja v Mariboru. Za to postajo se je dobilo zelo primerno zemljišče na Teznem tik Maribora. Prosvetna zveza je te dni vložila na mestno občino mariborsko, oziroma njen gradbeni odbor prošnjo za odobritev načrtov radijske postaje v Mariboru. Gradbeni načrti so bili v minulfim tednu odobreni in podpisani. Glavna zgradba za radijsko oddajno postajo bo merila v tlorisu 25X23.5 m. Zgrajen bo še transformator, stanovanjski prostori za nameščence postaje, pisarniški prostori in kleti. Napeljana bo telefonska zveza z Mariborora in Ljubljano. Stolp postaje, ki bo 100 m pro5 od ostalih naprav, bo visok 112 m in močno zasidran, da bo lahko kljuboval raznim vremenskim neprilikam. Električno silo bo dobivala postaja od mariborskega mestnega električnega podjetja. Nova vmesna radio postaja pa bo zelo velike važnosti za Maribor in vse kraje ob severni meji, ki doslej niso ali pa zelo slabo slišali Ljubljano. Cerkev Matere božje na Ptujski gori bo ostala črna. Dela na popravilu zunanjosti gorskega svetišča, ki so se začela v začetju ma-  ja, radi dežja niso tako napredovala kakor bi bilo želeti. Le kamnoseki so med tem pod vodstvom domačega mojstra g. Jakoba Horvat pridno pripravljali nove kamne, ki jih sedaj vlagajo v podpornike cerkve namesto starih preperelih. Ljudje se silno zanimajo za popravilo tega Marijinega svetišča. Ob lepem vremenu prihajajo od daleč in blizu ter občudujejo to veliko delo, ki se je šele sedaj, ko je načeto, pokazalo v vsej svoji razsežnosti. Bistvo privlačnosti cerkve na Gori je v tem, da je njena zunanjost dobesedno črna. Legenda pripoveduje, kako je ta mogočni božji hram ob turškem napadu čudežno počrnel, da ga turški paša ni mogel videti in porušiti in od takrat da se njene zunanjosti ne prime noben belež. Ljudje sedaj ugibajo, kakšna bo eerkev, ko bo popravljena. Da se ohrani zgodovinski pomen in legendarna privlačnost cerkve na Ptujski gori, so strokovnjaki pod vodstvom g. inž. arh. VI. Mušiča določili, da mora biti novi omet na cerkvi naravne temne barve. Za sestavo takega ometa se je dobavil iz kamnoloma pri Sv. Roku ob Sotli zmlet črni andezitni kamen. Tako bo gorska cerkev tudi po obnovitvi dobesedno ostala črna. Ob tej priliki opozarjamo tudi na novo knjigo o Ptujski gori, ki je pred kratkim izšla. V njej vseučiliški profesor g. dr. Franc Stele opisu;ie lepoto svetišča Matere božje na Ptujski gori in n.iega velik zgodovinski pomen. Častilci gorske Matere božje pridno segajte po njih. Dobi se v župnišču na Ptujski gori. Nadaljevalna dela na novi obmejni cesti. Na novi obrnejni cesti Sv. Ožbalt-Kapla-Sveti Duh so te dni začela nadaljevalna dela. Banska uprava je dala izreden kredit 200.000 din in ie za enkrat zaposlenih 50 delavcev. Lepi dohodki mariborske carinarnice. Zadnje dni so bili zakljueeni na mariborski carilu.rnici računi za proračunsko leto 1939-40. Pilenca znaša 112,275.796 din dohodkov od earin. DohodM so za 10 milijonov višji kot v nredpreteklem letu. Letos majnika je imela mariborska carinarnica že 10,316.295 din dohodkov. 3rod na Fali hočejo ukiniti. Lastnica brora, ki vrši promet med levim in desnim bregom Drave na Fali, gospa dr. Orozljeva, je sporcčila okrajnemu cestnemu odboru maribcrskemu, da bo ustavila promet z brodom, eim bo koncesija za brod potekla. Lastnica broda ss izgovarja, da so naprave za brod že trhle in da jih sama z ozirom na majhen prooiet ne more vzdrževati. Glavni vzrok, da hoče gospa dr. Orozljeva ustaviti brod, pa je ta, kcr gradi banska uprava in cestni odbor ve'iko cesto od falske graščine preko znane pečine proti Rušam in da voznikom, ki so se doslej morali posluževati broda ob Fali, ako so hoteli priti s svojim tovorom v Maribor, ne bo več treba preko Drave, ampak bodo na desnem bregu po lepi zidani cesti lahko prispeli v Maribor. Kljub temu pa je brod še potreben, ker je vendar za podravske kraje promet med levim in desnim bregom dovolj živahen. Morda se bo našel kdo, da brod prevzame. Nove pogodbene pošte. Poštni minister je podpisal odlok, s katerim se otvarjajo nove pogodbene pošte 4. razreda, in sicer: pošta Pohorje, Št. Danijel nad Prevaljem in pošta Polenšak v ptujskem okraju, ki je bila doslej samo pomožna pošta. Od Drave naplavljeni trupli. Ne daleč od vasi Stojnei pod Ptujem je naplavila Drava truplo starejšega moškega. V ulopljencu so prepoznali 59 letnega preužitkarja Ivana Bezjaka iz Bukovcev, ki je pred več dnevi spodrsnil v Dravo in utonil. — Pri Spodnjem Bregu je bilo naplavljeno truplo v Dravi utopljenega 25 letnega Viljema Podlesnik iz Maribora. Dograditev občinske ceste na brod pri Zavrču pod Ptujem. Občina Sv. Marjeta niže Ptuja je začela graditi potrebno cesto na brod pri Zavrču. Ker je občina tozadevni denar prejela od okrajnega eestnega odbora, bo sedaj cesto dogradila z dvema manjšima lesenima mostičema. Ljudje, ki so morali voziti radi nedograjene ceste naokrog po ovinkih, se bodo v kratkem lahko oddahnili od teh ovir in težkoč. Nov most. Čez Bistrico pri Št. Petru pod Sv. gorami bodo zgradili nov železobetonski most, ki bo stal 272.000 din. Od izletnikov prepodena medvedka. Travno goro pri Ribnici na Kranjskem je obiskala skupina izletnikov. Ker se je paslo na gori nekaj konj, se je prikazala iz hoste medvedka z mladičem, da bi se zapodila med konje. Izletniki so prepodili zver s kričanjem in oteli konje. »Orač«, najboljši in najcenejši slovenski kmetijsko-strokovni list, Iahko še naročite, tudi samo za drugo polletje; če pa plačate celoletno naročnino, dobite tudi vse dosedanjs1 številke, dokler zaloga ne poide. Celoletna naročnina samo 20 din, polletna 10 din. Zahtevajte z dopisnico list na ogled na naslov: Uprava lista »Orač«, Ljubljana, Tyrševa 38. Požari V Strtenici v Zibiki v šmarakem okraju se je vnela hiša posestnika Antona Malgaja. Poslopje je zgorelo do tal. Pri reševanju iz goreče hiše ae je goapodar Malgaj opekel po vsem teleau in ao ga prepeljali v celjsko bolnišnico. V Forminu v župniji Sv. Marjeta niže Ptuja so doživeli v zadnjem času kar štiri podtaknjene požare. V začetku minulega tedna je zgorelo pred nedavnim zgrajeno poslopje posestniku Janezu Munda, ki je oškodovan za 50.000 din. Forminčani ao v neprestanem strahu pred zločinako požigalčevo roko. Zadnjo nedeljc kmalu po poldne ao preprečili mariborski gasilci s hitrim posegom požarno nearečo v Melju v velikem Francovem mlinu. Vne- 10 se je žaganje pri cirkularki, najbrž radi kratkega stika. Zgorel je 5000 din vreden stroj. Ce bi ne bili gasilci zajezili nesreče, bi bil ogenj našel v mizarakem delu mlina dovolj hraniva in bi ae bil razmahnil Se na mlin, ki je itak nekaj let po prevratu neko nedeljo popoldne povsem zgorel in še danes ni dognan vzrok nesreče, ki je povzročila večmiljonako škodo in je bilo tedaj v največji nevarnoati vae Melje z glavnim kolodvorom vred. Sosed kradel gostilničarki. Gostilničarka prl Lovskem domu nad Tremi ribniki v Mariboru je opazovala v zadnjem času, da ji izginja denar, vino ter jestvine. Skrila ae je v noči v kuhinjo in prežala na tata. Okrog štirih zjutraj se je pojavil akozi vrata v kuhinji njen aoaed, kateri stanuje v isti hiši. Odprl je predal v miznici, kjer hrani krčmarica ključe od kleti, in je pobral iz njega nekaj drobiža. S ključi se je podal v klet Gostilničarka je prijavila ugotovitev orožnikom. Prišlo je na dan, da je hodil sosed v tujo klet, iz katere je odnesel 160 litrov vina, za 120 din cigaret, razne jestvine in precej gotovine. Nočni vlom v trgovino. Neznan atorilec je vlomil v noči minulega tedna v Mariboru na Trgu kralja Petra v galanterijaiko trgovino Rada Tipla. S ponarejemm ključem je prisel z dvorišča v vežo in od tam v trgovino. Odnesel ie 200 din gotovine in razne predmete. Skupna škoda zn&* ša 7800 din. Iz bolnišnice pobegnil tat koles. V zaporih mariborske jetnišnice je bil na vamem znani tat kolea Karel Rober. Radi bolezni ga je vodil paznik v bolnišnico, kjer so ga zdravili. Sredi minulega tedna pa je v bolnlšnici nenadoma skočil skozi okno in pobegnil neznano kam. Rober jo je že enkrat pobrisal iz zaporov. Obstreljen prl otroški lgri. V bolnišnico v Slovenjgradcu ao prinesli 11 letnega poaestnikovega sina Ivana Merkača Iz Sel pri Slovenjgradcu. Obstrelil ga je osemletni tovariš Engelbert Luter. Otroci ao se že dalj časa igrali vojno. Okrog 11 dopoldne so šli šolarji iz Sel v šolo. Malo iznad Spodnjega Dularja v Selah je pričakal osemletni Luter Merkača in obstrelil njega in soseda iz samokreaa. V sedanjih podivjanih čaaih bl morali starši akrbno skrlvati in zaklcpati orožje pred deco! žrtev pretepa. V Framu je nastal hud pretep, v katerem je obležal z 22 zabodljaji po vsem telesu 24 letni Ludovik Kugl. Kugla ao odpremili v bolnišnico. Dobro si je pla^al postrežljivost. Alojziji Novak iz Moškanjcev pri Ptuju se je ponudil neznanec, da ji rad pomaga a kolodvora noaiti sodček s 14 litri vina. Ko ata prišla pred goatilno, v kateri je nameravala Novakova prenočiti, je pcstrežljivi noaač izginil a sodčkom in vinom. Uboj zagreftla žensba. Redkokdaj s« zgodi v Slovenlji, a tokrat pa moramo v tam resnem vojnem čaau beležiti, da j« oelo ženska zagrešila najostrejše obaodfc« vzpčtno krvavo dejanje. V vinogradu posestoika Alb()j;ija Malaka na Gajskem vrhu pri Sv. Urbanu parl Ptuju sta kopala gospodar In njegova žena. Pri tem d.elu ata jima ppmagala zakonca Ivan in Jožefa Drakžič. Med delom je prišlo med Malekom In Drakšičem do prepira, v katerega ate se vpletll tudl oba ženski. Iz kreganja se le rodil pretep. Močnejši Drakšič je vpgel Maleka. Po na tleh ležečem Maleku pa je začela v treautni potoesneloati udrihati z mottiio na vao mo6 DrakSičeva žena. Ko je hotela Malekova pomagati ter braniti svojega moža, Je doblla še ona od podivjanke par hudih udarcev z motiko. DrakSlčeva je raabila Maleku glavo tako, da j« obležal na meatu mrtev, njegovo ženo pa so prepeHali radi resnih poskodb v ptujsko bolnišnico. Ubijaiko so orožniki koj zaprli. Dve večji vlomilski tatvini. V Leaju v občini Škofja vas pri Celju je bilo vlomljeno od neznancev v hfeo Martlna Crepinšeka, kateremu je bilo okradenih moških in žefiskih oblek za 4000 dln. — V Zrečah pri Konjicah je bUo vlomljeno pri goatilničarkl Matildl Kovše, katerl so odnesli lopovi gotovine za 31.000 dln In še precej drugih predmetov. Podlegel prebitjn lobtuije. Ivan BratuSa iz Koatrivnice pri Rogaški Slatini je napadel 27 -etnega poaestnika Jurija Furmana iz Drevenika pri Kostrivnici. S kolom mu je prebil lobanjo. Hudo poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati in je podlegel poškodbi. V vlaku ob dragoceno zlato uro In verižico. Na vožnji po železnici od Laškega do Celja je nekdo sunil Adamu Kmclu, poaestnlku v St. Juriju ob juž. žel., 10.000 dln vredno zlato uro in verižico. Poleg- Kincla sta aedela v vlaku dva Jepo oblečena gospoda, ki sta se z njim razgo- varjala in ata v Celju izstopUa. Po iastopu obehelegantno napravljenlh žeparjev je Kinol opazil, da sta šla najbrž ta dva z nfagovo uro ln ve-^ TOIovaji mnorUi Cuvaja rudniškega konauna vTrtoovljafc, V no_i na riedeljo jTpoatal na dvo-riSfiu rudniakega konzuma na Vodah v Trbovljahžrtev tolovajskega umora znani čuvaj Urh Do-godek. Dražba vlomilcev je prtpravila 6uvaju za-sedo, da bi _to izropala blaga^o ko_umTRo-parju, kateri bi naf opravl f Cuvajem, »e je slednji hrabro postavil po robu in je napadalec' celo ztbeial. Po pobegu prvega so navalili na Do-godeka pajdafli inidMi mu je prizactejal a «*t-Čuvaju ao roparjT odvzeli aamokres in denar. Rusa. Še neodkriti atorilci predmetov za 60.000 din. ro amrten udarec na fielo. Urh ae je zgmdil vmlaki krvi. Drugo jutro ao ga našli mrtvega. (nCi vk^jeno od neznancev v »«» Ru^a(Dveletna zaporna kazen. Pred senatom okrož-nega aodišča v Celju ae je vršila 4. junija raz-prava proti Emanuelu Zelinka, prokurijstu ke-mične tovarne v Hraatniku. Obtoženi je 15. apri-la popoldne pred tovarniško piaarno v Hrastnikuustrelil 39 letnega odpuščenega delavca kemične tovarne Vinka Gačnika iz Hrastnika. Za razpra-vo je vladalo veliko zanimanje ljudi iz Hrastni-ka in Celja. Razprava je trajala od 8 do 17.30. Zelinka je navajal v avoj zagovor, da je prišlodo nesrečnega slučaja radi tega, ker je živel žedve leti v atrahu radi Gačnikovih groženj, da ga„... lJm .. bo ta ubil. Sodišče je obsodilo Zelinko na dveV vlaku ob dragoceno zlato uro In verižico. leti atrogega zapora, na 1000 din povprefinine."Ma lmJnii r^ »^io—<<•! ~* To«v«™« ^i« r«^,-™ ;« na strogi{e celjske bolnišnice za zdravljenje pr-votno aamo v trebuh zadetega Gačnika, na pla-jčilo pogrebnih izdatkov 1281 din in na plačilokazenakega postopanja. Zelinkin zagovornik dr.Korun iz Ljubljane je prijavil prizlv. _______________