Naša davčna obremenitev
V mojem »ktpozeju je finančni minister g. Dušan Letica podal tudi zanimive podatke o našem denarnem dohodku. Iz njegovih izvajanj je razvidno, da jo narodni dohodek narastel od 42.304.6 ua 44.221.1 milij, din od 108« na 1037. Toda upoštevati jc treba, da ee znaten del kmetijsko produkcijo troši v ioMneni gowodarstvu in jc 7 ji to treba denarni del dohodka ločiti od dohodka naturalnega dela. Ta dva dela »Ia eo gihala kot «dedi (v milij. din):
denarni natur. del v % »kup.doh. Iftee <58.100.5 10.507.7 29.7 Ä 1091 33.624.8 .4419.5 JO.O» 1985 -29.021.7 8,5(53.1 19B6 31.004.0 10.400.6 24.7» 11187 ЈЦ.282.9 О.маз 22.4« Ce računamo število prebivalstva z dne IS. novembra (15.4 milij. du3), dobimo naslednjo eliko
K reformi železniške tarile
V	ponedeljek »o je sestal v Relgradu tarifni odbor, da razpravlja o reformi železniške tarife. Tarifni odbor je prejel mnogo predstavk gospodarskih organizacij iz vse države glede nameravane reforme, ined kulerimi predstavkami je vzbudila veliko pozornost predstavka Zveze indu-strijcev v Ljubljani, o kulori eino že v nedeljo poročali.
V	zvezi z nameravano reformo se nam zdi koristno podati nekaj številk o dohodkih in izdatkih
naših železnic, ker so o stanju financ naših državnih železnic zelo deljena mnenja. Predvsem jo treba vedeli, du izkazujejo železnico v računskih zaključkih samo lekoie izdatke in dohodke, jioseliej se od leta 1031-32 dalje vodijo investicijski izdatki pri oddelku za gradbo železnic, nadalje se veliki investicijski izdatki izvršujejo iz l milijardnega posojila za javna delu. Zal pa tiieo objavljeni tudi podatki o imovinskem stanju naših železnic, ki bi nam pokazali ločno sliko limine naših državnih železnic. V naslednjem podajamo najprej eliko železniških dohodkov in izdatkov (uprave državnih železnic) v zadnjih lotili (v milij. din):
	dohodki	Izdatki
1930-1931	•2.886.3	2.W1.3
1931 — 1932	o ooj	2.388.7
1932—1933	L938/2	2.005.3
l!W3—ltftt	1.990.9	1.8-Vi.H
IfflU—1065	1.958.5	1.R34:;
1935—103«	2.012.0	1.779.1
19«0—1937	2.082.3	1.803.4
Iz lega pregleda Je razvidno, da so v letih krize železniški dohodki lako padli, da niso krili več izdatkov, da »o pe v zadnjih letih nekoliko narasli, kar je imelo za posledico, da so dohodki prekašali izdatke. Toda ii|)OŠtevati jo treba, da so se izdatki ravnali po tem, koliko eo znašali dohodki in da zato v letih krize niso bili izvrševani razni izdatki, ki hi drugače morali biti izvršeni z ozirom na gospod ar» k o škodo, ki je nastala lahko iz premajhnih materialnih in -irugili izdatkov.
Investicijski izdatki za nove proge tudi ne gredo iz tekočih dohodkov, ampak skozi izdatke oddelka za gradbo novih železnic, ki so znašali Od 193š~ 1982 dalje v posameznih računskih letih (upoštevani so dejanski, ne proračunski izdatki): 37.44, 79.76, 160.7. в8Лб. i 15.0 in 120.3 milij. din v zadnjem letu 19H6—1937. 11 Tods poleg tega je treba še upoštevali, da železnice prispevajo znatno k izboljšanju splošnega stanja državnih linanc. z donosom \ozariiiskc takse, Vozariuska taksa je dejansko dala državi leta 193l>—1937 327.8 milijonov din (letu 1035-193» :t02.9 milj.), tako da poleg računskega presežka prispevajo državne železnice še ta znesek k splošnim državnim izdatkom. Zaradi tega jo upravičena zahteva, da uaj bi železnice «voje presežke uporabljale same in » leini krile eventualne deficite v slabih letih in vršile tudi same potrebne nove investicije.
Da so je stanje železniških financ izlioljšalo, tudi dokazuje dejstvo, do je v preteklem lelu plavilo železniško ravnateljstvo vrnilo glavni državni blagajni vse terjatve, ki Jih je ta imela. Večinoma je šlo lo za državno vozarinsko takso, katero Je obračunavala železniška uprava kasneje. Tako so na koncu leta 1935—1938 dolgovale državne železnice glavui državni blagajni 582.445.748 dinarjev, na koncu leta 1938—1937 pa so le imele terjati od glavne drž. blagajne 37.400805 dinarjev, kar je izredno znatno izboljšanje. Poleg lega je znano, da
obremenitve z državnimi ln samoupravnimi dajatvami: vea narodni dohodek 44.221.1 milij., davčna obremenitev drilave 7026 milij., davčna obremeni-obremenitev države 7028 milij., davčna obremeni-nitev 8.613.9 milij, din, tako zna?« povprečna obremenitev 19.594 vsega narodnega dohodka. Na 1 prebivalca odpade dohodek 2.875 din, lako da osla-ne po odbitju davčnega bremena Še 2.312 din. Ce pa vzamemo le denarni del, ki jc znašal 34.282.9 milij., prido ua 1 prebivalca 2.226 din, odetolek obremenitve znaša 25.1 !4, po odbitku davkov ostane šo 1.887 din na 1 prebivalca. Fiskalna obreme. nitev na 1 prebivalca z-naša po predložeuem proračunskem predlogu 606 din, dočim jo ceni za 1937-3« finančni miniater na 570.39 din (1936 na 510.5 din).
Obremenitev po državnih davkih je znašala 193« 6.577.6 milij., po samoupravnih pa 1.855.1 milij. din.
je železniška uprava pokrila v zadnjih dveh letih tudi nekatere druge prejšnje zaostale obveznosti, lako da nima ve>č toliko visečih dolgov.
V luči teh številk se vidi, da se je položaj državnih železnic znatno Izboljšal, kar dokazujejo tudi tekoči dohodki .v proračunskem letu 1937—38. 2e proračuu za 1937—1938 jo računal s povečanjem dohodkov za 38 milij., za 1938—1939 pa računa finančni minister na povečunje dohodkov za 343 milijonov din ua 2.388 milij. din, kar ho v znatni meri doprineslo k nadaljnji konsolidaciji železniških in državnih financ. Napačno je tudi mnenje, da prenese gospodarstvo novo obreiucuilev z reformo tarife. Res so so dohodki gospodarstva v zadnjih dveh letih povečali, kar izpričujejo tudi cenitve finančnega ministra. Toda upoštevati Jo treba, da je bil k tem povečanim dohodkom žo pristuvljen lonček finančnega ministra, ki na vseh koorih in krajih hiti zajeti šo pred naslednjo gospodarsko krizo povečani dohodek v svojo korist in za svoje izdatke. Tako nima gospodarstvo možnosti. da si vsaj nekoliko opomore, ker nikakor ne pride do one rentabilnosti, ki mu je nekaj časa lako nujno potrebna, da si nabere vsaj nekaj tako prepotrebnih rezerv, da »i opomore od prejšnje krize.
Poeebej za slovensko industrijo pomeni zvišanje tarif uu srednje razdalje zmanjšanje konkurenčne apotohuOHi. Povišanje tarif »e nanaša no razdalje od Slovenije do Vojvodino in Belgrada, torej do krajev, kamor je usmerjen velik del slovenskega izvoza. Nova obremenitev bo tu povečala konkurenčno sposobnost lokalne industrije, kar jo ludi namen reforme. To pa ne velja za na*, ker prihaja pri nas v Sloveniji v poštev Ie inozemska konkurenca, dočim se ima slovensko gospodarstvo v drugih pokrajinah države borili poleg inozemske še s konkurenco novo nastajajoče lokalne industrije na vseh koncih in krajih.
Slan ie Narodne banke
l/ka/ Narodne banke za "M. november je naslednji (v.«e v milijonih din, v oklepajih razliko V primeri za 22. november):
Aktiva: zlato v podlagi 1Л91.64 (+0Л). /lato v inozemstvu (>6.7 (—1.3), skupno |x>llft£o 1.783.3 (—О.ЧЗ), devize izven podlage 471,37 (—12.56). kovani denar >44.1 (—287). posojila: meniČ. t.365.9 ( + 12.3). lombardna	(+0.H), skupno poso-
jila 1.614J (+13.3». efekti rc/ervn sklada 1546 (t-rvO. razna aktiva 2.025.35 (+1.361.
Pasiva: bankovci v ohioku	(+210.14)
(lr/. terjatve 23.84 (+0.741. /irovni računi 1.4% 35 (• JOK 2). razni računi 902 66 (—13.8). skupno obveznosti jvo vidu 2.315 05 (—221 2), obveznosti / rokom 50.0, ra/na pasiva 318 0 (—24.3).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu КЈ66.Ч (—2.2), skupna podlaga s primom 2,239.44 ( 1.1), /lato v blagajnah s primom 2.173.76 (-1-0.61, »kupno kritje 27 Л2 (27.3J)S. od (epa z /latoin v blagajnah s primom 26.20 (26.27) %.
Izkaz kaze. da je dotok /lata ponehal. To iKineliunje sc da la/lagati lako. da je Narodna banka prenehala kupovati s prostimi devizami /lalo, to pa /uradi lega. kor je ludi ponehal /nntni dotok deviz, knkor smo ga beležili v jesen--kih mesecih /uradi znatnega izvoza dc/elnili pridelkov in živine. Posojila batike so >c povečala Med pusivi se po/ua ultimo novembra v povečanju obtoka bankovcev in zmanjšanju naložb pri banki. Zaradi /manjšanja obveznosti se je skupno kritje nekoliko /manjšalo, povečalo pa eamo zlato kritje.
♦
Plačila kmetov-dolžnikov. Do due 2. decembra so dolžnikt-kmetjc Privilegirane agrarne
banke plačali ne га° lin prve aiiuirete ЦЗДј mil i i. dinarjev «li približno 5|X kolikor bi morali plačati. Nadalje je banka do 2. decembra 1937 izdala predujmov, o/irotna posojil na prvo anuiteto bankam in zadrugam milij din, nadalje je huuka i/roiiln zadrugam iu bankam ''2 milij. dinarjev nominalnih 3» dr/avnlh obve/nlc /h kritje ra/like.
Ljubljanski velesejem tw> imel v I 193s! dve prireditvi, ki jim ho pokrovitelj Nj Vel kralj Peicm II Spomladanski velesejem l»o od 4. do 13. junija Rn/stavljale Imdo vse va/uc panoge industrije in obrta. priključena pn mu bo ra'-stnva cest Jesenski velesejem pa bo «vi t do 12 »eptembra. Obsegal bo več posebnih ru/«lav iz področja gospodarstva iu kulture
Borza
Dne 6. decembra.
Oenar
V zjsetmem kliringu je ostal angleški lunt na naših borzah nc i/premen jen v Ljubljani na 238 den,, v Zagrebu in Belgrad« '237.20-238 80.
Avelrijeki šiling je v Ljubljani pcjmetil na 8.60— 8.70, v Zagrebu na 8.62—8.72. v Belgrad'] na 8,65—8.75.
Urški boni eo beležili v Zagrebu 27 denar, v Belgradu 26.05 27.35.
Italijanske lire so nudili v Zagrebu po 2.25.
Nemški čeki «o ostali neizpremenjeni na 1340 do 1410, nadalje eo beležili v Zagrebu га konec decembra, sredo in konec januarju ter sredo februarja 13.88 14.03. za konec februarja 11.89 do 14.09. za sredo in koticc marca ter *redo aprila 13.88 -14.08.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.019.520 din, v Belgradu 7.o50.tltX) din Prometa v elekuh izkazuje Belgrad b54.0IK> din.
primom.
2306.41 -2411,50 I7350Š—1749 41 7T2.70- 737 70 998.45-1003 42 214.99- 217 04 4281.01 —4317.33 14(1.14- 147,« 151.54— 152 «4 220.04 - 229.12
Ljubljana — tečaji
Amsterdam ICO hoi. gold. .
Berlin 100 mark.....
Bruselj 100 be Ig.....
Cttrili 100 frankov.....
London 1 funt......
New York 100 dolarjev . . Pariz 100 frankov ....
Praga 1(10 krou .....
Tret 100 lir.......
Curih. Belgrad 10. Pariz 14ö85. London 21.6025. Nevvvork 412.625. Bruselj 73.53. Milan 22.70. Amsterdam 240.425. Berlin 174/25. Dunaj 80.40-81.70. Stockholm 111.425. Oslo 103.55. Ko penliagen 06 45. Praga 15.21, Varšava 8-180. Bii-diin-iešta $6.25. Atene 1.95. Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, llelsingtors 9,55, Bucncs-Aires 127.
Vr^'Soefnt f>"ntrti
Ljubljana. 7% inv p<*- 9550—07-50. .igrarji 54.50- 55.50, voina Jkcda promptna 419—420. be-gluške obvez 75-79, 4''<• sev. agrarji 51-51. 8".', Blerovo posojilo 93—94, T~c Bler posojilo 84—85. 7% po«. Drž. hip. banke 100 101. — Trboveljska 210 230.
Zagreb. Dr i. papirji: 7% inv. poe. 95.з0 den.. agrarji M denar, vojna škoda prompt. 418 - 420. begi. obveznice 78.50 denar, dalm agrarji 7o.5U dennr. 4% sev. agrarji 54 denar, 8^1- Blerovo jxv sojdo 93- 94, iTc Blerovo poso|ilo 84—85. 7"« posojilo Drž. hip. banke 100 denar. 7% «tab. pi>-eojilo 87 denar. — Delnice: Narodna banka 7.51X1 denar. Priv. agrarna banka 214- 217, Trboveljska 210—240, Narodna »umska 15 blago, Gutmanti 50 denar. Danica 50 denar. Tov. sladkorja Bcčkcrek 650 blago. Osj. eladk. tov. 165 den, Dufcrovačka 405—430. Jadranska plovba 405 - 450. Oceania 400 denar.
Belgrad. Dr/, papirji: 7r' inv. posojilo 06.25 do 9675 (97. dO 50). voina škoda proniflna 418.50 do 419.50 (418.50), begi. obvez. 78.75 den. dalm. agrarji 7675—77. 41"; sev. a«?rarji 54 50 den . 8% Bler. p» (93.25. 03), 7r- Bler. t**. 53.75 84.25, 7% posojilo Drž hip. banke 100 denar. Del: nice: Narodna banka 7550 blago (7.У25). Priv ,igr banka 212.50 - 213.50 (drobni komadi).
Dunaj. Poslovanje je bilo tiho in neenotno Razpoloženic ic oslabelo V kulisi ie večina tečajev popustila, v /nalnejši meri Rimo in >rm-)>ciit. ostale i/premcmbc -o bile manjšo. V /,i-gradi ie priški d«> prometa Ic v redkih papiriih, i>opuščunta in učvrstitve so si držali ravnote/ie. V znatnejši meri ie popust I N-hiaulz, narastel I pa je Leykaul Zaključni tečaji: Donavsko-sav--ko-jadranske obveznice hOtiO: delnice: Cre--<lituiistalt-Hunkverein 23š 23. N.irodnu banka 162. Sirmens-^chnckert П". Ma-ne«it «5 10. Trbovelj, -ko 24"". Mpine 42'Vi. Rima Mнr.in> "175. Stevr-Daimlcf-Pncli 214. l.evknm 1)3. Semp<.ril "9,33.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. *rem. ITS—177, »lav. 17o 178 ban. 171-177. hač. ladja Tisa 177-170 bač. India Beget I70-178. — Rž: bč. 172-174
- Moka: bč. ban Og Ogg 272.5 28C.5, 252.5 262.V 232.5—342.5, 2115- 222Л, 182 5-192.5, u.8 ncizpreiti., erem. elav. Og «)gg 270-280. 250-2t>0, 210-240, 210—230. 180-100. št. « neizprem. -Otrobi: bč.. »rem., han. 91 94, bo. ladja 'Ц 95. lendeiKa «talna, promet 6rrdnii.
Cene živine in km etijskih pridelkov
Dunajski goveji sejem 6. decembra. Prignanih je bilo 012 volov. 46r, bikov in 722 krav. skupno I 4ii0 glav, od lojra iz Avstrije 1.328, i/, inozemstva pa 277 Zaradi /noltie ponudbe in slabeča piometn eo cene prvovrstnih volov popustile za 2 do 3 grošc, srednjih volov in krav /a 3—S groiev; ecne prvovrstnih bikov so nadalje padle /a 5—4, sredn jedobrih /a 5. slabih /.a 7 in klavue živine /a 4—3 grošev |> r i кд žive teže. Cene -o bile na-lcdnjc: voli (»«3—1.90, biki 0.85 do I 12, krave 0"7— I Ofl in klavna živino 0.55 do
0	"6 šilingov /a kg žii c leže
Živinski seiem na Vinici v okraju Črnomelj dne 21». novembra 1437. Dojjon je bil /olo sleb Cene volov s«> bile 3.73 do 5 diu za k« žive trže. par volov od 3400 do 6000 din
Tržne cene na sejmu v Kočevju dne 30. no-xembru 1037. Voll 4 3o ">.3ii din /a kg /ive teže. kravi- v—junci 4- 3. tcliee 130 4.50, teletu 6—7 din
Živinski sejem na Planini pri Sevnici dne 3. decembra 1^37. Cene en Idle sledeče: voli
1	vrsle rlo 6 din en kg /ive te/e. II vrste 5,50. Ill v rslr 4 3ti diu: te'iee I. vrste do 6 din. II vrsle 5. III vrste 4 din: krave II. vrsle do 4 din, III vrste V din.
Tržne cene na sejmu na \ arah v okraju Litija dne 3|) novembra Biki za pleme 3.*i> din /a Kjr /ive leže. biki /a klanje 4.J5, krave zu pleme 4,30. krave za klanje 4. tel ice /а pleme 3. telie. /u kinu je 4 5|», voli 5. teleta 5. ovce 5.3o. ko/e i 5o. svinje /a pleme 3, svinje /a klanje 6, uirja--ti /a |>lenie 6, m r jase I za klanie 3 — Kokoši. ra»e, j;osi, purani |>o 3 din /a žive trže. -Pšenica 225 diu /u Iimi kg. rž 220. jcčun-u 21X). oves 175. iHiieno seme hOO, koruza l5t>. ajda 200. fi/«>I I Vi .seno 40. deteljno eeno 30, dctoljuo seme t6(l»i din
Klavirski koncert Ivana \oča
V vreli slovenskih jrfaniatov zavzema Ivau No< posebno «.tališče v toliko, v kolikor j« /aenkra1 vsaj na sploh polagal glavno važnost svoje rejvro-dukfije na tehnično »trau ii»re ln »i v tej smeri re« tudi pridobil sposobno*!], Ce <ч> pa do*«'de| v#i njegovi koncerti v glavnem imeli lice površnega pianiRtičnega arlizma. v kolikor so imeli namen prikauti le tehnične odlike vtrtuozne igre, se je pa poslt^dnji koncert s tako očrtane enieri cvlmok-nil iu dobil limono večji resno umetniški poudarek, v kolikor i»' poskušal prodirati že tudi v globlie plasti ptaniatične umetnosti.
I'a psieleilnje označena prednost ee j>- jniliazaln v prvi polov ict sporeda, ki je obsegala dve orgelski «kladbi. ki jih ie pianistično ugodno preuredil Ivan Noč sam (\ivaldi-Bacb: Koncert /a orgle v a-molu, Hacli: Kuc.i јл orgle v r-molu) in poleg tega vrsto Chopinovih klavirskih skladb (12 preludijev. Nor turno v h-molu, 3 elude). Manj i>n v drugi polo vici. ki |e oblegala jm> starih pliinirilovih tendencah vrsto predvsem virtuo/.no pov?digojenih, sici.r pa umetniško manjvrednih konipo/.icij.
Kakor I>0 •?.«• i/, ekladb razumljivo, se je v dru?i iiolorlri rjiori da spustil |>tau№i '»{olj v tehnično
hravuroznoef in tedaj s to po-lodnjo igro umetniško n> kdovekaj |Mivedal. Pač pa ie v prvem delu izoblikoval v po« Iu n i h skladkaii mnogo rednih umetni š-I kib v red no I. V tem znii.slu je slopila v iK-iiredj«-Bachov n fuga in nekaj Clioplnovih preludijev V fugi ee je ugodno javila arhitektonska onotuosi In enakomerno^, ki |e Ii ist vena za barok. V nekaterih jtreludijih pa |e bila privlačna oblikovna prozornost in stopnjevano osnovno občutje. Vse lo prediiosli. ki s lilo jih v Nočevl igri s|ioznali prvič in ki dokazujejo, da je pianistov razvoj v po-eledtijem času pričel gibali e površinske *i|iijnn.«l v uloliočitisko enostavnost in zadržanost in io so poteze, ki obetajo če se bodo zdriema razvijale — da nam bo ptnnisl Noč nudil na ovojih koncertih postopoma vedno več pravih umetniških užitkov.
Koncert se je vršil v veliki Filharmoničnl Jvo rnnl v okviru Olashene Matice in je bil sornzniertio dobro obiskan.	V. U.
P.S. Ne vem eimr. koga bodo te besede zadele, vendar moram or>ororitf. da trditve -najbollši slovenski umetnik na klavirju- in |»od. neumestne, čeprav «o uporabljene le v reklamne namene iu lo spričo relativnosti predveem umetniških eodb.
Kulturni obzornik
Etnografska razstava v Trslu
V	mesecu oktobru in novembru je v Trstu v hiei etare borze odprta prav zanimiva razstava, uno pod predsedstvom pokrajinskega fašistov-rkega tajnika, tržaškega župaua in drugih odličnih osebnosti tržaškega kulturnega sveti. Uradni naziv to razstavi: jc ..Prima tnoslra provinciate d'arlo popolare'. (Prva pokrajinska razstava ljudske umetnoali.)
Naziv ni pruv točen, kajti pogled v razstavo (e-.a večia dvorana in dvoje manjših) pove, da grn tu po veČini ia razstavo noš, orodja, hišne opreme, nabožnih predmetov itd., in sicer ne, kakor je danes, ampak kaže rnzvoj iz polpretekle dobe. Torej je razstava v pravem pomenu etnografska. Ljudsko umetnost, sedanjo, predstavlja nekaj intnrzij, marmornatih izdelkov, plctaratvo iz furlanskega I'ogliana in pa škedonjske čipke, katere »o j>a tudi. žal. že malo poznane med mlajšim svetom.
V	uvodu v razstavni katalog je povedano, da ima razstava namen pokazati -»iz pretekle dobe kompleks tradicij, izdelkov in značilnih običajev naše pokrajine- (.= tržaške). Dalje pi5e vodja razstavo Do Doleetli, da Je bilo treba premagali ne majhne težavo, da so ee v pokrajini, ki ni bogata značilnih elementov ljudeke proizvodnje, našli še ohranjeni predmeti.Prizna, da se da Iz Trsla »urnega le kaj malega pokazati.
To doknzujejo tudi razstavljeni predmeti. Vseh i- -238. Od Ich je 39 slik In fotografij. Na mesto Trsi odpadejo od ostalih predmetov le Igrače, ki eo pri tržaški .mulariji so danes v «darem mestu v ua-vadi ler ženski nakit. Oboje pa najdeš tndi po vseh ostalih istrskih in primorskih mestecih. Del jio-krajine z Italijanskim življem predstavljajo noše. orodje in izdelki gradeških ter miljskib ribičev. To je razstavljeno v prvi dvorani. Tn stojita tudi v naravni velikotfi $kedenika v značilni beli no*i in 1'ivČanka (s Poslojnščlno) z nvbo. V lepi stekleni omari so razstavljene ščedenjske čipke. V tej dvorani so tudi razne pogačice, kruhki In pieantcc.
Cerkveni predmeti (svečniki za ргосемјо, kri-
ži. jaslice >ex vofo in podobno) so po večini iz Repentabro, Lokve in e Sežanščine. Tndi lastniki predmetov ho od tam.
Najbolj zanimiv in organsko celoten del razstavo so pa dvorišče, hlev .kuhinja in spalnica t tržaškega krasa. Dvorišče kraške hiše, kjer so razstavljeni predmeti iz :Repentabra. Lokve, Zir. To-ma|a. Senožeč. Ban, Kontovela, Гбе|ј*ксво. Puto->olj, Merč, Vreni, Proscka. Opčin. Storij in Sežane. |e res tipično za sedanjo »lovensko kraško hi^o.
Več dott se meša v kuhinji ali po primorsko v hiši-, ki kaže primorsko lice s furlanskimi vplivi. Značilno je nizko ognjišče pod ogromno napo z vzglnvnikom za polena in bakrenim kotlom na ve. rlgi, lončena po«»oda v skledniku. vinlla zu niesen je kruha in poleg ognjišča velika peč r. žeknom. sta-tev, kot so tu, v resnici no dobiš več. Za razstavo v kuhinji eo prispevale hiše Iz: Proseka. Ricmanj. Tomaja, Kontovela, Ban, Uheljskega. Opčin. 7 Merč, ščedna, Postojne in I^kve.
Manjša enotnost pa je v spalnici. Zlasti široka postelj na podpornikih ni docela značilna. Prav tako tudi ne trinožni umivalnik: navadno se K rasi-vri in Vipavci umivajo doli pred -hišo«. Ttidi v spalnici, ki je sicer zelo posrečena, so razstavljeni predmeti iz gori navedenih krajev (poleg teb pa še iz furlanskega Turjaka in iz Gradeža — umivalniki).
Cclolen vtis razalave, ki sc organsko deli v tri dele (mesto, furlansko-miljski ribiški kraji s cirkn 80 razstavljenimi predmeti ln slovenski tržaški Krus i nad 120 roastavljenimi predmeti). Je zelo lep in silno poučen za narodopisca po tudi za pri-prostega obiskovalca. Organizatorjem te prve etnografske razstave v Trutu gre velika zasluga. Saj so s tem storili velik korak naprej za medsebojno po-znavanle ljudske duše in njenih vidnih izrazov
R. R
Dva glasova o Grivčevi hniigi „Kristus v Cerkvi'4
.lue. knjig, je letos izdala knjigo prof. Orivca Kristus v Cerkvi.. nanicnietu» tako dnhovni-kom kot laikom, ki hočejo do dna spoznati to svelo ustanovo. Knjiga je dosegla pri nas največji uspeh Toda tudi zunanji slovanski «vel je podal nanl»
pozoren ler danes priohčujemo dve rnerftdajn: oceni, ki potrjujeta vrednost te slovenske izvirne knjige.
Češki prof. p. Г. S pačil. S. J. ie napfs.il oceno v Bogoslovni vestiiik• K'37, -lr. 207—209, iz katero povremanio sledeče glavne misli:
Pisatelj dr. Crivec, znan po pohvalno priznani knjigi Cerkev , razprav IIa v jiriču|oči knjigi o Cerkvi pod novim vidikom, namreč ko* o KristtMu. I:f skrivnostno še živi ir deluje na zvinlji.
V	prvem delu prav primerno zičenja z idejo božjega kraljestva. jv>trm pa v drugem delu kratko in pregledno, pa kleno in popolno obravnava vse, kir navadno podalejo strokovne knjigo o Cerkvi. Po pravici rai|iravlja nhliraeje o tistih vprašanjih, ki modernega človeka hol j zanimalo.
Najvažnejši pa je tretji del knjigo: Cerkev kol mistično delo KrWusovo. Pisatelj po pravici poudarja, da ee ta resnica ne »me obravnavati eatno kot neka dodatna opomba, kakor navadno vidimo v bogoslovnih učbenikih, marveč da je lo poglavitna verska re,*nica o Cerkvi; iz nje namreč izvajajo in po njej se z. novo lučjo oevelljulejo drugo resnice o Cerkvi l'i«ale|j posebno |>oudarja. dn mladino Irlo Kristusovo pomeni, ohecpa In 0* ve! I jo je ludi hierarhično cerkveno uetroiMvo. Zlasti Izvrstno piše o Cerkvi kot zakramentalnem organizmu. Povsod jako skrbno razvija tndi praktično stran pojasnjenih re-nie; zato je v knjigi veliko koristnega za versko življenie posameznikov in vse Cerkve, po^ehno z.i organizacijo Katoliške akcije.
V	rozniorno majhni knjigi je zbrano in obdelano obilno gradivo. Trezna kritika, mirno preeo-ievnnje predmeta in kleno dokazovanje daje|o knjigi reeno znanstveno vrednost: hkrati pa je po slogu in metodi primerna in koristna ne samo za teologe, marveč »la-ti tudi za izobražene laike, ne le za napredek v znanosti, ampak tudi za versko življenje. Knjiga se posebno odlikuje tudi v tem, da se pogosto ozira no miselnost in ugovore ločenih vzhodnih kristjanov.
Ce povzamemo vse lastnosti, po katerih se ta knjiga odlikuje: takd obilno gradivo v kratkem etrnjenem obsegu, ireničlia usmerjeno*!, *trogo znanstveno inelcula. združenn s prijetnim, vsake, mu razumljivim elo^om in 'azl.i^anjem, is podob-
nim ozirom na miaelnosl modernega človeka — po le m smemo reči, da ima o leni predmetu letko k», teri drug narod knjlico. ki Iii v toliki meri združevala vse te lastnosti.
S. Twkiew iri, profesor rimskega V /hodnega inetilut« in iiregori|iin«ke univerze, piše v -Orien-talia Chrietlana 1937, str. m«d drugim:
Izvrstna (excellent) kn|iga -»Kristu* v Cerkvi-jc dobra nabožna knjiga žive, privlačne ir. o»vežu-joče pobožoosii. Hkrati pa tudi delo zdrave a po logetike. Velika pisateljeva zaeluga je, da resnico ra/.lag.i » tisto jasnostjo in preprostost io, ki odlikuje apostol* katoliške ljubezni. Zadel je pravi ton
Posebno dobro je pokazal, da med Cerkvijo kot mističnim Kristusovim telesom in med Cerkvijo kot pravno družbo ni nobenega nasprotja, ampak še nasprotno. Prav zalo jc kniiga ie posebno aktualna. .
Knjiga je jako posrečena in /a»luži, da se чаг najbolj razširi takö med katoličani kakor tudi inel pravoslavnimi.
Tyezkii'Wicz spada med najzanimivejše kal» liske teologe našega rasa. Po rodu Je Betone Znan Je no širokem obzorju in po bogoslovni temeljitosti. Med druf (im je napisal jako izvirno globoko rusko knjigo o Cerkvi. Pridobil si je svetovni znanstveni sloves. Sedal je v Rimu profesor na Vzhodnem institutu in Oregonjanski univerzi Njegova ocena knjige ^Kristus v Cerkvi-: je torej posebno zgovorna priča, da je to slovenska znanstvena knji-gn v mednarodnem znanstvenem svetu res zbudila veliko pozornost.
*
Literarni reeer Rudolfa Kresala. — V sredo,
8. decembra ob 8 zvečer b«» v Delavski zbornici li. ti rami večer, na katerem l» g. Varlar llrriaj bral Kresalov članek, naslovljen >0 hontonu upraviteljev slovenske kulture«, v katerem pisatelj skuša prodreti v zakulisno politiko slovenskih kulturnih ustanov ler njihovih članov — namesto, da bi podpirali izvirno domače prizadevanje — celo pomagajo du!itl vsako dobro voljo Članek utegne razkriti zanimiv pogled v današnje književne rame. re. Glavno vsebino večera pa bo recitacija odlomkov iz njegovega Izvirnega toinana »Siudrut He-fan'. Iti ga bo bral Silvo Mehnra.