Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 12. julija 1937 Štev. 155. Let© X!. fXV3H.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposku ul. 11 / Tel. uredit. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi nli po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.109 JUTRA Krivaia Beograd, 11. julija. V središču včerajšnjih obravnavanj in razpravljanj v senatu je bil poleg interpelacije senatorja dr. Kramerja glede iz i abljanja ljubljanske radijske oddajne po staje odgovor ministra za gozdove in rudnike Jankoviča na vprašanje senatorja Popoviča glede konkurza »K r i v a j e«. O tej veliki aferi srno svoječasno na uvodnem mestu izčrpno poročali. Minister za gozdove in rudnike je v svojih izvajanjih najpreje prikazal razvoj »Kri-vaje« povdarjajoč, da je voljan, potisniti v ozadje vse »kolonialne eksploatacije« od strani raznih veletvrdk. Likvidacija »■Krivaje« predstavlja likvidacijo neke bolezni. vsega našega gozdnega gospodarstva. Tudi je sporočil minister senatu, da so že bili kaznovani vsi oni uradniki in nameščenci, katerih krivda se je v preiskovalni komisiji ugotovila. Danes ni v državni službi nobenega uradnika več, ki bi se moral radi kakršnegakoli pre Sreška v zvezi s korupcijsko afero »Križaje« izročiti sodišču. Na to pojasnilo ministra za gozdove in rudnike je odgovori senator Popovič, da je država radi korupcije ogrožena. Potrebno je, da s-l v svrho zatiranja korupcije ustvari poseben zakon in da se v obrambo države Pred korupcijskimi elementi vpostavi posebno sodišče. Na včerajšnji skupščinski seji pa je bilo zopet zelo živahno. V središču pozorno-s*> je bilo obravnavanje zakonskega osnutka o zvišanju prejemkov državnih ■ n samoupravnih uslužbencev, ki ga je bii predložil narodni poslanec dr. Iva n Jančič in ki ga je podpisalo 77 opozicijskih narodnih poslancev, pripadajočih raznim klubom, med njimi vsi slovenski opozicijski poslanci. Podpisniki so za obravnavo predloženega zakonskega osnutka zahtevali nujnost. V smislu tega na-naj bi se ukinila uredba o znižanju prejemkov z dne 15. septembra 1935, do-n| naj bi se istočasno uveljavila uredba asiških dokladah z dne 12. marca ydw. V svojih izvajanjih in izčrpnem 1 zmelje vanju predloženega zakonskega ^sUutka je narodni poslanec dr. Jančič B?,vdarjal, da se sedanji narodni skup-j Cl°i Povsem neutemeljeno očita zniža-'Jsj Prejemkov državnih in samoupravnih j ^bencev. Narodne skupščine ne za-radi tega nikakšna odgovornost, i - i® govornik opozarjal na težki po-l v katerem se nahajajo danes dr- zavni uradniki ter je te svoje trditve ute-jneljeval z navajanjem podrobnih, kon-,'rctnili podatkov. Radi tesa težkega po-°zaja državnega uslužbenstva pa je prizadeto tudi naše kmetstvo, ki izgublja Svojega najvažnejšega konzumenta. Narodni poslanec dr. Jančič je končno govoril tudi o vsebolj naraščajoči draginji m podal $lik0 položaja z navedbo cele •'■•e rije navedb, ki jasno kažejo, kako so se v posameznih fazah dvigale cene življenjskim potrebščinam. Ob zaključku svojih tehtnih izvajanj je opozarjal, da se na trgu življenjskih potrebščin ne opaža nikakšna tendenca zniževanja, ampak Nasprotno, še vedno trajajočeg t naraščanja. Na ta dr. Jančičev govor je odgovoril finančni minister Dušan Le ti ca. da ne fnore pristati na zahtevano nujnost, izražajoč upanje, da bo lahko 2e v kratkem Predložil skupščini načrt takšnega zakona ter ugotavljajoč, da se lx> to vprašanje moglo rešiU. čim bi to omogočili državni dohodki. Izbruh kitajsko japonske vojne Cangkaišek odredil mobilizacijo vseh kitaiskih vojnih til TOKIO, 12. julija. Agencija Stefani poroča*: Okoli Peipinga se vodi krvava bitka. Japonske čete so zavzele Ling Van Mijao. Bitka ob času poročila še traja. Maršal Čangkajšek je izdal naredbo o mobilizaciji vseh kitajskih zračnih sil, 4 mobilizirane divizije pa so krenile v severno Kitajsko. V zvezi z nenadno zaostritvijo položaja se vršijo neprekinjeno konference japonskih ministrov. Priča, kiije se kronski svet pod mikadovim vodstvom. Dva vlaka z japonskimi odredi '»ta prispela v Fengtaj. Sledili so vlaki s tanki in topovi. Promet na železniški progi Pefping—Tientsin je prekinjen. Prav tako so prekinjena kitajsko japonska pogajanja v Pejpingu. V doglednem casu ni pričakovati, da bi se dosegel kom-promis. Pri Yangu Pingu so Japonci odbili K'tajce, ki so se tamkaj utrdili in skušal, napadati. Japonski krogi so radi dogodkov zelo vznemirjeni, zlasti ker bi vsak kompromis pomeni) izgubo za Japonce. Predsednik vlade Konoje se je od-peljal v ipikadovo letno rezidenco, kjer ie bil takoj sprejet v avdienco. ŠANGHAJ, 12. julija. Havas poroča: Maršal Čangkajšek je dal županu mesta Pejpinga in generalu Fang Či Hanu, poveljniku 37. divizije, sledeča navodila: da odbijeta vse pogoje sporazuma, da se ne umakneta niti za pedenj zemlje in da v slučaju potrebo ne štedita s človeškim! življenji. O samih borbah se podrobnosti ne morejo doznati, ker Je vlada izdala na obe strani stroge cenzurne odločbe. Maršal Čangkajšek je pod pritiskom liberalnih elementov proglas'1 splošno mobilizacijo vseli kopnih, pomorskih in zračnih sil. Kitajska vojska se koncentrira v okolici mesta Van-Pinga. Nadaljnje kitajske divizije se nahajajo v oblasti Šanghaja. Mikado Prekrški Čangkajšek ftožot JMMOske Attedk PARIZ, 12. julija. V bližini Toulona je nastal ogromen požar, povzročen najbrže po silni vročini in pospeševan po Mi-stralu. Požar ogroža vile kopaliških krajev Roninagnau, Sablette ter Saint Fa-bregas. Razen tega ogroža velikanski požar tudi trdnjave, obalne baterije, petro- lejske zaloge in letovišče Saimt Men-drier. Več okoliških naselbin je v nevarnosti, da bodo vpepeljene. Oddelki senegalskih strelcev in mornariških formacij skušajo preprečiti pretečo nevarnost. Domačini in kopališki gostje so se stavili na razpolago za pomoč prj gašenju. V štev. 24 »Slovenske Besede« čita-.no: »Zakon o prekrških se ravnokar obravnava v narodni skupščini. Gre tu za policijske prestopke, ki jih bodo kaznovale policijske oblasti in občine. Kazni bodo »malenkostne«, samo do 30 dni zapora in 1500 Din denarne globe. Zakon je izdelan po vzorcu gumijastih trakov; nategne se po mili volji, kakor komu drago. So pa v njem tudi prav zanimive odločbe, ki sicer vsakokratni vladni stranki ne morejo škodovati, ki pa se dajo uporabiti proti vsakemu. Tako na primer: Kdor izmišlja ali razširja lažne vesti, s katerimi se izpodkopuje državno in narodno edinstvo ali sloga med plemeni in narodnostmi v kraljevini, ali kdor izziva versko nestrpnost, ali kdor zasmehuje ali omalovažuje državo, državno ali narodno edinstvo ali poedino pleme ali narodnost člana posameznega plemena, nazivajoč ga s tujim narodnostnim imenom, se kaznuje z zakonom do 30 dni ali denarno globo do 1500 Din. Enako se kaznuje, kdor nosi znake ali društvene uniforme brez dovoljenja oblasti ali če oblast nošenje prepove, čeprav je bilo prej dovoljenje izdano, dalje, kdo izvesi ali nosi brez odobrenja oblasti zastave, ki niso državne zastave kraljevine, in pa tudi, kdor izvesi ali nosi državno zastavo kraljevine na dneve, ki niso zato določeni!« Crna griža i »Kmet. list« poroča v št. 27 pod i »Zdravniški nasvet«: »Pri nas sc jc zelo razpasla črna griža, kateri pravijo tu ku-jga. Recept za to bolezen bi vain nasveto- i val. Popra v oči si ne smete več dati trositi ter slabega papirja kakor razne umazane cajtenge ne več v roke jemati, kajti te so okužene z bacili črne kuge. Bacile ste dolžni zatirati, nosite vedno pri sebi češenj ali kaj drugega takega smrdljivega, kakor n. pr. preparirana jajca, da jim daste, ko vas pričnejo napadati, potrebno injekcijo. Ta bolezen je jako posiljena in se ji je tako težko ubraniti. Pri nas je bilo precej 'obolelih, pa so na vso srečo vsi ozdraveli in ne bodo, vsaj mislijo, nikdar več podvrženi tej kužni bolezni, če pa za obrambo nimaš kaj drugega pri roki, pa vzemi poleno ali pa rdečo luč, ki za silo tudi zaleže.« Ne pozabi naročnine! hevpuaka vttiiua ietioia 255 SivSiatf NEWYORK. 12. julija. Strahoviti vro-[ameriške metropole je prebilo noč od so-činski naval že traja peti dan. Doslej je j bok: na nedeljo na prostem ter ob oba-terjala vročina samo v Newyorkti 255 lah Oceana, človeških življenj. Na tisoče meščanov I Usfteštta ,Q$ewzwa .vtdemisiov MADRID, 12. julija. Na madridskem bojišču se operacije nadaljujejo. Republikanske čete so zavzele Villo Nuevo Del Pardillo, Zelo hude borbe so bile pri Ca-rabanchella. V estremadurski smeri so zavzeli republikanci ozemlje v širini enega kilometra. Položaj na severnem bo- jišču je ostal nespremenjen. Po vesteh iz Valencije so republikanci zavzeli mesto Gastillo De Albarasin. SALAMANCA, 12. julija. Priznavajo se republikanski napadi in pritiski, vendar so bili vsi napadi odbiti. Sovražnik je pretrpel velike izgube. Hai Mse&uie Ml. (utecite# LONDON, 12. julija. Iskanje kompromisa je, kakor poroča »Sunday Times«, zelo napredovalo. V Londonu prevladuje splošno mnenje, da obsega kompromis vpostavitey inozemskih opazovalcev v vseh španskih pristaniščih ter prizna- nje modificiranih vojnih pravic obema španskima strankama. Mesto nedeljskega \veekenda ob severno francoski obali je moral Eden nameravani izlet prekiniti ter se nujno vrniti v London, Situacija je radi francoske grožnje zelo vznemirljiva. Kdo bo plačal »Naša misel« poroča v št. 18: »Katoliški akademik Jože Logar je naročil za znani izlet na štajersko dva avtobusa pri podjetju g. Goričana v Tržiču, za ceno 6.500.— Din. Na račun je dal 1000.— Din. Po povratku v Ljubljano ni hotel nihče nič vedeti o plačilu. Iz katoliškega akademskega doma so pošiljali zastopnika g. Goričana v tajništvo JRZ, od tam pa brutalno ven.« Samo 1% smeti Italijanske oblasti so določile, kako naj se izvede prisilna prodaja žita državi. Kmet mora vse žito, razen 3 q za vsakega družinskega člana in 2 q semenskega žita za ha, oddati državi. Država bo kupovala žito po 125 lir q fran-ko skladišče in zneski bodo takoj izplačani. Zato so morali do 30. junija izpolniti tiskovine z raznimi podatki o žitu. Žito mora biti dobro čiščeno. 78 specifične teže in vsebovati mora samo 1 pošto smeti. SOKOLSTVO Sokolske Ruše so slovesno razvile sokolski narašiaiski prapor V naših staroslavnih Rušah, ki so v dneh najhujšega našega narodnega ponižanja izkazale nezlomljivo moč svojega narodnega ponosa, je tamkajšnje vzorno delujoče sokolsko društvo razvilo včeraj svoj naraščajski prapor in ga izročilo svoji mladini. S tem činom je ruško Sokolsko društvo podčrtalo svojo ljubezen in skrb, ki jo goji do doraščajoče nadebudne mladine. Mladina je namreč ono vrelo, :z katerega črpa Sokolstvo vse svoje sile, da pripravi že uglajeno pot poznejšim sokolskim generacijam; sokolski naraščaj je oni nevsahljivi zaklad, iz katerega se rekrutirajo in pripravljajo naše sokolske legije. Včerajšnja nedelja pomeni ne samo za Ruše, temveč za vse naše obmejno Sokolstvo ponoven triumf sokolske ideje in sokolske discipline. Ob 231etnici usodnega Vidovega dne leta 1914, ki je odjeknil iz našega »Malega Beograda« širom naše zemlje, srno obnovili spomin na takratno razvitje prapora sedanjega Sokolskega društva Maribor matica in odlikovali ruško sokolsko mladino z novim praporom, najmlajšim v šumi sokolskih praporov v naši ljubljeni Jugoslaviji. Datum, ki si ga je ruško Sokolsko društvo izbralo za to pomembno in veličastno slavje je tako tesno povezan z zgodovino obmejnih borb, da bomo težko šli preko tega, ne da bi se pri tem ne spomnili na usodno leto 1914. Kar so izpričale Ruše leta 1914, to so posvedočile tudi sedaj: nacionalne so, sokolske in z duhom jugoslovenskega edinstva prepojene! Pozdrav br. Krejčija Ob prihodu popoldanskega vlaka je pričakovalo domače društvo številne sokolske goste iz Maribora in bližnje okolice. Fred postajnim poslopjem so bili razvrščeni vsi oddelki sokolskih prpad-nikov, konjenica ter ostalo narodno •zavedno občinstvo. Ko je privozil vlak mi postajo, je inlonirala domača ruška godba sokolsko koračnico, gostje v krojih in e:vilu so se vsuli iz vlaka. Navdušenje se * je stopnjevalo v sokolskih vzklikih, množica je kakor v mravljišču oblegala postajno poslopje. Zbrane Sokole je nagovoril v vznesenih besedah mnogozasluž-ni starosta ruškega Sokola br. A. Krejči, ki je prisrčno pozdravil zastopnike mariborskega matičnega društva s starosto br. dr. Fornazaričem na čelu in povdar-jal zgodovinski pomen kumstva novemu praporu, ki ga je prevzelo mariborsko društvo, in s teni podkrepilo tesno povezanost mariborskega in ruškega Sokolstva. Zmagovita sokolska povorka skozi Ruše Izpred postajnega poslopja se je-razvila nato v Ruše impozantna in veličast- na povorka, kakršne Ruše še niso videle. Na čelu povorke sta korakala načelnik in načelnica domačega društva br. Stani Branko in s. Koruza Dušica. Za sokolsko fanfaro, društvenimi prapori (4) in konjenico (40) so sledili člani v kroju (84), članice v kroju (38), deca (44+82) in članstvo v civilu (300), skupno GOO sokolskih pripadnikov. Povorka je ob zvokih domače godbe korakala mimo Sokolskega doma na trg pred cerkvijo. Raz vseh hiš so ponosno plapolale državne trobojnice, iz oken pa se ie ob navdušenem vzklikanju sipalo na veličasten sokolski sprevod sveže cvetje. Korakajoče vrste Sokolov so bile na vsej poti deležne navdušenega pozdravljanja. Stik povorke je bil pred kapclico na trgu, to je na istem mestu, kjer si je pred 23 leti razvilo svoj prapor mariborsko matično sokolsko društvo. Tu je imel ognjevit spominski nagovor župni starosta br. dr. Milan Gorišek, ki je ob spominu na Vidovdan leta 1914 pozdravil sbrano sokolsko armado. V svojem govoru je br. starosta povdarjal, da so tudi 1. 1914 ob času njegovega takratnega govora zvonili zvonovi, tako kakor zvonijo ob sedanjem slavju. Sokolstvo pa je šlo že takrat samozavestno naprej, kakor gre danes, ker si je v svesti svoje končne zmage. Starostin govor ie spremljalo namreč tudi topot zvonenje vseh ruških zvonov, kar je znak, da so sc Včerajšnjemu sokolskemu slavju pridružili tudi cerkveni krogi v proslavitev spomina na 1. 1914. Po nagovoru domačina br. inž. Teržana, ki se je v toplo občutenih besedah spomnil vseh umrlih borcev, se je sprevod vrnil pred Sokolski dom, kjer je bil razhod. Mladim stražarjem meje Včerajšnje slavje je doseglo svoj višek v slavnostnem razvitju naraščajskega prapora na domačem letnem telovadišču tik Sokolskega doma, ki je bilo bogato okrašeno z državnimi trobojnicam: in zelenjem. Izredno okusno pa je bila prirejena častna tribuna, ki so 1o zasedi; sokolski funkcionarji ter zastopnika naše hrabre vojske brigadni general Popadle in poveljnik 32. topu. polka podpolkovnik Kiler. Ob sviranju sokolske koračnice in ob dvignjeni državni zastavi so vkorakal: na telovadišče vsi oddelki s prapori vred, navdušeno pozdravljeni od številnega občinstva, k: je medtem že na gosto zasedlo vse prostore. Po odigrani državni himni je iz častne tribune, ovite v državne trobojnioe :n okrašene s sliko Nj. Vel. kralja Petra II., pozdravil veličastni sokolski zbor starosta br. Krejči, ki je naslovil tople sokolske pozdrave na navzoča zastopnika naše hrabre vojske ter vse ostale sokolske funkcionarje. in goste. Globoko so odjeknile njegove be- sede, ki jih je spregovoril stasitim ruškim naraščajnikom, pozivajoč jih, da naj bodo zgled dobrih Jugoslovenov, kj naj čuvajo novi prapor kot simbol našega državnega in narodnega edinstva. Med govorom razviti naraščajsk: prapor, ki je ponosno zavihral v sončnem siju in navdušenju sokolskega zbora, je predal starosta naraščajniku Dolinšku Zoranu, ki ie ob prevzemu istega obljubil, da bo čuval ta prapor za vzvišeno sokolsko idejo,'kralja in domovino. Ginljiv prizor prevzema naraščajskega prapora je zaključil starosta mariborskega matičnega društva, ki je v imenu mariborskega društva pripel na prapor lepo vezen spominski trak z napisom »Mladim stražarjem meje«. V jedrnatih besedah je kumov zastopnik br. dr. Fornazarič spregovoril zanosne besede na naslov ruškega naraščaja z željo, da naj vihra ta prapor pred ruško mladino kot simbol prostovoljne sokolske discipline in ki naj ga naraščaj nosi kot simbol bratstva in enakosti. Ta naraščajski prapor naj bo bojni prapor sokolske misli, simbol ljubezni do države in kralja. S pozivom, da sc strne sokolska mladina pod svoj prapor in z klici »Živijo« • ruški mladini, enotni in svobodni Jugoslaviji ter prvemu najvišjemu Sokolu, ljubljenemu kralju Petru II., ki so zbudiii vihar navdušenja vseh navzočih, je bila svečanost razvitja zaključena . Sokolsko seme v „Malem Beogradu" je bohotno vzklilo Sledil je lepo in strumno izveden na stop vseh telovadnih oddelkov ruškega Sokola, ki je bil tako po izvedbi, kakor tudi po številu eden najveličastnejših dosedanjih nastopov in ki je pokazal, da je sokolsko seme v malem Beogradu vzklilo in rodilo bohoten sad. Nastopili so: deca proste vaje 34+72, moški naraščaj raznoterosti 10, naraščaj proste vaje 64+58 = 122, orodna telovadba članstvo 7, naraščaj 19 = 26, članstvo prosto vaje 56+50 — 106 in članice Maribor 111. na gredi +5, skupno 375 nastopajočih. Po lepo uspelem nastopu, ki je pokazal veliko izvežbanost ruškega naraščaja zlasti na orodju ter uspehe sistematskega dela na telesnovzgojnem poprišču, se je razvila v vseh prostorih Sokolskega doma in na letnem telovadišču neprisilje na zabava. Živahna razgibanost je vladala vse do odhoda prvega večernega vlaka. Včerajšnja nedelja ob razvitju naraščajskega prapora v Rušah bodi nov mejnik v razvoju ruškega Sokolstva, ki koraka strumno po začrtar-i poti sokolskega dela budno braneč našo severno mejo. Spomnite se CMD! Q«r.iA.i8 Heuspda tevatvza — Po nadmočni igri zmagal sarajevski Sašk nad mariborskim Železničarjem. 1600 ljudi spremlja potek igre. Krasna igra gostov Zanimanje jugoslovenske športne javnosti je bilo včeraj osredotočeno v Maribor in Beograd, kjer sta se vršili kvalifikacijski tekmi za vstop v nacionalno ligo. V Mariboru je gostovalo moštvo sarajevskega Saška proti Železničarjem, v Beogradu pa novosadska Vojvodina proti beograjskemu Jedinstvu. V prvih tekmah sta zmagala preteklo nedeljo Sašk in Je-dinstvo, in sicer Sašk na domačem terenu 11:0, Jedinstvu pa v Novem Sadu 3:1. Tudi v včerajšnjih revanžnih tekmah sta obe navedeni moštvi tekmi odločili v svojo korist in sta se tako oba kluba kvalificirala za finalno tekmo za vstop v nacionalno ligo. * Sašk : Železničar 5:4 (2:3). Izkazalo se je, da poraz SK Železničarja v Sarajevu ni bil slučajen. Sašk je včeraj v Mariboru predvajal igro, ki popolnoma opraviči sloves, ki ga užiya v jugoslovenskem nogometu. Izkazalo se je tudi, da je bila reklama, ki se je delala za prvi nastop Saška v Mariboru, več kakor upravičena. Kljub idealni izletniški nedelji je okoli 1600 pristašev dalo nogometni borbi prednost pred izleti. In v kolikor so bili bolj objektivni občudovalci nogometne umetnosti, kakor partizani, so nedvomno prišli na svoj račun. Bila je borba, napeta in lepa, bogata na finesah in žilavih obojestranskih naporih. Zmagalo je moštvo, ki mu je po poteku igre zmaga popolnoma pripadala. Saškovc: so nam predvedli nogomet, ki ga lahko povsod uspešno pokažejo: klasična igra kratkih pasov, zvezana samo na momente.s prodori na krila. Ostane odprto vprašanje, katera igra je koristnejša, enostavna, brez finih potez, ki so na oko lepe, z naglimi dolgimi prodor: na krila, ali igra kratkih pasov in pridobivanje terena po sredi. Sašk je vče-,raj prepričevalno zmagal s poslednjo. vendar je dvomljivo, če b: bil proti vzdržljivejšemu moštvu tudi uspel. V ostalem je nudila igra borbo dveh sistemov. Železničarji, ki so s svojo taktiko že marsikaterikrat uspeli, niso tokrat pokazal: dovolj sposobnosti, da bi svoj sistem uveljavili. Nasprotno: Sašku je uspelo uveljaviti svojo taktiko, četudi šele v drugem polčasu, ko je bil nasprotnikov odpor zlomljen. Sarajevčani so podajanjem z noge na nogo, kakor po vrvici, vidoma mrvili odporno silo obrambe in haliov, dokler je niso popolnoma zdrobili. Sašk pa se nam je predstavil tudi kot izredno disciplinirano mo štvo, ki je demonstriralo tipično dunajsko šolo. Dodajanje je bilo točno, vsi igralci pa naravnost vzorno obvladajo žogo, zlasti v igri z glavo in v stopingu. Vsi deli enajstorice so bili izenačeni ter ni bilo v moštvu opaziti slabe točke. Domači so nastopili v nekoliko spremenjeni postavi, ker sta Lešnik in Ško:: zbolela. Kljub temu pa je moštvo predvajalo dobro igro, zlasti v prvem polčasu. V napadu se je najvidneje in z uspehom uveljavil Pavlin, ki je razkazal ves svoj tehnični repertoar. Pa tudi ostali napadalci so se vidno trudili, niso se pa izkazali kot strelci. Krilci so imeli zelo težko nalogo, ki so jo pa zadovoljivo re- bom privezal na vrv.« Turist: »čemu? Saj vam ne bom šili. V drugem polčasu so se morali ko- ušel.« rakoma umakniti pred nadmočn-o igro nasprotnega tria. ki ji ni bil dorasel. Obramba je bila solidna, toda ne brez napak. V splošnem je moštvo igralo z velikm elanom in požrtvovalnostjo, toda za uspešnejše nastope je treba razpolagati z nekaterimi pogoji, kakor so solid-nejša tehnična usposobljenost, razumevanje za pravilno taktiko v danem trenutku n tisto neobhodno znanje, ki dopušča pozitivno uveljavljenje razpoložljivih sredstev. potek igre je v pretežnem delu diktiral Sašk. Prav tako njegov tempo, ki je bil ves čas takorekoč peklenski. Mestoma je potekla igra. kakor da bi bila ustvarjena po prej določenih šablonah.; toda živahna in v. duhom. Pri pozornejšem motrenju se je mogla opaziti borbena žilavost enako v razdiralnem delu obeh obramb kakor v neutrudljivih, vedno znova grajenih napadalnih akcijah. Ni bilo sicer potrebno, da je zmagal Sašk toda gostje so bili vzdržljivejši in tehnično gotovo boljši. To sta fakta, o katerih so se morda vsi gledalci prepričali. Sodil je g. Bergle z iz Zagreba. Bil j« gotovo objektiven in tudi dober vodja. Sicer ni imel preveč težkega stališča, ker je bila tekma sicer ostra, toda vedno mejah dovoljene igre. V predtekmi so se srečali juniorji SK Železničarja in juniorji trboveljskega Amaterja, ki se je pod vodstvom g. Nemca končala z zmago Železničarja v razmerju 3:1 (2:0). Bila je to semifinalna tekma ea juniorsko prvenstvo LNP. Ker je Železničar tudi prvo tekmo, k- se je vršila preteklo nedeljo v Trbovljah, od-očil v svojo korist s 3:0, igrajo Železničarji prvo finalno tekmo z mladino SK Ljubljane. SK ŽELEZNIČAR (INDJIJA) : SK ZL-LEZNIČAR (MARIBOR) 10:2. Rezerva mariborskega SK Železničarja je odigrala včeraj v Indjiji nogometno tekmo za pokal prometnega ministra. Jasno ie bilo, da sc rezerva mariborskega SK Železničarja ne bo mogla uveljaviti proti močnejšemu nasprotniku in tako so bili Mariborčani izločeni od nadah-ujega tekmovanja za pokal prometnega ministra. Ostale nogometne tekme. Beograd: Jedinstvo:Vojvodina 4:2 (3:1) Dunaj: Vienna:Ferencvaros 1:0 (1:0). Budimpešta: Austria (Dunaj) :Ujpest :1 (2:0). Curih: Grasshoppers:Lazio (Rini) 3:2 (2:1). V tekmovanju državnega teniškega prvenstva damskih ekip se je včeraj dopoldne odigral v Mariboru teniški dvo-match med SK Rapidom in teniškim klubom Karlovac. Zmagal jc SK Rapid v razmerju 4:1. Podrobni rezultati: Lirzer (R):Bival (K) 6:4, 6:3; Lirzer (R):Steiner (K) 6:1, 6:1: Bival (K):Čutič (R) 7:5, 4:6. 8:6; Čutič (R): Steiner (K) 6:3, 6:4; Lir-zer-Čutič (R):Bival-Steiner (K) 4:6, 6:1. 6:2. Rapidove dame so se z včerajšnjo zmago plasirale za medeonski finale zone A:B, ki ga igrajo skupno z gospodi proti beograjskim teniškim klubom v okviru Mariborskega tedna dne 1. avgusta v Mariboru. Nemčija:ČSR 4:1. V Berlinu se je včeraj zaključil evropski finale za Davisov ppkal. Nemčija je zmagala nad Češkoslovaško v razmerju 4:1. Edino točko je dobila ČSR brez boja, ker nemška teniška zveza Henklu ni dala nastopiti. MED ZAKONCEMA. »Gospa: »To je neznosno! Ves dan tičiš pri svojih knjigah, zame se pa še ne zmeniš. Oh, ko bi bila jaz knjiga, potem bi se pečal vsaj tudi z menoj!« Gospod: »To bi bilo dobro; toda, aku bi bila ti že knjiga, potem bi morala biti koledar, da bi te lahko vsako leto zamenjal.« OTROŠKO. Mati (stopivši v otroško sobo): »Lizika, to je vendar nedostojno, da tako razsajaš in kričiš. Poglej Borisa, kako mirno in tiho sedi v kotu.« Lizika: »Saj mora, ker se igrava mamo in papana. On predstavlja zdaj papa-na, jaz pa — tebe.« V gorah. Vodnik: ;>Zaradi večje varnosti Vas SusSssste m j8ko$sk& Atovki Velike tatvine pri Batjelu 20.000 din. škode OkoN Mariborska policija je zopet odkrila veliko tatinsko afero in se ji je posrečilo, da ic glavnega storilca že spravila na varno. Gre za tatvine v tukajšnji prodajalni tvrdke F. Batjel na Aleksandrovi °-sti, ki je oškodovana za več desettisoč dinarjev. Doslej je 'bil aretiran 211etni Miroslav Krajšek, ki je bil nameščen pri tvrdki Franc Batjel kot trgovski pomočnik. Pri zaslišanju na policiji je priznal, da je iz prodajalne g. Batjela ukradel razno blago, kakor n. pr. sestavne dele dvokoles in druge predmete v vrednosti okoli 20.000 dinarjev. Ukradene predmete je prodal nekemu mehaniku v Ormožu za polovično ceno. Tatvino so odkrili ua ta način, da so ormoški orožniki ustavili nekega moškega, ki je nosil velike m težke pakete. Ko so ga orožniki zaslišali. je ta izpovedal, da mu je paket izročil nekj gospod, da jih nese nekemu mehaniku v Ormožu. Nadaljnje poizved- be pa so dognale, da izvirajo predmeti, k; so tvorili vsebino paketov, iz Bat.ie-love prodajalne v Mariboru. Na podlagi popisa osebe, ki, je omenjenemu moškemu izročila pakete, je policija aretirala trgov, pomoč. Krajška, ki je po daljšem oklevanju tatvino priznal. Domnevajo, da je Krajšek svoj tatinski posel že del j časa vršil. Tudi ni izključeno, da je tatvine izvršil s pomočjo drugih oseb. V teku so intenzivne poizvedbe v s vrh o popolnega razčiščenja te najnovejše tatinske afere v Mariboru. Tudi še ni točno ugotovljeno, koliko znaša škoda in je trenutno na razpolago le priznanje aretiranega Krajška. Krajška so ves dopoldan zasliševali na tukajšnji policiji. Zasliševanje vodi šef kriminalnega oddelka g. Cajnko. Policija je tudi že izdala tiralico za nekaterimi osebami, ki so osumljene, da so sodelovale pri tatvinah v Batjelovi prodajalni in ki so izginile iz Maribora. V Počehovi je kot žrtev „aufbEUsa‘‘ omahnilo mtado življenje Obiščite od 31. julija do 8. avgusta 1937 (50",o popusta na železnicah od 29. Iulila do 10. avgusta 1937> MEUKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA! Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina -Kmetijska razstava - Prva iitopatološka razstava - Pokušnja vin - Zgodovina -Umetnost - Grafična razstava - Tujsk promet - Modna revija dUfe Akvaristična Kuncerejska - Golobarska razstava -Razstava malih živali - Kongresi -Koncerti - Gledališke predstave na prostem - Šport - Veselični park na razstavišču ' i Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji - Zeleno, romantično Pohorje - Gostoljubni, lepi Maribor O ! V noči na nedeljo je bojni, nesrečo pri 'lasajoči vzklik naših podeželskih fantov tufbiks« zopet zahteval človeško živ-■/Cnje. Padel je kot žrtev podivjanosti ■'•Metni pekovski pomočnik Adolf Božnik iz Jelenc v Slovenskih goricah. Božnik s c ie namreč v družbi svojega tovariša Franca Kodriča, s katerim sta popivala v neki gostilni, vračal po državni cesti domov, V bližini Janžekovičevega posestva, v Počehovi jima je prišla nasproti 'kupina fantov. Bilo je io okoli 22. ure. Nenadoma so se slišali klici »aufbiks« in ;/e se* fantje trčil: skupaj. Pričelo sc je "Sjprejc prerekanje v svrho ugotovitve, kdo je izustil vznemirljivi bojni klic. Ker se to ni moglo točno ugotoviti, so se fantje pričeli prepirati. Nastal je spopad ter se je nenadoma zgrudil na tla že omenjeni 331etni Adolf Božnik, ki je obležal nezavesten in v mlaki krvi. Zadobil je zabodljai z nožem naravnost v srce. Predno so se fantje zavedali, kaj sc je zgodilo, ie Božnik izdihnil. Na kraj tragičnega dogodka so takoj prihiteli košaški orožniki, ki so radi suma zakrivde aretirali nekega Karla Kozarja. Franca "Vernika in Jožefa Ciloviča iz Rance, ki so bili oddani v -zaporemariborskega okrožnega sodišča. Truplo pokojnega Adolfa Božnika so po ugotovitvi dejanskega stanja prepeljali v mrtvašnico na pobreškem pokopališču, kjer je, bila danes dopoldne sodna obdukcija. . Proslava lOletnice mature na mariborskem učiteljišču. Absolventi mariborskega učiteljišča iz leta 1897 so praznovali v -četrtek, dne 8. julija 1937 pri Gambrinu svojo štiridesetletnico. Od takratnih 20 tovarišev je došlo k proslavi 14 še živc-v ili maturantov. Navzoči so bili: Medved .'osip, višji inšpektor zvezne avstr, železnice v p. v Gradcu, Schnurer Teodor, višji inšpektor avstr, zvezne železnice v P. na Dunaju, Schamp Alojz, tajnik v ministrstvu avstr, kanclerja na Dunaju, ' meiescheg Franc, šolski ravnatelj v p. ^ Gradcu, Holinjec Tone, ravnatelj jet-1 •'■niče v Mariboru, Irgolič Franc, inspek-COr pošte v p., vpokojcni šolski upravitelji Čuček Josip Loče, Klemenčič Josip ■ obrežje pri Mariboru, Kos Štefan Mari-’0IVMajer Drago, Trbovlje, Marinič Mirko Ptuj, Patjtler Josip Maribor in Žolnir Oskar Maribor ter državljan Zedinjenih držav Amerike Slekovec-Udell Josip iz •fareninc. Pridružila sta se nam dva dra-Ka tovariša iz letnika 1896 in .sicer Tomažič Ivan, sreski šolski nadzornik v p., jn Kompost Ernst, šolski upravitelj v p. /■ Limbuša. Sestanek je potekel v najlepšem razpoloženju, staro iskreno pri-iUeljstvo s« je utrdilo ter so zadovoljni -leleženci obljubili praznovati tudi 45-■uico v Mariboru. "Napredavanje. Za davčnega inšpektorju je napredoval Dragotin Čeplak v Slov. Bistrici, za višjega kontrolorja Ludvik Avšič v Ptuju, za davčnega kontrolorja Stanko Šnabel na Prevaljah. Za carinskega inšpektorja j,e napredoval car. kontrolor Ljubomir Peinovič v Dravogradu. Važno za železničarje. Prometno ministrstvo je izdalo odlok, da se dnevničar-iem in delavcem, članom železniških Pevskih in glasbenih društev izplača, kadar se na delavnik udeleže pogreba svo-!,h tovarišev železničarjev, članov katerega izmed navedenih društev, za čas, '•''n niso v službi zaradi udeležbe pri pogrebu, cela dnevnica, odnosno mezda. Smrtna kosa. Na Teznem na Ptujski eesti 33 je umrl v 49. letu starosti vpok. ■ančni uradnik Leopold Trinkler. Žalujočim naše toplo sočutje! železničarski in carinski uradniki so v ^'beto popoldne odigrali na stadionu SK '■-lezničarja nogometno tekmo, ki se je končala neodločeno 3:3. O tekmi, ki ie nudila obilo zabave in smeha, bomo še obširno poročali. Cisti dobitek te prireditve gre v korist fonda za letovanje siromašnih in okrevanja potrebnih železničarskih otrok. Tekmi je prisostvovalo okoli 800 gledalcev. Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi vse gg. predsednike obrtniških združenj in vse interesente za obrtno razstavo na sestanek, ki se vrši v sredo, dne 14. julija t. 1. ob pol 20. uri v društveni pisarni, Maribor, Vetrinjska ulica 11/1. Ker nudi obrtna razstava v okviru »Mariborskega tedna« edinstveno priliko pokazati širši javnosti prvovrstno kakovost izdelkov domače rokodelske obrti, vabimo vse obrtnike k čim večji udeležbi. Proti zlorabam znižanih voznin. Da se odpravijo morebitne zlorabe z izkaznicami za zastonjsko ali znižano vožnjo na železnici, je generalno ravnateljstvo drž. železnic opozorilo vozno in nadzorno osebje, da pri pregledovanju dokumentov brezpogojno zahteva od vsake osebe brez razlike i listek i izkaznico zaradi pregleda in primerjave ter ugotovitve, ali ima prizadeta oseba pravico potovati v razredu in na progi, kjer se vozi, in ali je ta oseba v službi urada ali ustanove, na katero se izkaznica glasi. Vsak listek ali izkaznica, na kateri so izvršena popravila ali dopolnila ter niso potrjene s podpisom predstojnika tiste enote, ki je vozni listek ali izkaznico izdala, se smatra za nepravilno. Na letnih izkaznicah, ki določajo, da se mora oseba, ki jih rabi, podpisati, mora napisati svoji ime čitljivo s črnilom, poleg imena pa navesti v določeni razpredelnici datum potovanja in sicer vsako potovanje posebej. Prav tako je treba gledati ua to, ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji in pripombe, navedene na izkaznici. Drugače se ima v vsakem primeru ugotovljene nepravilnosti ravnati z lastnikom takšne vozovnice po tarifnih določilih. (Iz splošnega oddelka drž. ravnateljstva državnih železnic.) Lažni odvetnik. Neki mizarski mojster iz Pobrežja je prijavil mariborski policiji, da je dne 21. junija prišel k njemu neki moški, ki se je predstavil za odvetnika Slavka Furlana. Nagovarjal ga je, da bi ga zastopal v neki civilni pravdi. Mizarski mojster je na to ponudbo pristal, zlasti ker je »odvetnik« dejal, da bodo stroški zelo mali. Mizarski mojster mu je izročil za 475 dinarjev kolek o v ter je dozdevni odvetnik nato odšel. Tri dni pozneje pa se je zopet zglasil na Pobrežju ter zahteval nadaljnjih 1200 dinarjev. češ da jih rabi za kolke. Ker pa mizarski mojster ni imel doma toliko gotovine. si je denar izposodil ter ga izročil »odvetniku«, ki sc odtlej ni več javil. Izginil je brez sledu. Zadevo seda.i razčiščuje policija. Tnlvire na Mariborskem otoku na dnevnem redu. Iz kabine št. 54 ua Mariborskem otoku je izginila strojevodji Karolu Pete.ianu, stanujočemu v Studencih. denarnica s 590 dinarji gotovine. Hotelirju Komaverju iz Dravograda pa so izginili ua otoku čevlji in srajca ter blagajniški ključi- O- Komaver je imel pri sebi tudi 20 000 dinarjev, ki jili je pa k sreči «ddal pri blagajni. Tudi neki zagrebški zdravnik je bil na otoku okraden in mu je doslej še neznani tat takisto odnesel čevlje in srajco. Na velike kasaške dirke v Beogradu. ki se vršijo dne 18. iti 25. julija, 1., 8. in 15. avgusta t. 1. odidejo sledeči konji in sicer iz domače kmečke reje dvoietniki Salta, Prinz Boris, Usar, Nelson Viktor. Sida, triletniki Peruti in Nervus Vitae. štiriletni in starejši Pelikan, Lošin, Krka. Oriksa, Peter Pilot iii Dizma ter konji ki izhajajo iz kobilarne Turnišče Bibi Danilo, Dulčineja, Oh-ha, Soci in ino-zemka Tilde K. Razen Jasne, ki je iz marib. okolice, so vsi prvi navedeni konji iz ljutom. kasaške reje. Tako bodo zastopani prvikrat na kasaških dirkah v Beogradu v častnem številu konii iz Slovenije. Za te dirke vlada v Beogradu velikansko zanimanje ravno radi konj iz ljutomerske kmečke reje. Razvoj kasaških dirk v Beogradu, naši prestolnici, znači za ljutomersko konjerejo veliko pridobitev, saj bodo ljutomerski konje-rejci imeli za svoje hitre in iepe živali novih odjemalcev. Želimo našim posestnikom koni v Beogradu najlepših usnp-hov. PddfaikGVG Movki Niz krasnih izletov. »Putnik« prireja: 17. do IS. julija: Bled - Bohinjsko jezero Din 190.—. 18. julija: Rogaška Slatina -Rimske Toplice - Laško - Celje Din 85. 25. julija: Vrbsko jezero (Velden), vključno vizum Din 150.—. 25. julija: okoli Pohorja Din 75.—. Prospekti: »Putnik Maribor-Celje-Ptuj. Diven izlet z luksuznim avtokaroni prireja »Putnik« od 18. do 21. avgusta: Grossglockner - Zeli am See - Salzburg - St. Wolfgang - Ischl - Aussee itd. Popoten aranžman, vključno vizum in mit-nina le Din 1000. — Informacije Putnik Maribor-Celje-Ptuj. Iz hvaležnosti. Dva dečka se srečata na ulici. »Kakšen pa si?« vpraša prvi. »Ves si umazan, kakor bi te bili iz dimnika potegnili.« »Učitelja sem spremil na postajo,« pove drugi. »A zakaj imaš tako črne roke?« »Veš, lokomotivo sem božal.« Včeraj popoldan so priredili gasilci iz Pobrežja tombolo na vrtu gostilne Rei-benschuh. Glavne dobitke so dobili: 1500 Din gotovine je dobil delavec Fleischha-ber Leopold; žensko kolo Škrabi Liza. šivilja; moško kolo Koder Josip, čevljarski pomočnik, vsi trije iz Pobrežja: moško kolo Wagner Marija, šivilja iz Maribora; kuhinjsko posodo Mlakcr Roza. delavka iz Razvanja; blago za moško obleko Vaupotič Ivan. miz. pom.; blago za žensko obleko Žižek Marija, delavka: 4 m3 drv Kitak Maks, trg. pom.; vreči' moke Crešnjar Franc, vajenec, vsi štirje iz Pobrežja; kožo Ribič Josip. slik. pomočnik iz Peker. Poslanci 3RZ za konkordat Na, skupni seji poslanskega kluba JRZ in . članov skupščinske večine se je sprejel sledeči sklep: vpoštevajoč razloge, ki jih je navedel predsednik kraljevske vlade in ki vživa popolno zaupanje kluba, je klub JRZ in klub skupščinske večine sklenil soglasno glasovati .za predloženi zakon o konkordatu žadu# teiefoume vesU HUaiska Maj*ovedPoglej, tale mož tam ima tri milijone premoženja.« »To ni mogoče! Zdaj pred prvim v mesecu?« Varčna. »Kaj, že zopet nova obleka?« »Ne jezi se, možiček. kupila sem jo za lasten denar.« »Odkod ti pa naenkrat la9ten denar?« »Prodala sem tvojo zimsko suknjo.« Adamičev večer na sokolskem odru. Marljivi ljutomerski Sokol je s svojim nedavno oživljenim pevskim odsekom posvetil sobotni večer slovenskemu skladatelju Emilu Adamiču. Spored je obsegal 14 točk. Nastop zbora je bil prav dober in je ponovno pokazal, da razpolaga Ljutomer z odličnim pevskim materialom. Kresovanje. Ciril-Metodova podružnica in nacionalna društva s Sokolom na čelu so ob veliki udeležbi narodnega občinstva na predvečer slovanskih blagovestnikov Sv. Cirila in Metoda zažgala na telovadišču ljutomerskega Sokola kres. Sodelovala je Mestna godba, številno narodno občinstvo pa je nagovoril g. Slavko Stopar. Ljutomerski sokolski pevci pa so zapeli nekaj lepih pesmi, ki jim je sledilo narodno kolo. Aretacija nevarnega vlomilca. Štri-govskim orožnikom se je posrečilo, da so pred dnevi aretirali cigana Pribislav-ca v okolici Čakovca, ki je bil obsojen na 5 let robije in je iz kaznilnice po odsluženih treh letih pobegnil ter nadaljeval svoje vlome po Medjimurju. Sedaj so ga ponovno spravili na varno. 0 tem in qm*h Iz Haloz. Debela toča je napravila mnogo škode. Vinogradi v Zavrču, Lovrenčanu, Gori-čaku in Hrastovcu so zelo poškodovani. To velja tudi za druge poljske pridelke. Zastopniki občin so že pričeli ocenjevati škodo. Danes bo izvršila ogled posebna komisija ptujskega sreskega načelstva in bo nastalo škodo natančno ocenila. Iz Španije se vračajo. V Julijsko Krajino se je vrnilo v zadnjem času več invalidov. Prihajajo tudi vesti o prvih Slovencih, ki so padli na španskih frontah. O konkordatu prične skupščinski plemml predvidoma razpravljati v četrtek ali petek. Na sobotni seji je sprejela skupščina zakon o novih kovancih. RAZNE VESTI pedologi in pedagogi iz vseli slovanskih držav, je velike važnosti, da bo razstava čim popolnejša. Založništva bodo nedvomno poslala do 1. avgusta t. 1. vse mladinske knjige in revije, ki so jih izdajala od zedinjenja pa do danes na naslov Mladinske matice v Ljubljani. Letošnja glavna skupščina CMD se vrši v Kočevju dne 15. avgusta. Prvič tekom svojega obstoja bo Cirilmetodova družba zborovala v tem kraju. Na Ko-; čevskem in bližnjem okolišu je dosti njenih podružnic, zato je letošnja skupščina še posebno važna, saj se vrši na ozemlju, kjer ie naš živelj v težki življenjski borbi tudi še s kršno in skopo zemljo. Podružnice in zvesto članstvo ter prijatelji družbe bodo nedvomno izkazali s posetom na skupščini priznanje našim pionirjem na KoSevskem. ANEKDOTE Razstava slovanske mladinske knjige v Ljubljani. Ob priliki H. vseslovanskega pedološkega kongresa v Ljubljani, ki se bo vršil v dneh 26., 27. in 28. avgusta t. 1., priredi Mladinska matica razstavo slovanske povojne mladinske književnosti. V poštev pridejo vse mladinske knjige (brez šolskih) in listi od 1918. leta dalje. Ker se kongresa udeležijo številni Hrabrost* Nekdaj slavna plesalka in sedaj niči manj slavna filmska igralka, ki uživa s svojimi komičnimi vlogami pri mednarodnem občinstvu izredno priljubljenosti Adela Sandrock, se je v svojih mladih! letih nekoč vozila po železnici. V kupeju ji je sedel nasproti čeden mladenič,! ki jo je skrivaj obmetaval s hrepenečimi pogledi. Sandrockova je to opazila in ni imela ničesar proti medsebojnemu spoznanju, toda mladenič je bil očividno zelo boječ in se je nikakor ni upal nagovoriti. Kadarkoli je to poskusil, mu je glas obtičal v grlu in iz ust mu je priba-jalo zgolj brezizrazno in nerazumljivo jecljanje. Končno je Sandrockova preki* nila to neprijetno situacijo s svoijm globokim altom: »Mladi gospod, opozarjam vas, da bom na prihodnji postaji izstopila!« Maščevanje. Markiz de Sevigne je ob neki priložnosti močno užalil Montesquieua. Ta sfi mu je sklenil maščevati in je to svojo namero izpeljal na ta način, da je izdal knjigo z naslovom: »Misli in dela markiza de Sevigne«. Temu naslovu je sledilo dvesto popolnoma praznih strani. Utrinek. Gospa in gospodična se mnogokrat raz fikujeta samo — po poročnem pirstanu. | V ŠOLI. Učitelj: »Kako pa to, da te včeraj ni bilo v šolo?« Učenec: »Dobil sem majhnega bratca.« Učitelj: »Naj bo za to pot; toda pazi-da se to prevečkrat ne zgodi.<- Mali oglasi Razno Prav vam bo še prišlo, ako si zapišete naslov: Studenci, Ulica Kralja Matjaža 20, kier dobite KOLESA IN ŠIVALNE STROJE samo odlične znamke na din 100.— mesečne obroke. Na-plačilo din 100.—. 3812 GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Tržaška c. 57-1 desno, nasproti Delavske pekarne. 3S32 DERENčlN STANKO. ključavničarstvo in avtogeu-sko varjenje/ Jugoslovanski trg 3. 3829 Sobo odda S 1. avgustom oddam SOBO IN KUHINJO Kralja Petra c. 128. Studenci.; Istotam naprodaj tnalo -ab-ljeno pohištvo.__________ >S30 LEPO OPREMLJENI SOBI, velika in mala, v mirnem delu mesta, sončni, oddam takoj, odn. s 15. julijem. — Ko-; palnica. Naslov v upravi. 3611 Oglašujte v ,.Večerniku“ Sodoma in Gomora 44 Hotela se je dvigniti iz teh razmer, pa jo je vihar življenja vrgel ob tla. Gledališče je bilo ■zanjo, kakor za mnoge druge, zadnje zavetišče in zadnja postaja, predno je padla v blato. Bila je bogata na izkušnjah. Poznala je svet in ljudi, poznala vse užitke in vsa trpljenja, a to poznanje ni imelo zanjo nobene vrednosti več, saj je bila že davno iz tistih let, ko bi si bila mogla z njim še pomagati. »Življenje je, kakor igra«, je modrovala, ko se je, prisedši z Adelgundo iz gledališča na svoje več kot skromno stanovanje, razpravljala in obenem kuhala čaj! »Eden mora partijo dobiti in eden jo mora izgubiti! Jaz spadam med tiste, ki so partijo izgubili in nič mi več ne more pomagati. Nekaj let bom še životarila pri gledališču in skubila nezrele malomestne mladeniče, ki se še dajo ujeti v zanjke postarne fregate, potem me bodo vrgli na cesto in končala bom v bedi in v sramoti, kakor že toliko tisoč drugih. In tudi tebe, Adelgunda, ne čaka nič dru gega, če boš poslušala samo svoje srce in sledila svojim nagnenjam. Trpko je govorila Olimpija, s tisto mogel sprijazniti. Adelgunda je plaho sedela za mizo. Oprla je glavo ob svoje roke in molče zrla pred se. »Premisli dobro, kar ti svetujem«, je korakajoč po sobi nadaljevala Olimpija. »Vsak človek ima v svojem življenju trenutek, ko se za vselej odloči njegova prihodnjost. Meni se zdi, da je tvoj tre-notek že prišel. Kaj imaš pričakovati? Razodela si mi svoje razmere in jaz ti lahko rečem, da so ti zaprti vsi izhodi. Ubegla nuna si, nimaš ne sorodnikov, ne prijateljev, ki bi ti mogli pomagati, nikogar nimaš, razen tistega pijanega kapucina, ki nič ni in nič nima. Kaj moraš postati? Pestunja — natakarica — hišna — ničesar drugega. Če imaš toliko moči v sebi, da boš mogla samo sebe prema- grenkobo,' ki jo ima človek v duši, kadar govati in zatajevati in opravljati dolga je resigniral, a se s svojo usodo še ni | leta tako službo, posveti se ji, in morda najdeš v tem stanu srečo. Toda, zdi se mi, da nisi tega zmožna. Rekla si, da si po smrti svoje matere s 16. letom stopila v samostan. Šest let si tam dobro živela in lenobo pasla, šest let si hodila k spovedi in se v skrivnostni temi spovednice s tujimi moškimi menila o stvareh, o katerih bi se v nobeni spodobni družbi ne upala govoriti. Po užitkih hrepeniš. Svilene obleke bi rada nosila, dragocenosti bi rada imela, rada bi dobro in prijetno živela — e, dekle, ti nisi ne za natakarico, ne za hišno, ti si že danes izgubljena in vprašanje je samo, ali bo tvoj konec na gnojišču, kakor moj, ali pa boš končala kot pobožna dobrotnica cerkve in siromakov, ki jo bo vse spoštovalo, čeprav je z uničevanjem moških prišla do denarja (Dalje.); Izdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA' Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Maribora.