Strokovne razpravi-, Uporaba CASE orodij Erna Rupaik Zavod RS za statistiko. Voîarski pot 12. 61000 Ljubljana POVZETEK Na osnovi izkušenj, pridobljenih pri delu z ORACLE*CASE orodji na dokaj zahtevnem projektu, in na osnovi spoznanj iz strokovne literature ugotavljamo, da je za uspešno uvedbo CASE tehnologije zelo pomembno, kako pristopimo k njenemu uvajanju. Zelo koristno je vedeti, katere pogoje in ključne dejavnike je potrebno pri tem upoštevati, da bodo CASE orodja v čimvečji meri zadovoljila pričakovanja in bo njihovo uvajanje čimbolj uspešno. Z raziskavo med 300 slovenskimi podjetji smo prišli do zanimivih rezultatov in ugotovitev, ki so predstavljene v tem prispevku. Uporabniki CASE orodij so poleg splošnejših vprašanj o razvoju programske opreme odgovarjali tudi na podrobnejša vprašanja glede uvajanja in uporabe CASE orodij, izobraževanja, konzultantske pomoči itd, V prispevku obravnamo tako tehnični kot organizacijsko-kadrovski vidik uvedbe CASE tehnologije v redno razvojno prakso. ABSTRACT From experience in using ORACLE*CASE tools in a rather demanding project and from professional literature, we have established that for a succesfull introduction of CASE tools the approach used is very important. It's very important to know, which preliminary conditions and key factors should be cons/tiered, so that CASE tools would satisfy all expectations. In a research about the usage of CASE tools In 300 Slovenian organizations we came to very interesting conclusions and results, which are presented in this report. The users of CASE tools have answered general questions about SW development and detailed questions about introduction and usage of CASE tools, training, consulting and so on. This paper explores technical, organizational and social points of view in introducing CASE technology as a regular procedure in the development process. 1. IZHODIŠČE IN NAMEN RAZISKAVE Za nove generacije informacijskih sistemov (IS) so značilne vedno večja sistemska integracija, distribucija, interak-tivnost in mnogo večja kompleksnost, kot je to veljalo /.a IS v preteklosti. Razvojni projekti na področju informatike postajajo vse obsežnejši, Vedno težje je učinkovito voditi in izvajati Številne med seboj povezane in odvisne dejavnosti pri razvoju in upravljanju IS. Obenem pa informacijska tehnologija postaja vedno bolj izpopolnjena in uporabnikom nudi vedno večje možnosti. Produktivnost razvoja programskih rešitev sicer tudi narašča, vendar mnogo počasneje kot se razvija tehnologija, zato uporabniki ne uspejo v dovolj visoki meri izkoristiti prednosti, ki jim jih nudi sodobna informacijska tehnologija. Zato se je pojavila težnja avtomatizirati toliko aktivnosti življenjskega cikla razvoja programske opreme kol je le mogoče. S tem namenom so bila razvita ČASE orodja: zvrst programske opreme, ki je namenjena računalniški podpori aktivnostim v teku razvojnega cikla programske opreme. Njihov cilj je s pomočjo zbirke integriranih programskih orodij v čim večji meri avtomatizirati celoten življenjski cikel razvoja. Ne glede na obljube, ki so jih dajali in jih Se dajejo nekateri prodajalci ČASE tehnologije {na primer 2, 3 ali celo 10 kratno povečanje produktivnosti pri razvoju programske opreme), tudi v razvitili državah le majhen odstotek organizacij redno uporablja ta orodja pri svojem razvojnem delu. Raziskave omenjajo naslednje deleže: Burkhard (1987) - manj kol 4%, Nour (1989} - 4%, Ben-dure (1991) - 10%, Stobart (1991) - 18%, Jones (1993) -29%; na področju Slovenije pa Zupančič (1990) - 4,4% in Pivka (1992) - 12%. Opazna je velika letna rast. Številne študije so iskale razloge, zakaj uporabniki le počasi sprejemajo in uvajajo CAS t; in zakaj le počasi uspevajo izkoristiti prednosti CASE tehnologije. Nekateri skušajo tudi ugotoviti, kaj se lahko naučimo od tistih, ki so uspešno vpeljali CASE orodja (na primer: Bendure 1991, Wyne-koop 1992, Zagorsky 1990). Avtorji omenjenih študij ugotavljajo, da uporaba CASE orodij zahteva spremembo načina dela vseh aktivnih udeležencev razvoja programske opreme, zato je pred samim uvajanjem potrebno dobro definirati koncept njihovega uvajanja in uporabe. Tudi strokovna literatura (na primer Aaen 1993) poudarja pomembnost ustreznega pristopa k uvajanju teh orodij, če jih želimo uspešno uporabljati. Izkazalo se je namreč, da začetni rezultati pri uporabi CASE orodij pogosto ne zadovoljijo i^ruiWNFORMATIKA Strokovne razpravi-, pričakovanj njihovih uporabnikov, še posebej tistih, ki so nasedli marketinškim sloganom in uvedli ČASE orodja brez ustreznih predhodnih priprav. ČASE tehnologija ima namreč tudi velik vpliv na vodenje in upravljanje projektov - zahteva red in disciplino pri razvoju programske opreme. Uspešna uvedba ČASE tehnologije še zdaleč ni samo tehnična zadeva, zelo pomemben je tudi kadrovski in organizacijski vidik. Pri uvedbi ČASE tehnologije se torej pojavlja problem, kako pristopiti k njenemu uvajanju in katere ključne dejavnike je potrebno pri tem upoštevati, da bodo ČASE orodja v čimvečji meri zadovoljila pričakovanja. Kadarkoli sc namreč v proces razvoja IS vpeljujejo spremembe, je zelo pomembno, da vodilni informatiki najprej razumejo dejavnike, ki lahko ovirajo ali prispevajo k uspešnosti teh sprememb. Naslednji korak pa je uveljavitev mehanizmov, ki podpirajo ugotovljene kritične dejavnike uspeha. Te dejavnike, osnovne pogoje za uvedbo ČASE tehnologije s posebnim ozirom na specifičnosti v slovenskem prostoru obravnavamo v tem prispevku. 2. REZULTATI RAZISKAVE 2.1 Demografski podatki Anketa, s katero smo zbrali mnenje dokaj velikega števila vodij informatike v slovenskih podjetjih, je bila izvedena v decembru 1992. Od 300 anketirancev sta 102 (34%) vrnila pravilno izpolnjen vprašalnik. Med njimi je 22 (21,6%) uporabnikov ČASE orodij. Glede na velikost anketiranih podjetij ni bistvenih razlik med anketiranci brez CAS L orodij in med tistimi, ki uporabljajo ČASE orodja. Če pa primerjamo velikost oddelkov za informatiko, ugotovimo, da pri anketirancih brez ČASE orodij prevladujejo (65%) manjši oddelki za informatiko z manj kot 10 zaposlenimi. Uporabniki ČASE orodij so torej v povprečju predvsem srednje veliki {z 10 do 20 zaposlenimi) in večji oddelki za informatiko {/. 21 do 50 zaposlenimi). Zanimal nas je tudi delež informatiko v, ki delajo na razvoju nove programske opreme. Kar pri 59% anketirancih brez ČASE orodij dela pri razvoju majhno število (od 1 do 5) delavcev. Pri uporabnikih ČASE orodij je delež informatikov, ki delajo pri razvoju nove programske opreme, v povprečju precej večji kot pri anketirancih brez ČASE orodij: pri 38% jih pri razvoju dela 6 do 10 ljudi, pri 33% od 11 do 20 ljudi in pri 5% več kot 21 ljudi. Izobrazbena struktura je nekoliko višja v podjetjih, kjer uporabljajo ČASE orodja. Predvsem je vidna razlika pri srednješolski izobrazbi: v povprečju ima več kot polovica (54%) delavcev brez ČASE orodij samo srednjo izobrazbo ali celo manj, pri uporabnikih ČASE orodij pa je takšnih 43%. V povprečju lahko rečemo, da je izo- brazbena struktura v oddelkih za informatiko precej nizka 2.2 Uporaba razvojnih metodologij V anketi smo zbirali tudi podatke ali podjetja pri razvoju programske opreme vsaj občasno uporabljajo katero od razvojnih metodologij: 73% uporabnikov ČASE orodij uporablja razvojno metodologijo za celoten cikel ali vsaj za posamezne faze razvoja večine programskih rešitev, 23% jih uporablja metodologijo le pri deležu programskih rešitev, eden pa ne uporablja nobene razvojne metodologije (ČASE orodje šele testira). Močno izstopa delež anketirancev brez ČASE orodij, ki pri svojem razvojnem delu ne uporabljajo nobene razvojne metodologije (56%), 20%. pa metodologijo uporablja le za posamezne faze razvojnega cikla in to le pri deležu programskih rešitev. Ta podatek je za uvajanje ČASE orodij zelo neugoden, saj je dosledna uporaba razvojne metodologije nujen predpogoj za uvedbo računalniško podprtega razvoja. Med ključne dejavnike in potrebne predpogoje so ga uvrstili tudi anketirani uporabniki ČASE orodij, enako pa ugotavljajo prav vse raziskave na tem področju. Zanimivo bi bilo podrobneje analizirati, zakaj je uporaba metodologij tako nizka. za celoten razvojni cikel veČino programskih rešitev ki posamezne faze razv dtia vettne program. resiiev za celoten cikel manjšega delo programskih rcSilcv za posamezne laze razv cikla dela programskih rcSitcv ne uporabljamo nobene melodoloeje O 10 20 30 <10 50 60 TO drtc! P~1 uporabni ČASE CD brez ČASE Slika l: Uporaba razvojnih metodologij 2.3 Uporaba oziroma načrtovanje uporabe ČASE orodij Kol uporabnike ČASE smo klasificirali tiste organizacije, kjer je bil speljan vsaj en realen projekt velikosti najmanj 6 človelvmesecev razvojnega dela. Rezultati kažejo, da je takšnih uporabnikov ČASE 13% anketirancev, ostali pa orodje uporabljajo na testnih primerih. Zanimivo je, da relativno visok delež anketirancev brez ČASE orodij (33%) načrtuje nabavo ČASE, če bodo našli ustrezno orodje. Visok je tudi delež tistih, ki so ČASE preizkušali in opustili (16%). Vzroki so predvsem v pomanjkanju znanja za delo s ČASE orodji, pa tudi v visoki ceni investicije. Med poglavitnimi vzroki za neuporabo ČASE orodij močno izstopa delež anketirancev brez ČASE orodij, ki jl 24 3HT JI ¿a Sp« p 30 3J. JI 5« ujnmdn aH NFORM ATIKA Strokovne razpravi-, vteoka ccna nf oodporg mdstva adoroljn! Smo z DlKlOtrtim natlnom rairoja £1303 kvaliteta ČASE 9F03IJ ČASE ne prispeva k «(ji produklrmostJ pomanjkanje znanja s tega področja drugo 0 10 20 30 dO 50 detet □□ snkitlrancl httil ČASE orodij Slika 2: Razlogi za neuporabo ČASE orodij orodij nt? uporabljajo zaradi pomanjkanja znanja s tega področja (42%). Cena ČASE orodij odvrne 23% potencialnih »porabnikov, pri 10% pa ni podpore vodstvenih struktur za uvajanje nove tehnologijo. Zanimivo je tudi, da je samo 10% anketirancev brez ČASE orodij zadovoljnih s sedanjim načinom in metodami razvoja. 2.4 Pričakovanja glede uporabe ČASE orodij Anketirance smo prosili, da z oceno od i do 5 ocenijo, v kolikšni meri so se pri njih izpolnila posamezna pričakovanja glede uporabe ČASE Orodij. Pri tem ocena 1 pomeni, da se pričakovanje ni izpolnilo in ocena 5, da se je izpolnilo v celoti. Rezultati kažejo, da so se pričakovanja v največji meri izpolnila glede enotnega metodološkega pristopa k razvoju, večje sistematičnosti in preglednosti razvoja, kvalitetnejše in standardizirane dokumentacija ter doslednejšega upoštevanja standardov in uporabe metodologij (mediana 4). Pričakovanja, ki se niso izpolnila v željeni meri (mediana 3), pa so hitrejše načrtovanje rešitev, avtomatizacija dela, povečana produktivnost dela in večja prilagodljivost spremembam. Iz strokovne literature je znano, da do večjih premikov na teh področjih pride šele po določenem času, ko se orodje že redno uporablja in niso več prisotni dejavniki učenja ter testiranja. Anketiranci v povprečju uporabljajo ČASE orodja pri rednem delu šele 16,9 mesecev, kar je prav gotovo prekratko obdobje, da bi se pokazali vsi njihovi mogoči učinki. Mogoče pa je tudi, da so anketiranci imeti nerealna pričakovanja glede avtomatizacije dela in hitrejšega razvoja, saj prav to prodajalci ČASE orodij še posebej poudarjajo. Verjetno se pogosto tudi ne zavedajo, kako zelo pomemben je pri tem človeški dejavnik (izobrazba, pripravljenost na nov način dela, komuniciranje, projektno vodenje...). Anketiranci so podali tudi splošno oceno zadovoljitve njihovih pričakovanj, ki so jih imeli glede ČASE orodij. Pri tem so uporabili lestvico od 1 do 5, kjer pomeni 1-nezadovoljni, 5-popolnoma zadovoljni. Zanimivo je, da nihče ni podal ocene t ali 5, povprečna ocena pa je 3,2. 2.5 Čas uporabe ČASE orodij Najbolj razširjena orodja so POSE (II inštalacij) in Oracle*Case ter Excelerator (4 inštalacije) sledijo pa še SA, AL)V\! Artist, Pro*Kit, FbvverDesign, PC Prism in Your-don A/D Tool ki t. Sedem (7) anketirancev orodje uporablja samo testno in sicer povprečno 5,4 meseca (STDS=4,24). Tisti, ki orodje že uporabljajo prt rednem delu, so ga testirali povprečno ti,7 mesecev (STDS= 4,53). Pri rednem delu (na realnih projektih) anketiranci uporabljajo ČASE povprečno 16,9 mesecev (STDS=19,87). Šest (6) anketirancev, ki orodje uporabljajo v redni produkciji, ni navedlo časa testiranja. Ti anketiranci uporabljajo ČASE povprečno 23 mesecev (STDS-13,25), kar je precej več kot ostali, zato sklepamo, da vprašanja niso dobro razumeli in so v to všteti tudi čas testiranja. Rezultati naše raziskave kažejo tudi na povezavo med dolžino redne uporabe ČASE orodij in oceno zadovoljitve pričakovanj. Tista podjetja, ki dlje Časa uporabljajo ČASE orodja pri rednem delu, v povprečju višje ocenjujejo stopnjo zadovoljitve pričakovanj. Zaradi majhnega vzorca (15 anketirancev orodja uporablja prt rednem delu, ostali le testno) te odvisnosti ni bilo mogoče potrditi s testom hi kvadrat. 2.6 Izobraževanje in uporaba zunanje konzultantske pomoči 64% anketirancev s ČASE orodji je izvedlo izobraževanje za orodje in za metodologijo. Pri dveh (9%) ni bilo izvedenega predhodnega izobraževanja. Nihče od anketirancev ne meni, da izobraževanje ni potrebno. Povprečno število tečajnih dni porabljenih na udeleženca v izobraževanju je bilo za orodje 4,4 dni in za metodologijo 6,9 dni. Dobra tretjina (32%) anketirancev, uporabnikov ČASE orodij, uporablja zunanjo konzultantsko pomoč. Zanimivo pa je, da trije anketiranci od sedmih, ki uporabljajo konroi NFORM ATtKA ' r JJ» '-j> '-i J10 i)3 0 rJ42 O12 Slika 3: Uporaba oziroma načrti glede uporabe CASE orodij Strokovne razpravi-, zultantsko pomoč, z njo niso zadovoljni. Kar 41% anketirancev, ki do sedaj niso uporabljali konzultantske pomoči, čuti potrebo po njej, Problematika zunanje konzultantske pomoči je torej pri uvajanju CA S H orodij zelo aktualna. 2.7 Uporaba razvojne metodologije pred uvedbo ČASE orodij Več kot polovica (59%) anketirancev je pred uvedbo ČASE orodij uporabljala katero od razvojnih metodologij vsaj za posamezne faze razvojnega cikla večine programskih rešitev, dobra tretjina (32%) pa It' pri manjšem deležu programskih rešitev. Nobene metodologije ni uporabljalo le 9% anketirancev. To kaže »a nadpovprečno urejenost in sistematičnost razvojnega postopka v teh organizacijah glede na povprečje vzorca, kjer več kot polovica anketirancev ne uporablja nobene razvojne metodologije« 2.8 Načrt za uvajanje ČASE orodja v delovno okolje Natančno definiran načrt uvedbe ČASE orodij je imelo le 9% uporabnikov, večina (59%) je imela le grob pisni načrt za njihovo vpeljavo v razvojni postopek. Nobenega pisnega načrta ni imelo 32% anketirancev. Zanimivo pa je, da eksplicitno definirano strategijo (načrt) uvajanja ČASE orodja in dobro vodenje uvajanja kar 41% anketirancev omenja kot potreben pogoj za njihovo uspešno vpeljavo. 2.9 Ključni dejavniki in bistveni nujno potrebni pogoji za uspešno uvedbo ČASE orodja Kot ključne dejavnike in nujno bistvene potrebne pogoje za uspešno uvedbo ČASE orodij so anketiranci glede na pomembnost na prvih desetih mestih navedli sledeče dejavnike: 1. kadri s primerno izobrazbo 2. kvalitetno ČASE orodje 3. predhodno poznavanje razvojne metodologije 4. izdelani in uveljavljeni standardi razvoja programske opreme 5. natančno vedeti, kaj se pričakuje od uvedbe ČASE 6. izobraževanje za uporabo orodja 7. zavedanje o potrebi po sistematizaciji razvoja 8. odločitev za uporabo ČASE orodij v vodstvu 9. projektno delo in dobro projektno vodenje 10. vključevanje in motiviran je končnega uporabnika Značilno je, da se na najvišjih mestih pojavlja več človeških in organizacijskih dejavnikov: kadri s primerno izobrazbo, predhodno poznavanje razvojne metodologije, izobraževanje za uporabo orodja, projektno delo in dobro projektno vodenje ter izdelani in uveljavljeni standardi razvoja programske opreme. Od tehničnih dejavnikov se je najvišje (2 mesto) uvrstila kvaliteta ČASE orodja, ki je prav gotovo zelo pomembna za uspešno uvedbo nove tehnologije. Ko smo anketirance eksplicitno spraševali tudi po zaviralnih dejavnikih, so zopet zelo pogosto navajali nepoznavanje razvojnih metodologij in kadrovske probleme. Kar 86% anketirancev meni, da so kadri s primerno izobrazbo nujen pogoj za uspešno uvedbo ČASE tehnologije. Zelo velik delež (82%) jih enako meni tudi za predhodno poznavanje razvojne metodologije. To sta torej po mnenju anketirancev dva najvažnejša in nujno potrebna pogoja, ki morata biti izpolnjena, če želimo uspešno vpeljali ČASE orodja in imeti «d njih pričakovane koristi. Problem kadrov in problem nepoznavanje strukturnih metodologij se torej pojavljata povsem na vrhu tako pri ključnih dejavnikih kot pri nujno potrebnih pogojih, pa tudi pri najbolj zaviralnih dejavnikih pri uvajanju ČASE tehnologije. Očitno je, da se je do sedaj posvečalo mnogo premalo pozornosti kadrom, njihovemu stalnemu izobraževanju in ustreznemu kadrovanju. Enako velja tudi za uporabo strukturnih metodologij pri razvoju programske opreme, ki so zelo slabo razširjene in poznane. 2.10 Zaviralni dejavniki pri uvajanju ČASE orodij Poleg že zgoraj omenjenih dejavnikov, ki v svoji negaciji močno zavirajo učinkovito uvajanje ČASE orodij, naj omenimo še preostale, ki so jih navajali anketiranci. Takoj /.a nepoznavanjem sodobnih razvojnih metodologij, anketiranci postavljajo nepoznavanje kaj je in kaj ni v moči ČASE orodij pri vodstvu in razvijalcih in zaradi tega nepripravljenost na tehnološki preskok. Zavedati se je potrebno, da se največji pozitivni učinki poznajo šele po določenem času, ko orodja postanejo del internih standardov razvoja programske opreme in ko se resnično produkcijsko uporabljajo. Več anketirancev je kot močno zaviralen dejavnik navedlo nedoslednost pri uporabi metodologije in ČASE orodja ter pomanjkanje jasno izražene zahteve vodstva po obvezni uporabi ČASE orodja pri razvojnem delu. Ustrezno usposobljeni in primerno strokovno izobraženi kadri so očitno zelo velik problem, saj jih številni anketiranci omenjajo tudi kot izrazito zaviralen dejavnik. Posebej je omenjen tudi problem (slabo) priučenega kadra, še zlasti med vodilnimi informatiki. Seveda se pojavlja tudi kot tipičen sindrom preobremenjenost kadra s tekočim delom in zato ostaja premalo časa za spoznavanje in uvajanje povsem nove tehnologije. Eden od anketirancev navaja kot zaviralen dejavnik dejstvo, da je za delo s ČASE orodji potreben visoko specializiran kader, ki pa ga je težko nadomestiti, če zamenja delovno mesto. V povezavi s tem problemom je tudi pomanjkanje standardizacije na področju razvoja programske opreme, ki ga omenja več anketirancev. Med ostalimi zaviralnimi dejavniki so omenjeni še cena za orodje, ustrezno aparaturno opremo in izo- iipombiid INFORMATIKA Strokovne razpravi-, braževanje, nedefiniranost poslovnih procesov in organizacije v podjetju, slaba motivacija za delo na razvoju itd. Nenazadnje pa tudi neurejenost in slaba kvaliteta obstoječega IS močno zavira in podaljšuje uvajanje ČASE tehnologije. 3. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE 3.1 Odvisnost med (ne)izvedenimi pripravami za uvedbo ČASE orodij in oceno zadovoljitve pričakovanj Zanimalo nas je ali je ocena zadovoljitve pričakovanj višja pri tistih organizacijah, ki so izvedle določene priprave pred uvajanjem ČASE orodij. V ta namen smo ugotavljali odvisnost med predhodnim izobraževanjem (številom porabljenih dni na razvijalca) in oceno zadovoljitve pričakovanj ter med načrtovanjem uvedbe ČASE tehnologije in oceno zadovoljitve pričakovanj. S pomočjo statističnega testa hi-kvadrat smo pokazali, da sta obe predvideni odvisnosti statistično signifikantni. Odvisnost med načrtovanjem uvedbe ČASE orodij in oceno zado- Slika 4: Odvisnost med stopnjo izvedenih priprav in oceno zadovoljitve pričakovanj voljitve pričakovanj lahko potrdimo na nivoju rizika alfa=0.05, Odvisnost med številom dni izobraževanja za posamezne razvijalce in oceno zadovoljitve pričakovanj je še večja in jo lahko potrdimo na nivoju rizika alfa=D.025. Odvisnosti sta razvidni tudi s slik 4 in 5. 3.2 Odvisnost med predhodno rabo metodologije in oceno zadovoljitve pričakovanj Splošno znano je, da je pri uvedbi ČASE tehnologije poznavanje metodologije bistvenega in ključnega pomena. Tako potrjujejo tudi rezultati naše raziskave. Zanimalo pa nas je, ali so tista podjetja, ki so že pred uvedbo ČASE orodij vsaj občasno uporabljala katero od razvojnih metodologij, bolj zadovoljna s ČASE orodji in je torej njihova ocena zadovoljitve pričakovanj višja. Odvisnost je lepo razvidna tudi s slike 6, Hipotezo smo testirali s hi kvadrat testom in ugotovili, da na nivoju rizika alfa = 0.01 lahko trdimo, da sta predhodna raba metodologije in ocena zadovoljitve pričakovanj odvisni. Nujnost uporabe strukturirane metodologije je pogosto zelo velika ovira pri uspešni uvedbi ČASE orodja. Še vedno je namreč presenetljivo veliko organizacij, ki v razvojnem postopku ne uporabljajo nobene strukturirane metodologije. Za te organizacije pomeni implementacija ČASE tudi uvajanje in osvojitev strukturirane metodologije, s tem pa se tveganje delnega ali popolnega neuspeha pri uvedbi ČASE močno poveča. stika 5: Izobraževanje in ocena zadovoljitve pričakovanj Slika 6: Predhodna raba metodologije in ocena zadovoljitve pričakovanj 4. ZAKLJUČEK ČASE tehnologija se po rezultatih naše raziskave pri rednem razvojnem delu še razmeroma malo uporablja. Poglavitni razlog je razmeroma obsežno potrebno izobraževanje in napori, ki so nujni za uspešno implementacijo ČASE tehnologije, pa tudi visoke cene orodij, ustrezne opreme in izobraževanja kadra. tqxrmbt td NFORM ATtKA 9 Strokovne razpravi-, Glede na rezultate raziskave so največji problemi v človeških (ne tehničnih) dejavnikih: ustrezno strokovno izobraženi kadri, poznavanje metodologije, projektno delo in dobro vodenje, organizacija itd. Očitno je, da je uvajanje CASb potrebno dobro načrtovati, organizirati in izvesti. Uspešna vpeljava ČASE tehnologije v podjetje je torej odvisna od kvalitete projekta uvajanja ČASE in njegove izvedbe. Potrebno se je tudi zavedati, da je uvajanje ČASE tehnologije drago in zahteva popolno spremembo načina razvoja programske opreme. Na ta vidik še posebej opozarjajo številni anketiranci v naši raziskavi. Pri uvedbi ČASE je nujno uporabljati strukturi rano metodologijo in za tiste organizacije, ki pred uvedbo ČASE niso uporabljale nobene razvojne metodologije, to pomeni dramatično spremembo v razvojnem postopku, ki močno povečuje možnost neuspeha. To pa lahko pomeni tudi težjo odločitev ali je ČASE primerna, vredna investicija ali ne. Zaskrbljuje ugotovitev, da več kot polovica organizacij brez ČASE orodij, ki so sodelovale v naši raziskavi, niti pri razvoju večjih in zahtevnejših programskih rešitev ne uporablja nobene od razvojnih metodologij. Kratkoročne ocene uspešnosti ČASE orodij moramo sprejemati previdno, saj je potrebno upoštevati, da morajo uporabniki skozi fazo učenja ČASE tehnologije. Prednosti glede večje kvalitete dobljenih rešitev se pokažejo prav kmalu, prednosti pri produktivnosti dela pa običajno pridejo do izraza šele po daljšem obdobju redne in dosledne uporabe ČASE orodja. 5. LITERATURA ■ A A EN l„ SILTANEN A.. SORENSEN C., TAHVANAINEN V; A tale of two countries; CASE experiences and execrations. The Impact OfComputer Supported Techmdogies On Information Systems Development, K. E.KENEDALL ct al, (Editors), Elsevier Science Publisher B.V (North-Holland), 1992, str. 61-9? ■ BENDtfftE O.C.: A case study on CASE (Its evolution and use at HHM1), Information System Management, Eall 1991, str. 50- 56 ■ BURKHARD IX: Implementinf; CASE «>#, Journal of Systems Management, 20 May 1989, str. 20-25 ■ JONES C.: CASE'S missing elements, IEEE Spectrum Vol.29, No.6, June 1992 Str. 38-41 ■ NOl'R MA and YEN D.C.: Computer-aided software engineering: potenciais and realities, Interface, Vol, 13, Issue 2. str, 60-69 ■ PIVKA M.: Survey of software practices in Slovenia, v Organi /arion and Information Systems, editor Zdravko Kalrnckar, 01S International Conference, Bled 31.«.-2*9,1992, str. 354-361 ■ KUPNIK E.: Potrebni pogoji in ključni faktorji uspešnosti pri uvajanju CASE orodij, magistrsko delo. Fakulteta /a organizacijske vede Kranj, maj 199.) ■ STOBART S.C..TOMPSON J. H, and SMITH P: Use. problems, benefits and future direction of CASE in United Kingdom Information and Software Technology, November 1991, sir. 629-636 ■ WYNEKOOPJ., SENN J.A.: CASE implementation: the importance of multiple perspectives. Proceedings r»f the 1992 ACM SICCRP Conference, April 5-7,1992, Cincinnati. Ohio; Editor Albert L.Ledcrer Oakland University, str. fi3-74 ■ WYNEKOOP J..SENN J.A., CONGER S.Ai: The implementation of CASE tools: an innovation diffusion approach, The Impact of Computer Supported Technologies on Information Systems Development/K.E. KENDALL et. al. (Editors), Elsevier Science Publisher B.V, (North-Holland), 1992. str. 25-41 ■ ZACORSKY C,: Case study: managing the change to CASE, Journal of'Information Sv stems Management, Summer 199(1 str. 24-31 ■ ZUPANČIČ J.: CASE kot del sodobne informacijske tehnologije, Organizacija in kadri 1990,9-1(1 st. 798-805 10 i iponibtiM NFOR M &TIKA