Gorlen" izhaj.1 vsaki torek in soboto. Ako pade ua ta dneva praznik, dan poprej. llretvo se naliaja v „Naroclni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana pinnia se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisrna brcz podpisa. RokoyiHi dopisov se ne vračajo. GORICA „Ciorica" stane na leto 1U K, za pol leta o K, z;> četrt ieta 250. l'|»ra vuištvo se naliaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9. Z;i oi^lasc se placuje ud čvetorostopnc petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. PiiHame/.ne Atevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 64. V Gorici, v torek dne 10. avgusta 1909. Leto XI. Zopef šolsko vprašanje. „Soča" z dne 3. avgusta t. I. je ponatisnila poročilo g. nadučitelja P. Medvešček o šoli in kmetiškem vpraša- nju, v katerem se razpravlja preosnova sedanje ljudskc sole na kmctih —- za kmetiško ljudstvo. Poročevalec se izreka povsem za preosnovo sedanjega ljudskega šolstva v smislu s'.Jepa 20. glavne skupščinske „Zaveze", ki se je vršila dne 7. sep- tembra 1908 v Gorici. Najprej opravi- ČLije sedanjo ljudsko solo, zakaj ni mo- gla imeti dosedaj večjega smisla za po- trebe in koristi kmečkega stanu, ter na- vaja razloge, ki so to preprečili, in so: Poldnevni pouk, le šestletna vsakdanja sola, ki je prenapolnjena, pomanjkanje primernih šolskih vrtov in zemljič za poiskušnje, brezbrižnost države, dežele in okrajev za nauk v kmetijstvu, posebno brezbrižnost za poiik učiteljskega na- raščaja na učiteljiščih v poljedelstvu, i n k o n e č n o slabe učiteljske plače. V dosego te spretnembe na šol- skem polju zahteva g. Medvešček o b- v e z n i o s e m 1 e t n i c e 1 o d n e v n i pouk, potrebne in prim erne šol- ske vrte in druga zemljišča in p o t r e b n o o r o d j e. Dalje zahteva, naj se skrbi za boljši pouk v kmetijstvu na učiteljiščih in pravi konečno, „a k o bo naš stan tako slabo plačan ka- k o r j e b i 1 d o s 1 e j, n i m o g o č e m i- sliti na tako spremembo". V naslednjem odstavku se zaganja g. n a d u č i t e 1 j M e d v e š č e k z ve- liko frivolnostjo v duhovski stan, kate- remu odreka dober namen glede šol- skega vprašanja kakor tudi onemu delu kmetiškega stanu, „ki je priklenjen v verige duhovnikov". Celo papežev in drugih višjih pastirjev ne pusti pri miru, ki počivajo uže v grobu, trdeč, da je papež slovesno proklel šolski zakon iz 1. 1869 in da so višji cerkveni noglavarji neštetokrat metali pod noge nolena in uporabljali svoj vpliv proti 'j. šolstvu. — S temi nečuvenimi izbruhi sovraštva do duhovskega stanu in s tem nezaslišanim ščuvanjem proti navedenemu stanu se ne bomo ukvarjali, to ni naŠ namen; pač pa liočemo mirno in stvarno razpravljati o vprašanju, je-li Medveščekov predlog umesten in izvedljiv ali ne. ^ V odgovor vprašarno najprej: Kaj je in naj bode namen ljudski šoli ? Kakor je srednja sola namenjena splošni višji izobrazbi za mladino, ki se kasneje posveti akademičnirn stanov- skim študijam, tako naj bode ljudska sola namenjena splosni ljudski izobrazbi na strogo moralni podlagi. Kakor je pouk na srednji šoli teo- retično-idealen in tvori le temelj poznej- *im strokovniin Študijam, tak naj bode pouk tudi na ljudski šoli. Mnogo se ge- vori in piše tudi o preosnovi srednjih *ol, vendar pa vedno le v gori oznace- nem okvirju. In dokler se ne predrugači duševna zmožnost človeškega roda tako, Ja bode zamogel mladenič od 10. do 18. leta pojmovati filozifične in druge v'išje nauke, ki se uče na vseueiliščih, bodo ostale srednje sole torišče višje teoretične izobrazbe, bodisi bolj idealne ali realne. Nalično naj velja to tudi za ljud- sko Šnln Tn nni hnrln tnmnli nnn 1 i 11 / i _ ske izobrazbe, na katerem naj sloni daljni razvoj strokovnega kmetis'kega in obrtnega napredka. Za to govore raz- lični razlogi: Kakor se toži mladina na srednjih solan, da je preobložena z različnimi predmeti, katerih ne more m'adeniski duh v polni meri prebaviti, tako ima tudi ljudska sola mnogo in še preveč predmetov za še ne razvite duševne moči otrok od 6. do 12. oziroma 14. Icta. In če se ljudski šoli posreči, da to mladež predela in stalno obdrži to duševno hrano, je ista spolnila popol- noma svojo dolžnost in je isti častitati na tem vspehu. Da bi se morala ta mladina v tej dobi resno baviti še s strokovno izobrazbo bodisi na kmetij- skem, obrtnem ali drugem polju, se narn ne zdi umestno, in uverjeni smo, da bi vspehi nikakor ne odgovarjali trudii in troškom te namere. Sicer so pa še drugi pomisleki proti Medveščekovemu predlogu. Dog- nati bi se moralo najprej, koliko od- stotkov otrok na kmetih se posveti res kmetijskemu stanu in jih ostane na kmetiji. Vzemimo šolo v Sv. Križu, kjer je nekaj obrtnikov in meščanov, kateri ne nameravajo pustiti svojih otrok pri kmetiji; kaj naj se zgodi s temi otroci rned strokovnim poukom v kmetijstvu ? In kakošne naj bodo sole v naših trgili, dalje v Mirnu, Renčah itd., kjer je nad polovica otrok, ki se ne bavijn in se ne bodo bavili s kmetijstvom ? Ako bi vlada hotela predrugačiti šolski zakon v Medveščekovem smislu. bi ga morala prikrojiti za vsako vas posebej, in še to bi ne držalo. kajti v vsaki vasi se razmere s časom lahko predrugačijo. Če hoče g. Medvešček na polje po- skusov. naj si izprosi od prizadetih či- niteljev za Sv. Križ celodnevni osemletni obvezni pouk in od občine njivo zemlje kot poskuševališče ; videti hočemo koliko kruha bode iz njegove moke; a da bi se taki dragi poskusi delali na stroške davkoplačevalcev. tega naj ne zahteva. A še drugi pomisleki govore proti Medvščekovim nasvetom. On zahteva, naj se poučujc na učiteijiščih bolj in- tenzivno v poljedeljstvu. da bodo učitelji kos svoji novi nalogi ter izdatno pouče- vali v kmetijstvu. Kako si pač misli g. M. to preosnovo učiteljišč? Nimajo uže sedaj učiteljiščniki dovolj, da — še pre- več znanstvenih predmetov, kateri ab- sorbirajo skoro vse njihove duševne moči? Kje naj dobijo potem Še Čas in moči za duševni in telesni napor v kmetijstvu? Naj nam pove, ali naj bi se skrčili sedanji predmeti in kateri, ali naj bi se učna doba podaljšala!? Prav bi bilo sicer, če bi se uči- teljski kandidat bolj temeljito izobrazil v kmetijstvu; toda tarn, kjer se uči kmetijstvo le kot predmet, niso dani znanstveni pogoji v dosego Medvešče- kovih idealov. Še ucitelii - strokovnjaki, ki posvetijo vse svoje moči z veseljem in ljubeznijo le tej tvarini, se nc niorejo ponažati s takimi vspehi in celo ne pri mladini. ki je uže dokončala povsem in z dobrim vspehom ljudsko solo. In kar se tiče zemljišč za poiz- kušnje, bi vprasali g. poročevalca M., koliko bi koristila v gorah taka posku- sevaližča, ki ječe po 7 mcsecev pod snegom, in gredo učitelji ravno ob naj- ugodnejšem času za take poskuse na nnMtnii'/i1? RaiIa hnfiili H vrfvnvnii rlvn meseca. odmerjena duševnemu odmoru. Medv^Scel-'jvim idealom ? Se ninogo, mnogo vprašanj bi imeli ^do gosp. Petra poročevalca v pojasnilo, kako si on misli izvesti to in ono, ki je v teoriji lepozveneče, a v praksi varljivo. T.'.1-» za sedaj molčimo tem. Nase mne- nje je. ljudska sola naj ostane v bitstvu to, kar je, temelj prave, moraine splošne ljudske izobrazbe. Vlada in dežela pa naj napravita, kjer mogoce. kmetijske sole ali nadaljevalne tečaje za poljedel- stvo. kakor se snujejo za različne obrti, in s tem bo potrebi poinagano. A ta pouk naj sc izroči strokovnjakom v kmetijstvu! Slepilcem javnega mnenja. Danes teden smo hoteli v članku „Skoda!" povedati nekoliko resnic v obliki šaljivega dvogovora. Natreslismo cukrčka na grenke kroglice. A to ni ugajalo pokvarjenemu želodcu takih ljudij, ki so vajeni le z loparjem ma- hati po nasprotniku. Prizadeti gospodje niso poskusili ovreči niti ene naših trdi- tev glede naše domače politike, pač pa so si skušali v četrtkovi „Soči" poma- gati z dovtipi, katerim se pozna, da so jih rodili pasji dnevi in kvartinčki ruj- nega vinca. Za te ljudi je torej bilo našc človekoljubno prizadevanje brez- uspešno. Zato jim ponavljamo jedrona- šega članka v taki obliki. da nas tudi oni razumejo. Neštetokrat je „Soča" ponavljala trditev. da se je dr. uregorčič zvezal z dr. Pajerjem pod težkimi pogoji, katere placuje naše ljudstvo. Včasih je pisala, da se je to zgodilo 1. 1900, vča- sih pa je trdila, da je to bilo 1. 1901. Ko smo imenovali dotičnega pisca laž- nika in obrekovalca ter zahtevali do- kazov, se je „Soča" izgovarjala. da so na svetu reči. ki so resnične, a se ne dajo dokazati. Ko Še ni bilo konca far- banja o tej zvezi, smo večkrat pozivali v „Gorici", naj se tisti. ki raztroša to laž, podpiše v „Soči", da ga bomo po- tem imenovali javno lažnika ter mu tako damo priložnost, da se dožene resnica pred sodnijo. Vkljub našemu večkratnemu po- zivu se ni do danes v „Soči" nihče drznil podpisati pod svojo lažjo. „Soča" je letos 30. januvarja tudi trdila. da je izvedela iz ust visoke po- litične osebe. da sta dr. Gr. in dr. P. podaljšala svojo zvezo za ves čas. do- kler bosta v deželnem zboru. Mi smo v „Gorici" ponovno zahtevali. naj „Soča" imenuje ime dotične poiitične osebe. a dozdaj je ni imenovala, ker ona oseba ne eksistira. Ta zlaganaGregorčič-Pajerjeva zveza je bilo glavno agitacijsko orožje. ki ga je „Soča" rabila pri volitvah proti (ire- gorčiču in njegovi stranki. V „Soci" in na javnih shodih se je trdilo, da so go- riški Slovenci vsled te zveze Lahom izdani in v narodnem oziru oskodovani. A glej smolo! Glasilo Gabrščekovega zaveznika Faiduttija. „L'lico del Lito- rale", jc pred dnevi trdilo. da se Pajer in liberalni Lahi ne ustavljajo dovolj krepko prod i r ;i j o č e m u s 1 a vi zm u. V „Soči" in na javnih shodih se je tudi trdilo. da deželni zbor in odbor »iLrrhit;i In vn Im1ii> in ilri i l/ihi\r.-i in ^1m. venci le kako"mrvico. ki pade z bogato obložene lažl^fc^.rnize. Celo v volilni oklic Iiberalne9stinke so lani sprejeli hujskajočo laž^, dS Slovenci plačujejo dve t r etj i nl^-jwi'kov, da pa ne do- bijo od dežele ij^fi ene tretjine. In zopet se je oglasila „I:co" ter pisala pred kratkim. da plačujejo libe- ralni Italijani svojo zvezo s Slovenci — z denarjem. ki greSloven- cem na korist. Tako se je skrhalo „Soči" po lastni krivdi in po zaslugi Faiduttije- vega glasila najboljše agitacijsko orožje, to je namišljena Gregorčič-Pajerjeva zveza. Druga kost. ki jo je pri lanskih deželnozborskih volitvah glodala „Soča" in njena pritiklina ..Kmečki Glas", je bil novi volilni red. V ten listili in po volilnih shodih se je razlegalo: Gre- gorčič je izdal z novo volilno refonno Slovence Lahom. on jo je skuhal s Pa- jerjem in zato je le on kriv. da velja po tem volilnem redu 1 Furlan toliko, kolikor 2 Slovenca. To laž o e n e m Furlanu in dveh Slovencih so pono- vili tudi v v-olilnem oklicu. četudi so dobro vedeli. da je bilo po zadnjem ljudskem štetju na (joriškem 9S tisoč Lahov in le 130 tisoč. a ne 190 tisoč Slovencev. Seveda so previdni hujskači v volilnem oklicu pozabili povedati, da je podelil še le novi volilni red s svojo splošno kurijo našim malim kmetom, obrtnikom in delavcem volilno pravico in da je bila po starem volilnem redu ogromna večinanasega 1 j u d s t v a i z k 1 j u č e n a o d v o- lilne pra\'ice zadeželnizbor. Splošna kurija. ki je uvedena vsled novega volilnega reda. je važen korak k splošni in enaki volilni pravici. Tisoči nasih ljudi, ki so placevali davke — bodisi direktne ali indirektne—niso imeli pravice izbirati svojih zastopnikov za deželni zbor, vsi ti so postali volilci še le vsled novega volilnega reda. Ta velevažna demokratična pridobitev — uvedba splošne volilne pravice vsaj v eni kuriji — ni nič kaj ugajala ,.Soci". ki je še pred malo leti pisala proti splosni in enaki volilni pravici za go- riški deželni zbor in ravno tako proti splosni volilni pravici za državni zbor. Huronski krik proti novemu volilnemu redu se je malo polegel, ko so lani naši liberalci s pomočjo socijalnih de- mokratov zmagali pri ožji volitvi v splosni kuriji. Sploh je novi deželni volilni red nehal biti ono izborno agi- tacijsko orožje, ki je še ob lanskih vo- litvah služilo tako dobro uasim libe- ralnim in agrarnim farbarjem. Da se jim je tudi to orožje skrhalo. ni nič čudnega. Dočim so poprej delali edino le (ircgorčiča odgovornega za ta deželni volilni red, je priznal lani dr. Franko na javnem shodu. da so zakrivili vsprejetje novega volilnega reda tudi liberalni slovenski poslanci dr. Treo in tovariši. Da je to res. prizna dr. Treo s:mh, ko pise v „Soči": Nisem maral torej s svoje strani predlagati, naj se zakonski načrt deželnega volilnega reda odstopi pravnemu odseku; hotel s e in tudi p r e p r e č i t i s k o r a j n e- i z o g i b n o p o z n e j e o č i t a n j e. d a so volilno r e f o r m o s tisti in i\ n < n o- 1 \ i v i m \; n & ,N n 1.' n m c n 1 n i ti i» v o I i I n e p r a v i c e v p r a v n i o d- s e k z a v 1 e k 1 i in jo tarn pokopali ravno narodno-napredni poslanci. V največo zadrego pa je spravil naše liberalce njihov zaveznik prošt Paidutti. Dočim so oni v svojih listih in po shodih vedno trobili. da jeGregorčič s tern volilnim redom izdal goriške Slovence — L a h o m. je Faiduttijevo gla- silo „Eco" se pred kratkim trdilo ravno nasprotno, namreč da so s tern novim volilnim redom izdali liberalni laški po- slanci Lane Slovencem. Komu gre vcč vere, je menda jasno! (Konec prihodnjič.) Dopisi. 00 nekod. (A g r a r e c s v a r i „So čo") Ljuba „SočV! Tvoj sobotni uvodnik ne odgovarja več današnjim časom. Se gabi. veš! Ti se hočeš pri- ženiti k „Km. Glasu". Zato siliš skoz vrata k njemu. Ti manjka krepostf! Cerkev, vero in duhovne si že požrla. Ali ne veš, da poturica je huja nego sam Turek! Vrag ni tako črn. kakor ga ti sli- kaš. Pišes. da duhovstvo in klerikalci bi radi kmeta ugonobili. Čemu neki ? Ali ne veš, da ga moramo z vso silo varovati. ker je i naš obstanek odvisen od blagostanja kmetovega! Opazuj dobro. kako živahno postane v mestu. ko začne kinet prihajati v mesto s svojirni pridelki. Zato ga mi varujemo kot mreno očesa. Duhoven mora 5 krat v letu po vseh kmečkih bajtah pobirat svojo miloščino. Kaj bo dal, če se ga ugonobi, kakor ti pišeš! Tudi to malo vere. ki jo še imamo. hočeš streti. Mi pa brez nje živeti ne moremo, ker mi nimamo druge zaščite kot edino Boga. Ko nevihta razsaja. bliska in treska. piješ ti sladoled v ka- varni pod strelovodom jn svitle krone za živeš jemlješ iz državnih jasli. Ti nimaš sile se obračat k Bogu! Mi pa le Njega prosimo! Kaj pa boš ti, „Soča", imela. če se prav vse cerkve poderejo, duhovni pokoljejo in se vera zatre! Ljudstvo zdivja, potrga vse vezi in je ne obranijo več ne topovi. ne bajoneti. In kaj potem! Tudi nas kmete slabo ocenjuješ. da se za kapljo vina iz farovžev pro- damo. To je že zdavno minulo, Vina imamo, da ne vemo kam ž njim. In energijetudi,dagorje mu, kobinaskdo ho- tel s takimi sredstviterorizirati. I z v e n kraškega dohtarja iztemnih kotov ne dobiš več takega podleža. V tern zmislu bi ti cele knjige napisal, pa list nima prostora in jaz ne časa. Tern potom pripomnjam tudi tebi, „Nas Glas": ne stremi samo za omiko. Kaj boš imel, če daš vse svoje imetje učiteljem, vse cerkve in vojašnice v sole predelaš, in nas naučiš vse sve- tovne zakone ? Brez d e 1 a — ni n i Č, morali bi vsi takoj poginiti. Zato pa mora biti naše geslo. Delo in spet d e 1 o, — če ne, bo šlo vse k vragu! A g r a r e c ž u 1 i e v. TomaJ. Zavod „Elizabetišče". — Ta zavod pod vodstvom šolskih se: ster iz reda sv. Frančiška ima namen, deklice odgojiti v pravem krščanskem duhu. pridobiti jim potrebne čednosti in vrline, podučiti jih v dostojnem obna- šanju in v vseh ženskemu spolu potreb- nih vednosti. lTče se v trorazrednici po- leg predpisanih šolskih predmetov tudi brezplačno nemščine. Gojenke se vadijo šivati, vezati na roke in na stroj. Samostan stoji naprijaznem hribčku „Tabor" s krasnim razgledom na vse strani. Vodstvo skrbi vestno za zdravje otrok. Na vrtu in v bližnjem logu se gojenke o lepem vremenu igrajo in spre- hajajo. Primerna menjava pouka in po- čitka, tukajšno zdravo pjJnebje, zdrava in tečna hrana, bivanje na prostem go- tovo vplivajo k utrjevanju zdravja in razvitkaduševnih in telesnih moči. Šolsko leto se prične s 1. septembrom. Na zah- tevo se pošljejo prospekti. V ..Elizabetišču" se nahaia tudi vembra in traja 12 mesecev. V tej šoli se dekleta teoretično in praktično vež- bajo za gospodinjstvo v hišah opremlje- nih z gospodarstvom. Poucuje se poleg veronauka. vzgojeslovja, zdravjeslovja, ravnanja z bolniki tudi spisje in račun- stvo ter vse one predmete. katere mora umeti vsaka dobra gospodinja. zlasti pa se podučuje teoretično in praktično o kuhanju. šivanju. mlekarstvu, vrtnarstvu, pranju, likanju. živinoreji itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke mora jo stano- vati v zavodu in morajo biti stare lo let; le izjemoma v posebnih ozirov vrednih slučajih se more dovoliti vspre- jem mlajsih deklet. Tudi o tej šoli so prospekti na razpolago. Oglasila naj se blagovole poslati na naslov: Šolske sestre „Elizabetišče" v Tomaju, pošta Sežana. Dutovlje. Primorsko. Polifični pregled. „Slovanska Enota". Parlamentarna komisija „Slovan- ske Enote" se snide še ta mesec na Dunaju. Dvomljivo je le še. če se „Enota" skliče pred po Glabinskem sklicanim sestankom. po istem ali pa enodobno. Načelnik poljskega kluba dr. Gla- binski sklicuje namreč na dan 17. t. m. na Dunaj načelnike raznih parlamen- tarnih strank. med njimi menda tudi one slovanske obstrukcije v svrho. da bi se sestavila za bodoče jesensko za- sedanje državnega zbora parlamentarna večina. Bosanski dezelni zbor bode, kakor poročajo razni listi. skiican še-le meseca aprila 1910. Zamude so kriva dolgotrajna pogajanja med držav- nima polovicama. Izventega se bodo vršile volitve po novem imeniku. ki bode baje s 1. decernbrom t. !. dokončan. Sestanek našega cesarja z italijauskim kraljem. Nekateri listi hočejo vedeti. da se italijanski kralj in naš cesar sestaneta o priliki italijanskih vojaških vaj v okolici Gardskega jezera. Srbija. Uradno srbsko časopisje demen- tuje vTse vesti, katere so prinesli dunaj- ski listi o zaroti proti dinastiji, o derni- siji ministrstva ter o slabem zdrav- stvenem stanju kraljevem. Srbski ministri — zarotniki. List „N. Fr. Pr." prinaša sledečo senzacijonalno vest iz Belegagrada: Kralj Peter je priobčil vojnemu ministru in ministru notranjih zadev, da je izve- del od izvirne strani, da potuje več čla- nov kluba staroradikalcev na zapoved ministra javnih del po kraljestvu z na- menom, da javljajo ljudstvu, da se di- nastija v kratkem času premeni, ter da ima pismene dokaze o tozadevnih po- gajanjih med ministri Pašič in Protič ter častniki zarotniki. Poslednji da so zahtevali odstranitev kneževiča Jurija za prihodnji mesec. Ministri so zaradi tega jako razburjeni ter se misli, da bodo vsi podali ostavko. Francoskim poveijnikom armade bode baje imencvan general Tremeau, ki je komandant kavalerije ter je pri zadnjih velikih vajah pokazal. da je najboljši taktik francoske vojske. Star je 60 let. Albanci napadli srbske vasi. Iz Prokoplji na Srbskem prihajajo vesti, da so mnogoštevilni Albanci na- padli tri srbske vasi ob meji. Oblasti zahtevajo od vlade vojne pomoči. Albanci so storili ta napad, ker so Srbi pri napadu Albancev dne 2. t. m. na srbske mejne straže ubili 2 turška vojaka ter jednega ranili. Japonska in Eitajska. Kakor se govori, pošlje Japonska danes Kitaiski ultimatum PcAaiax «mn- Drobne politicne vesti. Nemški cesar je obiskal ruskega cara na jahti „Standard" v Kielu. -- Cesar je potrdil zakon o živinski kugi, ki ga je sklenil državni zbor. V moč stopi baje 1. januvarja 1910. — Ja- ponska je odpravila korejsko pravo- sodno ministrstvo ter spremenila ko- rejska sodisča v japonska, z japonskimi sodniki. Tudi korejski vojni oddelek je odpravljen. Boji okolo Melile se nadaljujejo. Po prihajajočih vesteh se Špancem slabo godi. — Črnogorska vlada namerava ustanonoviti na Ce- tinjali juridično fakulteto, da se na sti usposobljajo upravni in ikonzu- larni uradniki. — Dalmatinski na- mestnik Nardelli je izjavil. da ima po- oblastilo za podržavljenje zadrske po- licije. Ustanovi se, ako sklene dotični zakonski načrt dalmatinski deželni zbor. — Turčija zahteva od Grške izjavo, da nima nobene zastave po Kreti ter da ne podpira nobene akcije. ki bi imela namen aneksije Krete po Grški. Ako Grška te izjave ne da. zapusti turški poslanik Atene. Položaj je resen. Darovi. Za „Š ol sk i Do m" je došlo našemu upravništvu: Iv. Rojec, župnik v Mirnu 100 K. - Z a „Gregorčičev dorn" je došlo našemu upravništvu : Posojil- nica in hranilnica v Cerknem 20 K, ravno toliko za „ Alojzijevišče" in „Sirotišče". Srčna hvala! Domače in razne vesfi. Častnim občanom je imenovalo ri- hemberško starešinstvo v svoji seji dne 8. avgusta t. 1. deželnega odbornika g. profesorja Ivana Berbuča v znak hvaležnosti za njegovo neumorno delo- vanje in prizadevanje za stalne podpore ter za gradenje dovozne ceste na po- stajo Rihemberg. Imenovanja v politični službi. - Namestništveni svetnik in voditelj okraj- nega glavarstva v Mariboru grof Marij Attems je imen.ovan za dvornega svet- nika pri namestništvu v Trstu. Namest- ništvenemu svetniku Alojziju Lasciac v Trstu je podeljen naslov in značaj dvor- nega svetnika. Naslov namestništvenega svetnika je dobil okrajni glavar Ivan Krekich-Strassoldo pl. Treuland. Imenovanje. Policijski kancelist g. Blaž Skok je imenovan policijskim ofi- cijalom v Trstu. Iz sodne službe. Sodni praktikanti Josip Cosulich v Lošinju, Alban Zumin v Gradiški in Fran vit. Beden v Trstu so imenovani za avskultante. Kakor bi orehe stresal, bo izsi- pavala „Soča" posebno zdaj ob dežel- nozborskih volitvah laži iz svoje laži- torbe. Lažnjivost tega lista smo že več- krat dokazali ter svarili pred njim naše ljudstvo. Svojo lažnjivost in hudobijo je pokazala „Soča" tudi s svojim farba- njem o „izprijenem študentu". Letos je namreč prinesla 15. junija to-le vest: Neki „katol i š ki'v šm rk a vec iz sole Rej ec-Capu d ro ve je poslal na g. poslanca A. Gabrščeka nesramno pismo. Mladi izprijenec kaže nečista nagnjenja, kakoršna so doma v črnem taboru.... Pismo kaže, kako je zadnji čas, da se napno vse moči, da znani klerikalni „čuki" ne vzgoje skrajno surovih ljudi, ki bi bili v veliko nečast Goriški! Že 19. junija je „Soča" trdila. da ga že ima „katoliškega" šmrkavca, ter je dostavila: Nesramnega poba bomo imenovali javno v listu. Pismo pa poš- ljemo šolski oblasti. da bo imela iz- gled, kako kvarijo mladino na gimnaziji klerikalni priganjači. Vse to je bilo le golo slepilo! Dn Hanps ^n?a" i^ ni imp.nnvnin imenovati. Ta „izprijeni Student" je nam- reč le hudobna izmišljotina Gabrščekove „Soče", ki je na podlagi te laži obreko- vala 2 slovenska gimn. učitelja in pod- tikala „nečista nagnjenja" celi nasprotni stranki. Kakor je „Soča" v tem slučaju la- gala in nesramno, obrekovala, tako bo delala tudi zdaj ob času volitev. Zato pa : pozor! Ne verujte nič temu lažnji- veniu in hudobnemu listu ! Krompir in Mrmolja. - Uže v par številkah smo povedali našim kmetoin, kako jih je Mrmolja nafarbal pri kup- čiji s krompirjem. Ostal nam je dolžan odgovora. zaka j ni pripravil o b- 1 j u b 1 j e n e g a t r g o v c a, ki bi pokupil ves krompir po pošteni cens. ostal nam je dolžan odgovora, kako j e p a d 1 a cena krompirju od 9 na 8 K, ostal nam je dolžan odgovora na naše vpra- šanje, kajjezdeleži, kjeje d e- denar, in koliko obnesti nesejo. ostal nam je dolžan odgovora, da li je res, da zahtevajo nekateri člani „E k s p o r t n e za d r ti ge" svoje d e- 1 e ž e n a z a j v s 1 e d z a p a c k a n e g a mesetarenja nje go v eg a pri tej kupčiji, kateri je stal letos na čelu. Na vse to molči kot grob in kriči venomer, da je bil kriv d e ž vsej nesreči. Kmetje pa niso tega mnenja ter delajo za to odgovornega Mrmoljo. Ako bi nič ne ob- ljubljal.bi mu nikdo ničesar nerekel. Ker pa je farbal kmete, zato smo ga prijeli. Do četrtka je kričal torej, da je kriv dež slabi kupčiji, in še v četrtek je kričal v svojem listu na par mestih o tem dežju. V neki drugi notici pa je zakričal na vse grlo, da uže pove, kdo je kriv neuspehov pri „bks- portni zadrug i". Torej konečno ven- darle ni kriv ten neuspehov dež! Ali nismo mi to trdili. kar nam je Mr- molja sedaj sam priznal ? Zapisati je imel še te-Ie besede: Neuspehov „Eks- portne zadruge" je kriv vrtojbenski kri- čač in kmečki farbar, plačanec liberalno- agrarnih dohtarjev Mrmolja, ki kriči po shodih za denar, ki se je postavi! na čelo trgovine s krompirjem, o kateri se razume kakor zajec na boben. Tako je in nič drugače, dragi plačani liberalni agent. Prvi nemški napis se je te dni prikazal v Gorici na Jos. Verdijevem tekališču v Gorici. Tako smo čitali v nekern slovenskem listu te dni. K temu pripomnimo mi, da prvi nemški napis se je na imenovanem tekališču prikazal uže pred leti in sicer ne na trgo- vini kakega nemškega trgovca, nem- škega zagrizenega hajlovca, marveČ na trgovini slovenskega radi- kalca in liberale a ter pred- sednika narodno-napredne stranke, slovenskega nese- bičnegarodoljuba, kateremu je slovenski narod nad vse — pardon molzna kravica — n a t r- govini A. Gabrščeka. Pisec imenovane notice je najbrže hodil 7, zaprtimi očmi po imenovani ulici, posebno mimo „Trgovskega doma", da ni videl nemških in laških napisov nad trgovino Gabrščekovo, na pročelju „Trgovskega Doma", ki skrunjajo emi- nent n c narodno zgradbo, kakor imenuje „Soča" „Trgovski dom". Torej Gabršček je prednjačil pred Wehrlejem, da pokaže tujcem, ki prihajajo v Gorico, da prebiva tu v Gorici mnogo Nemcev, da so torej deželani, ki jim pritičejo iste jezikovne pravice, kakor Slovencem in Lahom. Dotični list prosimo, da bi tudi to dejstvo pribil, ako hoče biti konse- kventen. ' Razkrlnkali so se. — „Kmečki Glas" slepi venomer naše ljudstvo in pravi, da kmečka stranka nima ničesar opraviti z liberalno stranko, ki ni do sedaj za kmeta ničesar storila. Zdaj pa pride sobotna „Soča", ki neusmiljeno lopne po lažnjivih zobeh lažnjivega klukca „Kmečki Glas-'. Agrarci so nam- reč za nedeljo sklicali shod v Štanjelu ter postavili na dnevni red omenjenega shoda tudi imenovanje kandidatov. So- hntna 9>nPa" na niJp. ¦ Sir.er ie n 3.- 1< i b i i m e 1 p o s t a v i t i k a n d i d a te, a 1 i t o j e 1 e z in o t a in kandidatje so ne bodo postavljali tudi za K r a s ne. Za to bo časa dovolj v p r v i p o 1 o v i c i septembr a". Tu se mora vsak nehotc vprašati, kaj iinLi glasilo A. (iabrščekove liberalne strankc zapovcdati agrarcem, kdaj naj postavijo svoje kandidate? Ali ne sledi iz tega, da ni takozvana „kmečka stranka" nič drugeganego pristna liberalna stranka, ki si je pa nadcla kmečki plašč, da v njem toliko lažjc slepi naše ljudstvo, ki je Se vedno prepričano, da bi postalo najbolj nesrečno, ako bi obrnilo hrbet krščanskim resnicam, katere so libe- ralci pri vsaki priliki smešili in se jim rogali. Seveda o volitvah, ko se gre za lov na našega krneta, postane celo „Soča" pobožna in verska, to je tisti list, ki je najgrše izpodrival v našem ljudstvu verski cut. Kaj pa šele „Kmečki (Has", ki ni nič drugega nego meso od mesa liberalne (jabrščekove „Soče". Dobrota bi bila po „Kmečkem glasu", ako bi „Ccntralna posojilnica" d a r o v a 1 a vrtojbenskemu konsumu 2 0 0 0 K. Nikaka dobrota pa ni, ako je z rial a „(I or i ška zveza" o pravem t r e n o t k u narediti pogodbo z mlini za moko na kor ist kon- s u m u. Dobrota bi bila, ako b i „Zveza" d a r o v a 1 a moko kon- siimarjem, zraven potisnila vsakemti članu petak v roko, Mrmolju pa de- setak. To bi bila dobrota. In kaj je še dobrota! Dobrota je tudi to, da poši- Jjajo agrarni liberalci „Glas" po deželi kmetom zastonj, v katerega zavijajo poper in sol. In nadalje kaj je še do- brota. Največja dobrota za kmete pa je ta, da ta „Glas" se ne sliši daleč, sicer bi bil prava kuga za kmete! To je dobrota! Lep zaslužek se nudi „Sočinemu" farbarju. — Sobotna „Soča" pravi, da dobi naša stranka s Kranjskega 50.000 kron za prihodnje deželnozborske vo- litve. „Sočinemu" farbarju darno 50°|0 provizije, ako se mu posreči spraviti s Kranjskega zgoraj omenjeno vsoto v naše roke ali pa ako donese sploh do- kaz resnice za svojo trditev. Na noge .torej „Sočin" farbar! 50% provizije od 50.000 kron, to niso mačje solze. Kaj ne?! S takimi oslarijami bode „Soča" malo kalinov ulovila. Cvetke iz „Kmečkega glasa". Pred malo časom smo brali v tern listu čla- nek: „Ljubi svojega bližnjega". Malo nižje v ravno isti številki pa vsklika: „Ali n i č 1 o v e k a n a s v e t u, d a b i üstega hudiča ubil, kateri je že toliko škodil kmetu ?" Kateri je tisti hudič? „Orli" v Kamniku. — V nedeljo so praznovali „Orli" v Kamniku veliko slavlje. Zbralo se jih je tarn iz vseh strani slovenske domovine nad 600 in sicer 400 uniformiranih in nad 200 ne- '.miformiranih. Mesto Kamnik je bilo ta dan v zastavah, prirejen je bil tudi lep slavo- lok. Drugih gostov pa se je zbralo ta dan v Kamniku na tisoče. Počastilo je to slavlje mnogo od- ličnih dostojanstvenikov, med niimi sam prevzišeni knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič. Navzočih je bilo tudi več državnih in deželnih poslancev. Zastopana je bila sploh vsa Slovenija. Videlo se je tu Štajerca, Korošca, Goričana, TrŽačana. Bili so pa tarn tudi mili gostje Rusini in Poljaki. V dekanijski cerkvi na Šutni je daroval sveto mašo pospešitelj in po- krovitelj mladine „Orlov", gospod kano- nik Šiška. Vhod v Kamnik je bil nad vse slovesen. „Orli" so korakali strogo di- sciplinirano; strogo vojaški pozor. Kam- niške dame so jih obsipale z oken s cvetlicami. Po končani sv. maši so korakali „Orli" in njihovi gostje na kamniški glavni trg, tja, kjer stoji dom društva godba 47. pešpolka. Igrala je samo slo- vanske skladbe. Nato je pozdravil „Orle" dež. po- slanec dckan Lavrenčič. Oovorili so še državni in dež. poslanec PovŽe, Karol Pollak, drž. in dež. posl. dr. Korošec in mnogi drugi. Došlo je od vseh strani vse polno brzojavnih pozdravov. Nova knjiga. ¦— V drugi polovici t. in. izide nova leposlovna knjiga. ki se tiska v „Narodni Tiskarni". Naslov ji je „Veliki Punt", kmečka zgodba iz 18. stoletja; spisal jo je Alojzij Remec, založil pa Alojzij Filipič. Ker se vrši v naših krajih za časa največjega kmeč- kega upora na (ioriškem 1. 1713 in je zgodovinsko zanimiva snov v povcsti poljudno obdelana, opozarjamo že sedaj si. občinstvo na to knjigu. Vojaška vest. — Včeraj je nad- zoroval tukajšnjo posadko novi divizijo- nar finl. Matuška. Tukajšni pešpolk št. 47. odide v ponedeljek. dne 16. t. m. na vaje. Vojaške vaje. — 97. pešpolk ima vaje v polku od 25. do 30. t. m. okolo Sežane in Dutovelj; 20. lovski bataljon bo vežbal od 21. do 30. t. m. pri Seno- žečah. Dne 31. t. m. se združita z 2. bosanskim pešpolkom za brigadne vaje nied Sežano in Divačo. Dne 3. in 4. septembra bode skupno vežbanje pri Postojni. Divizijske vaje bodo v času od 5. do 9. septembra pri Št. Petru in Po- stojni. Dne 11. septembra se vojaštvo začne pomikati proti stalnim garnizijam tako, da bodo 12. septembra garnizije zopet popolne. Razpis štipendijev. Polj^delsko mi- nisterstvo razpisuje tri 'etne stipendije v znesku po K 500 za obisk višje vi- narske in sadjarske Sole v Klosterneu- burgu. Prošnje s potrebnimi prilogami treba vložiti do 20. septembra t. I. pri ravnateljstvu omenjene sole. Zahteva se: Starost 16 let. z do- brim uspehom dovršena nižja srednja ali meščanska sola, dovoljenje očeta ali varuha. in lepo nravno obnašanje. Učni jezik na Soli je nemški. Podružnica lovskega strelskega društva v Kanalu priredi dne 15. avg. na vojaškem strelišču v Lestivnici pri Kanalu streljanje na dobitke. Dobitki so: I. 20 K, II. 15 K. III. 10 K, IV. 5 K. Stre- ljanje dovoljeno je vsem udom lovskega strelskega društva na Goriškem. Vsak strelec odda 20 strelov. Dobitki se raz- delijo po množini jednot, za kar je do- ločena posebna jurijav presojenje. Vsak strelec plača za vstopnino in streljanje 3 K. Radovedneži, ki ne streljajo 1 K vstopnine. Pričetek streljanja iotno ob 4. uri pop. Za žejo in lakot bo vse pri- skrbljeno — proti plačilu. Izpred sodišča. — Na 10 kron globe je bil te dni od tukajšnjega okrož- nega kot kazenskega sodišča obsojen vročekrvni italijanski student Humbert Bonnes, ki je dne 5. julija 1908 vrtoj- benskemu kolesarju Izidoru Mrmolji, ko se je v družbi drugih vrtojbenskih ko- lesarjev vozil k slovenski kolesarski dirki, za goriškim gradom odtrgal tro- bojno ovratnico. — Jožef Sturm: iz Krasna pri Kožbani je bil kaznovan na tri mesce težke ječe, ker je pri nekem pretepu dne 24. januvarja težko ranil nekega Ivana Rejo. Strah pred Slovenci se je pojavil tudi v Gradežu, ker so tamkaj na prodaj razglednice s slovenskim napisom. At- tenti ail'invasione! Tečaj za knjigoveze. — Zavodza pospeševanje male obrti priredi v dobi od 13. do 24. septembra t. 1. popol- nitveni teČaj za knjigoveze. Z Otlice pri Ajdovščini nam poro- čajo, da je tamkaj dne 1. avgusta okoli 3. ure popoludne vpepelil ogenj hišoJa- neza Krapeža. Bil je zavarovan za malo svoto. Kdo je zažgal, se še ne vo. ZnizanJe voznlh cen v relaciji Hudajužna-Sv. Lucija-Tolmin. C. k. rav- nateljstvo drž. železnic javlja: Sv. Lucija-Tolmin kakor sledi: za osebne vlake II. razred na K l'30, za osebne vlake III. raz. 0.70; za dvorne in državne uslužbence v I. razredu na 1.30, v II. razredu na 070, v III. raz. na K 0.55. Volitev tržaškega župana. Včeraj je izvolil tržaški mestni svet za župana odvetnika dr. Alfonza Valeria; dobil je 55 glasov. Volitve se je udeležilo 77 starešinov. Z jednakim ra/.merjem gla- sov sta bila izvoljena. in sicer za prvega podžupana Hektor Richeti in za drugega podžupana pa odvetnik dr. Daurant. Nesreča — ali kaj ? Na cesti. ki pelje iz Mirna proti Orehovijem so našli na tleh v nezavesti ležečega 20- letnega čevljarja Franceta Uršiča iz Orehovelj. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Morilci kočijažev. V Ljubljani so aretirali brata Karola in .Julija Premru iz Novega mesta, ker ju sumničijo, da sta morilca tržaških kočijažev. Na njiju izjavo, da sta bila 15. julija in 15. de- cembra 1. 1907 v Sv. Danijelu na Fur- lanskem, je sodna oblast izprašala tam- kaj več prič. katerih izjave so pa bile jako neugodne za brata Premru. Glavna skupščina družbe sv. Ci- rila in Mötoda se je vršila v nedeljo na .Jesenicah. Družba iina 10.000 članov. 6 ljudskih šol z 25 razredi. 18 otroških vrtcev. Dohodkovjedružba imela 136.268 K 69 vin.. stroškov 93.483 kron 72 vin. Toča na Predilu. Alinuli teden je razsajala nevihta po Predilu ter je toča pokončala vse poljske pridelke. Vsled velikih nalivov se je vdrla zemlja na takoimenovano poletno cesto tako. da se morajo vozovi posluževati zimske ceste. >koda po tod v ormoškem okraju. Koliko skode je napravila toča v or- moškem okraju samo na strehah. je razvidno. da je došlo do sedaj že 30 vozov strešne opeke. 42 jih je pa še na poti. Čudni lovci. V sredo popoludne je policija prijela v Trstu 16-letnega Leo- polda Weber-ja. elektrotehnika, 15-let- nega Leopolda Rauscher-ja. stavca in 15 letnega učenca Franca Misco; vsi trije so z Dunaja. Zbežali so od svojih starišev z namenom, da se podajo v Afriko na lov divjih zverin. Imeli so vsak svojo puško in preskrbljeni so bili dobro s streljivom. Denara so imeli pri sebi kakih 200 kron. Seveda je po- licija poskrbela. da obvarje afričanske zverine pred toli nevarnimi lovci s tem, da jih je poslala nazaj odkoder so prišli. Suša na Pivki. Na Pivki je letos velika suša, kajti, ko je drugod deže- valo, niso imeli na Pivki že tri tedne nič dežja. Vsled tega bo na Pivki jako malo sena in ponekod ga ne bodo niti kosili. Realna gimnazija na Voloskem. Z letošnjim šolskim letom otvorijo na Voloskem prvi razred hrvatske realne gimnazije. To bo druga hrvatska sred- nja sola v Istri. Pozor pri prilepljanju narodnih kolekov. Narodni kolki se ne smejo le- piti na desni strani. to je na oni strani razglednic in dopisnic, ki je namenjena le za naslov, ker mora sicer prejemnik doplačati pristojbino kakor za pisma. Slovenska vinarna v Pragi. — V soboto so otvorili v staroslavni hiši „U vojvodü" slovensko vinarno „Prve vi- pavske vinarske zadruge". Drobfinice. Obietnica kronanja papeža Pija X. — Povodom šeste obletnice kronanja papeža Pija X. je bil včeraj v sikstinski kapeli v Vatikanu slovesen pontifikal. Službe božje se je udeležilo mnogo kar- dinalov, členi diplomatičnega zbora in vitezi malteškega reda, nadalje sestre in nečakinja papeža in številni povabljenci. Za 236 milijonov kron se pokadi tobaka v Avstriji na leto. Ako odšte- Proda se 23 milijonov kg tobaka, 1222 mil. kosov cigar in 4000 mil. kosov cigaret. Cigaret in cigar se največ pokadi na Nižjem Avstrijskem. a na Solnogra- škem najfineje vrste Na vsako glavo, ako se vSteje tudi žene in otroke. pride na Nižjem Avstrijskem 183 kron. na Primorskem 11'15 kron in v Dalmaciji 4*37 kron. Tobakarn je vseh 70.000 od teh je 111 prodajalnic špecijalitet. Stroji ceske tiskarne zaplenjeni — Listi poročajo. da je na Dunaju na povelje trgovinskega ministra munici- palna komisija zapečatila stroje tiskarne Češkega lista „Vidensky Denik". A to zaradi tega, ker je ropot teh strojev ne- zdravo vplival na živce Nemcev, stanu- jočih vbližini. Pripomnise pa, dajepo- prej v istih prostorih imela neka nemška tiskarna še bolj ropotajoče večještevilo strojev. ki niso tako razburljivo vpli- vali na sosede. Češki listi ostro napa- dajo zaradi tega trg. ministra dr. Weis- kirchnerja. Železniška nesreča. — V noči od nedelje na pondeljek sta trčila blizu Pariza dva viaka. 11 oseb je bilo ubitih 22 pa težko ranjenih. Juridična fakulteta na Cetinjah. Crnogorska vlada namerava ustanoviti na Cetinjah juridično fakulteto. da se na isti vsposobljajo upravni in konzu- larni uradniki. Letina na Ogrskem. I'radni ogrski listi priobčujejo uradna poročila o stanju žetve na Ogrskem. v katerih je rečeno. da se bode letos pridelalo manj pšenice nego lani. Mnogo več pa kakor lani se bode pridelalo ječmena. ovsa in koruze. Ovadba proti Nastic'-u. — List „Srbska rieč" piše, da je neki urednik imenovanega lista uložil pri državnem pravdništvu ovadbo. s katero toži Na- stica ziočinov podpihovanja k ropar- skemu napadu in javnemu nasilstvu, češ, da je Nastič nagovarjal druge osebe, naj vržejo bombe med vojaštvo in na vladno poslopje v Sarajevem. Zeppelin III. — V Friedrichsha- fenu dobro napredujejo dela za zgradbo zrakoplova „Zeppelin III.", ki bode raz- stavljen na razstavi v Frankobrodu. Poskusno vožnjo bo napravil šele po zaključku razstave. Zaslužena kazen. — V Franko- brodu se je v obupnosti zaradi nepre- stanega trpinčenja starišev vrgla skozi okno II. nadstcpja 16-letna hči potnika Himpfnerja ter se smrtno poškodovala. Ta surovost starišev je ljudstvo tako razburilo. da se je zbralo nad 2000 ljudi pred njihovo hišo. so vdrli v stanova- nje ter jih gnali po mestu pretepaje jih s palicami. Policija in vojaštvo je Sele zamoglo razgnati ijudstvo ter peijati tako kaznovane domov. Hišo varje po- licija pred novimi napadi. Dne 15. septembra letos: konec sveta. — To je najnovejša senzacija, ki jo oznanja svojim „vernim" neka ame- riška sekta, ustanovljenja od nekega Sandforda, imenovanega „Elija, nekrona- nega kralja". Prerok sam je poslal to novico v svet. V sredo 15. septembra torej, točno ob 10. uri 20 minut dopol- dne se bo razpočilo nebo, solnce bo skočilo s svojega vsakdanjega tira ter sfrčalo po svetu bogve kam. luna bo padlazneba, zvezde bodo obledele, zemlja se bo tresla, skale bodo pokale in tudi grmelo bo. (Podrobnejs'e informacije glej v tozadevnih starejših spisih!) Natančno tak bo konec sveta in čisto ob napo- vedani minuti. Gospod Sandford je po- slal to pretresljivo vest svojim učencem iz Kapskega mesta, kjer se zdaj zdravi. Začetkom septembra pa pride sam, če mu bo zdravje količkaj dopuščalo, med svoje sobrate v Shiloh, kjer bodo vsi skupaj na strehah svojih hiš, v belih oblačilih, lavorove vence na glavah in palmove veje v rokah, zatopljeni v po- božno molitev, pričakovali konec sveta. To vse se bo godilo v sredo 15. sep- (lisa v branovem na lepem prostoru dvonadstropna z 8 sobami, pripravna za vsako obrt, se pod jako ugodnimi pogoji s 15. avgustom t. 1. odda v naj cm ali pa po ceni proda. Čudovito ni- ske cene ^ ilvokoles šiv. i strojev, vsn- \ 1 k o v r s t n i h gramofonov za gostilne. i kakor tudi različnih najnovejšihplošč. a' r šuj oj o so tudi vsp poprav o Pri Batjel-u GORICA S t o 1 u a ulioa 3-4. Prodaja tudi na niesečne obroke. — Xovi slo- venski ceniki franko. Štev. 2288 Öp7~ Razglas. Naznanja se, da javna dražba zflstoni! II. čefrtlEtP, 1.1. meseceo aprila, maja in juija 1908, začne v ponedeljeb, 6. septembra 19D9, ter se bo nadaljevaia naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- deijke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poiudne. Ob sredah in sobotah meseca septem- bra bodo v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila. ki se prodajo na naslednji dražbi. od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop. V Gorici. 2. avgusta 1909. Od ravnoteljstua zasurcljalnice. Pecite, prazite, kuhajte »PE- KATETE«, saj se dajo te okusne testenine na raane nacitte pri- pravljati. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih slicnih boleznih, ta naj se obnie na privilegirano lekarno Schwan en-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. „Cenfralna posojilnica" razpicmje mesto PODURSDNIKil, ki je prost vojaščine, in izvežban v knjigovodstvu. Plača po dogovoru. Vstop s 1. septembrom t. I. ODBOR. Loterijske šcevilke. 7. avgusta. Dunaj..... 44 40 72 78 ¦ 54 üradoc . . . S3 37 3S no 70 Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulflca hiš. ši 2. P o^laja dtroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvtj Hotel in restQurocija pri „TREH KRONilR" toči pristuo plzensko pi o, steiufoldsko pivo tvrdke Reiuinghaus. mareiio pivo. Toeijo se tudi izborna bris- ka in furlanska vina ter kraški teran. Izvrstua italijau- ska in nemJka kuhinja. Cene zmerne. Postrežba skrbna in tof na. Ferdinand Baumgarfen. uonska zveza gospodarskih zadrug in društev v Gohci registrovana zadruga z oinojeno zavezo posredüje pri naknpn \M\\i\t potreMi in pri proäaji w^v kmetijskih priäelkov. */v *%>» ^x^ Zaloga je v hiši .XENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ST. 32. Priporooamo našim gospodinjam pravi :^H^K^KOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. Bl. Zaga II, Y 1161, 5:91. V. CENJ. PAME IN ^OSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Qpiginai-victopia stroji ddajo §e po 10 letn; uporabi brezšumno. ( Original-Victoria stroi so neprekosijiv. z, ^_ domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroi so najPriPravnejš. za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stav na razpolago strankam uciteljico, ki poučuje brezplačno. OrfglnaJ-Uictoria stroi so najboijši izdeie^ vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamciva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilikc ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev dvokoles „Puch" orožja, municije ir vseh lovskih priprav pri tvrdki, Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigo veznico v Gorici ulica della Croce stev. 6. Pristni kranjski lanenoljnati firnež Oljnate barve v posodicah po ',., 1 kg kakor tudi v veejih posodah. Fasadne barve za hiše, po v orcu. Slikarski vzorci ===== in papir za vzoree. = JLaki pristni angleški za vozovc, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano in strokovno preizkušeno najbo^jši. Karbolinej S MflVEC (gips) /a podobavje in /a stavbe. V Copici domačega izdelka za zidarje ===== in za vsako cbrt - 1 priporoca ! MI iaiitii v Ljubljani. Prva krajska t o v a r n a I oljnatih barv, firnežev, la- I kovin steklarskega klej a. I Kahtevajtc cenike! POZOR! Edini specialist - optik Gorica na Kornu st. 13, priporoca svojo bogato zalogo cptičnih predmetov kakor: raznovrstna o č a I a bodisi niklasta ali zlata v vseh števikah, (Ber^kristal), leče itd. -se le po zdrav- niških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov; kukal za lovce in hribolazce, vage za vino, žganje in razne druge iekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroico. Popravila se izvršujejo točno in p o z m e r ii i h c e n a h, — Cena b 1 a g u k o n k u r e n č n a. Na željo se pošilja blago tudi na dom. J. Primožič, optik. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)