PRIMORSKI DNEVNIK
postmi
“stnin» ptaean« t towvim r,._„ QC 1» postala I gruppo " L16D& 35 I1T
Leto XVm. - Št. 133 (5217)
TRST, sreda 6. junija 1962
ALI LEŽI AMERIŠKA BOMBA NA DNU MORJA ?
U Tant odločno obsoja napovedane
poskuse v visoki atmosferi
Izvenatmosferski prostor ne pripada nobeni državi, temveč je skupna last vseh držav - V ZDA ne zanikajo možnosti, da
bomba v morju izžareva radioaktivnost
YORK, 5. — Ponesrečeni poskus z eksplozijo atomske . Nibe v višini 45 do 50 kilometrov, kakih 15>nn kiinmetrnv
...— v višini 45 do 50 kilometrov, kakih 1200 kilometrov ^n° oc* °^°^a Johnston, je imel velik odmev v svetovni Scosti. Tak odmev je tudi povsem upravičen, ker si po pr-1 izjavah ni bilo mogoče biti na jasnem ali so razstrelili sa-raketo in je atomska koni-ostala nedotaknjena in je
thii< v morje’ a11 Pa so nev-/»llzirali tudi konico samo, ne «u °i pri tem prišlo do jedr-8?e eksplozije. Ameriška komi-J® za atomsko energijo je si-. r potrdila, da se je poskus .Posrečil, in je dodala, da u-^enje rakete ne predstavlja no-I®. nevarnosti; vendar pa so po-
-srečil, in je dodala, da tlenji
1--|/U-
*l o tem postopku zelo skopi v upravičen dvom, da javnost D0 ,“>la poučena o vseh podrob-
h,	'h. Pomislimo samo, kakšna
i.	^strofa bi lahko nastala, če jf'ki ne bi bili zmožni — zait:11 okvare na napravah — raz-da]V>ti rakete, in če bi raketa na-(klev,ala pot in padla morda na “buden kraj.
tt, kratka; Ni znano torej, ali a-. «ska bomba leži na dnu Tihe-v oceana alj pa se je razletela K.vjaku; zatrdili so le, da pri raz-ilt. tvi rakete ni prišlo do ' eksplozije. j( a vprašanje ameriške agencl-( «Associated Press», Task For-r0 vedeli povedati, ali bi ko-v,morske vode utegnila pobiti eksplozijo jedrske koni-V-1,v primeru, da bi ostala pod dolgo časa. niti niso vedeli edati, ali bi naprava utegnila arevati radioaktivnost, jj rUga senzacionalna vest v zve-j a tem prvim neuspelim poskusi^ jedrske eksplozije v taki vi-
prišlo do jedr-
(jj-^Je teza ameriške jedrske ko-,*i so baje onesposobile ko-
in Pentagona, da so za ne. it , . Poskus krive sovjetske lad-
W”,lane naprave rakete «Thor», j omogočajo tehnikom, da vodi-praketo,
L 0 mnenju dobro obveščenih J°8ov bi ponesrečen poskus a-Jhške jedrske eksplozije uteg-lj, zakasniti za dva tedna nada-'vanjg s sedanjo serijo jedrskih
Kitajska protestira
L^GKONG, 5. — Vlada LR gajske je protestirala pri indij-C vladi zaradi «pogostih kršiti* kitajskega zračnega prosto-v vzdolž meje med obema drža-V, a. Tako poroča agencija «No-Kitajska» in povezuje ta pro-tS: z «ustanovitvijo novih indij-vojaških postojank na kitaj-ozemlju».
DANES
. «premirju* se utegne zgoditi novega v Alžiriji: Jouhaud u zahtevaj od trnovskega voditi»? Salana, naj se preneha s te-bstlčnim delovanjem, češ da Je tjzt rešena». Tudi o razgovorih to»? A,i,rci in alžirskimi Fran-L®* Poročajo, da se pripravlja jjupromis. Hkrati kaže, da so se tìp'e bolj odločne policijske ak-v« Proti fašistovskim teroristom, število njihovih žrtev se Je
st
r pa Je *lavni Predmet ob. V( ®vanja v svetovnem tisku — Jzaj in danes — ponesrečeni a-Sl r*5ki jedrski poskus v višini Im,*®». Kaj Je z bombo? Ali res t^ na dnu Pacifika? Ali Izža. tu* smrtonosno radioaktivnost? šii v n° besedo Je v tem pogledu tehtal včeraj generalni tajnik ^ N U Tant, ki je poudaril, da nJZvenatmosferske eksplozije Je-lj~m bomb vredne še bolj od-tjr® obsodbe kot vse ostale, pro. tj*Zmerim se je izrekla OZN v H, ni resoluciji, saj so tista dalj-^«»transtva last vsega člo.
Španiji Je začel Franco za-tud| duhovnike, ki zagovar-tC *tavkajoče delavstvo, ki s C**mt nikakor ni prenehalo, so se stavkajočim začeli C^ževati tudi tisti delavci, ki ^*■1 niso stavkali. bjT* Miliari pa se je moral vie. 4 ***ovarJati zaradi bruseljske-bl’Porazuma v zvezi s pristo. *V.u ikc Britanije k evropske-8*Upnemu tržišču. Po njego-W ttnenju se bo britanski Com. bo ?,e*lth s pristopom okrepil;
®®*nju nekaterih laburistov ift^®e»ii pristop začetek «nati *■<*• britanskega imperija.
H* 1 n*s pa zanima več desetti. 6i^,*J®kov in njihovih staršev '*l zl**m vprašanje, ali se bo Ju-HuT?*®!» napovedana stavka za
^Uhi*n *■* v vseh ‘,rtavnilh 1« Na to vprašanje trenutno
r*m° ie odgovoriti, ker se Predstavniki šolnikov šele »(ju* «topoldne ob 10.30 vnovič ^ Jr* s prosvetnim ministrom, tynib bo dal dokončni odgovor.
1*. da bodo upravičene za-s« v* žolnikov zadovoljene in da 4o,sko leto lepo in v redu W-T^Uo brez tistih zelo nepri. H^Posledic, ki bi Jih stavka
poskusov; po drugi strani pa se vzdržuje govorica, da bodo podoben poskus z vodikovo bombo ponovili čez dva dni.
Na današnji tiskovni konferenci je generalni tajnik OZN U Tant kritiziral in obsodil nameravano serijo ameriških jedrskih eksplozij. Nekateri njegovi izrazi so podobni besedam, ki jih vsebuje današnji uvodnik «New York Timesa». «Smatram, da so ti nameravani poskusi v visoki atmosferi manifestacija zelo nevarne psihoze, ki postaja danes očitna. Dejal sem že jasno, da se povsem strinjam z resolucijami generalne skupščine o prepovedi jedrskih poskusov. Nameravani jedrski in termojedrski poskusi v visoki atmosferi spadajo v neko drugo kategorijo in smatram ,da so še bolj nezaželeni. Ti poskusi so bi-
ll Tant
li predvsem predmet ugovorov znanstvenikov vsega sveta, in ti znanstveniki ne branijo pri tem nobenih osebnih koristi. Splošno je znano, da izvenatmosferski prostor ni področje te ali one države, ampak je skupna last vseh držav.»
Svetovni kongres Islama proti državi Izrael
BAGDAD, 5. — Danes se je zaključil v Bagdadu peti svetovni kongres Islama in odobril neka-
tere resolucije, ki zahtevajo med drugim, da se ukine izraelska država. Kongres poziva arabske države, naj sprejmejo ukrepe proti Nemčiji, če bo nadaljevala z dajanjem pomoči Izraelu; hkrati poziva arabske države, naj prekinejo odnose z Zahodom, če si bo še nadalje prizadeval za sprejem Izraela v evropsko tržišče; zahteva preiskavo OZN o «preganjanju muslimanov v Etiopiji». Kongres izraža mnenje, da ni pametno zahtevati od tujine strokovnjake in tehnično pomoč; bolje je, da i-slamske države same vskladijo svoje gospodarske odnose in svojo politiko na področju petroleja.
Minister Trabucchi na velesejmu v Novem Sadu
RIM, 5. — Danes popoldne je minister Trabucchi z letališča Ciampino odpotoval v Jugoslavijo, kjer bo v Novem Sadu obiskal kmetijski velesejem v svojstvu predsednika podobnega kmetijskega velesejma v Veroni.
Kot poročajo iz Beograda je italijanski finančni minisfti že prispel na tamkajšnje letališče, kjer so ga pozdravili; predsednik, novosadskega sejma Ivan Bukovi?, predstavniki zunanjega ministrstva in italijanski veleposlan k v Beogradu a berto Berio. V Novi Sad bo Trabocchi odpotoval jutri *ju-traj, v Rim pa se bo vrnil popoldne s posebnim letalom.
Vzpostavljena pomorska proga Dubrovnik-Bari
BARI, 5. — Danes so ponovno vzpostavili tedensko pomorsko progo med Dubrovnikom in Barijem. Motorna ladja «Partizanka» je danes zjutraj že priplula v Bari, nocoj pa se bo vrnila v Dubrovnik.
KOMPROMIS MED ALZIRCI IN PAS?
Jouhaud predlaga Solanu prenehanje delovanja 0AS
V Oranu je nastopilo službo prvih 500 alžirskih policistov
V Alžiru je bil včeraj samo en atentat
PARIZ, 5. — General Jouhaud je naslovil na generala Sa-lana poziv, naj ukaže OAS, da preneha s svojo teroristično dejavnostjo. Ta poziv so odvetniki generala Jouhauda dostavili generalu Salanu, da bi ga podpisal v svojstvu priznanega voditelja OAS.
V svojem pozivu pravi Jouhaud med drugim: «Kadar voditelj smatra, da je bitka brez izhoda in da je čast rešena, pride zanj boleč in tragičen trenutek: ustaviti borbo. Potrebno je, da dejavnost OAS preneha čimprej. Njen voditelj zahteva to od vseh, ki so se prostovoljno postavili pod njegovo poveljstvo.»
Jouhaud pripominja, da so se dogidki v Alžiriji «odvijali drugače in da danes ni moč več nazaj; neodvisnost Alžirije je gotovo dšjstvo, ki nam je sicer zopr-
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*,stiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«ii,iiltiifi mit 111111111 mmmimiiiiHimHHimHHHHHHmm,ihiiiiii,,,,,i,,!,,,!,,,!,,umni,„||,m,m,m,mniinm,,!,mm,m,,nHHiimm,,m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,M|,l(
POGAJANJA S ŠOLNIKI SE NADALJUJEJO
Minister Cui bo dal dokončni odgovor danes dopoldne ob 10.30 uri
Minister Mattarella je poslancem pojasnjeval vzroke nesreče v Vogheri Nenni odgovarja Togliattiju na vprašanje: Kam gredo socialisti?
(Od našega dopisnika)
RIM, 5. — Danes sta bila kar dva sestanka med predstav-niki šolnikov in prosvetnim ministrom Guiem. Prvi sestanek je bil ob 13. uri, drugi pa po 20. uri. Pogajanja so trajala skupno skoraj štiri ure in so se zaključila s sklepom, da se bodo jutri dopoldne ob 10.30 nadaljevala, ko bo prosvetni mi-
nister dal šolnikom dokončni odgovor na njihove upravičene zahteve.
Generalni tajnik sindikata za osnovno šolo je po sestanku povedal, da so šolniki z ministrom obravnavali vprašanje razdelitve tistih 36 milijard lir, ki so bile določene za letošnje leto pri čemer pa bi moral predsednik vlade Fanfani nekoliko bolje pojasniti svojo obvezo, ki jo je dal 19. maja letos. Izrazil je mnenje, da je ureditev spora verjetno zelo blizu. Pri tem pa moramo pripomniti, da omenjeni sindikat ni vključen v medsindikalni šolski sporazum, ki ima za seboj ogromno večino šolnikov in s katerim vodi minister glavna pogajanja.
Danes je zasedala poslanska zbornica, pred katero je na številne interpelacije prometni mi-
nister Mattarella pojasnjeval vzro. ke strašne železniške nesreče v Vogheri, kjer je izgubilo življenje 60 potnikov. Med drugim je dejal, da bi morala strojnik in njegov pomočnik svoj tovorni vlak zaustaviti na postaji ne glede na rdeči signal, ki je v redu funkcioniral. Namesto tega pa sta vozila s hitrostjo 70 km na uro. Službo sta nastopila dve uri in pol pred nesrečo in sta imela pred tem na razpolago dovolj časa za počitek. Minister je povedal tudi, da urnik za strojnike in njihove pomočnike nikakor ni tak, da bi jih utrujal. Po zakonu bi moral trajati njihov delovni urnik 6 ur in 34 minut, v resnici pa traja 5 ur in 36 minut, po najnovejših določbah o urnikih pa dejansko posamezni strojnik vozi lokomotivo samo dve uri in 58 minut. Minister je povedal, da se bodo v najkrajšem času za-
............................................Minil................................iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Mac Millan zagovarja pristop Anglije v evropsko skupno tržišče
laburistično vodstvo grozi Hussellu in Collinsu z izključitvijo iz stranke
LONDON, 5. — Predsednik angleške vlade Mac Millan je izjavil danes v poslanski zbornici, da je de Gaulle, med razgovori v Chateu de Champs, «prizna) važnost vloge, ki jo Commonwealth ima v svobodnem svetu in velike sile, ki jo predstavlja v tem svetu». Po mnenju Mac Millana je sedaj
glavno vprašanje v tem, kako vskladiti nujnost, da Velika Britanija ostane na čelu Com-monwealtha, kljub temu da se pridruži Evropi.
To izjavo je Mac Millan podal kot odgovor na številne interpelacije laburističnih poslartcev v zvezi z vestmi, ki so se pojavile v današnjem angleškem tisku, in na podlagi katerih je baje Mac Millan dejal de Gaullu, da je Anglij« pripravljena vsaj delno žrtvovati koristi Commonwealtha, le da bi mogla pristopiti k skupnemu tržišču. V odgovor je Mac Millan zatrdil, da so bili razgovori z de Gaullom zaupnega značaja in da poročilo o teh razgovorih izraža mnenje, da se mo-
rajo pogajanja v Bruslju nadaljevati v duhu enotnih gledišč.
Mac Millan je hkrati zatrdil, da zahodne države ne bodo pristale na podpis sporazuma o prepovedi jedrskih poizkusov, če bi ta sporazum ne vseboval klavzule o pregledu — na kraju samem — dvomljivih pojavov, ali če ne bi predvideval metode za «ugotavljanje» podzemeljskih jedrskih eksplozij. V odgovor na ustrezno vprašanje laburističnega poslanca Handersona, je Mac Millan ponovno poudaril, da je glavna ovira za podpis sporazuma o prepo. vedi jedrskih eksplozij v tem, da ZSSR odklanja vsakršen sistem preverjanja na kraju samem. Han-derson je izrazil upanje, da bo angleška vlada predložila nov o-snutek sporazuma, ko se bo za-
Mac Millan in de Gaulle na nedavnem sestanku pri Parizu. Se vedno ni znano ali sta rešila veliko število spornih vprašanj
ključila vrsta sovjetskih poskusov, ki bo sledila vrsti sedanjih ameriških poskusov.
Na pripombo laburističnega poslanca Denisa Healeya, ki je dejal, da «Commonwealth nikakor ne sme biti v razprodaji», je Mac Millan dejal, da pristop Velike Britanije k skupnemu tržišču bo imel vsekakor za posledico okrepitev Commonwealtha.
V izjavi, ki jo je sinoči objavilo združenje industrij Commonwealtha. se zatrjuje, da začasni sporazum, ki so ga sklenili pretekli teden v Bruslju in ki «žrtvuje» načelo preferenčnih carinskih tarif za dežele Commonwealtha, ni bil sklenjen sporazumno z zainteresiranimi deželami Commonwealtha. (Omenjeni sporazum predvideva, da bodo te preferenčne tarife postopno ukinili do leta 1970). Hkrati izražajo in* dustrijci svoje začudenje nad dejstvom, da je angleška vlada napravila «prvi korak k odpravi sistema Commonwealtha, ne da bi predhodno dobila popoln pristanek zainteresiranih dežel».
Številna ameriška podjetja se nameravajo nastaniti v Angliji, da bi lahko prodrla na evropsko skupno tržišče, ko bo k temu pristopila tudi Velika Britanija. Ravnatelj sveta za razvoj severovzhodne Anglije George Cheo-wynd je sporočil, da svet dobi najmanj tri prošnje na teden, ki vprašujejo za informacije o krajevnih razmerah. To področje spada med gospodarsko nerazvita področja Anglije s 3,5 odstotka brezposelnih.
Angleška vlada je mnenja, da ima svetovni kongres za mir in razorožitev, ki se bo vršil v Moskvi od 9. do 14. julija, edini namen propagirati sovjetske teze o razorožitvi in izraža željo, da bi se organizacije, ki «želijo pospešiti sporazum o razorožitvi in zmanjšanje mednarodne napetosti» ne udeležijo tega kongresa. Tako je. odgovoril namestnik zunanjega ministra Heath v odgovor na neko interpelacijo.
Izvršni odbor laburistične stran, ke je posvaril osebnosti, med temi tudi znanega filozofa Bertran-da Russella in stolnega kanonika Collinsa, naj se ne udeleže tega kongres?, ker bodo sicer izključeni i« stranke,
Prosvetni minister Gui
čeli izvajati vsi predvideni ukrepi za izboljšavo železnic.
Poslanci, ki so interpelacije vložili — komunist De Grada, demokristjan Castelli, socialist De Pa-scalis in drugi — so poudarili nujnost večjega jamstva, ker gre za človeško in zato politično vprašanje, ki ga mora minister rešiti; danes še vedno osebje ne razpolaga s tistim nujno potrebnim mirom, ki ga zahtevajo pogoji njihovega dela; zaradi tega se mo. ra vlada obvezati, da bo z obnovo železnic pohitela.
Komunistični poslanec Ingrao je nato zahteval ,naj vlada čimprej poskrbi, da se preneha tisto napeto stanje, ki zaradi stavke še vedno vlada v Ceccanu, kjer so policisti ubili enega delavca. Pridružil se mu je poslanec Lama v imenu sindikalistov CGIL, ki je poudaril, da prisotnost policije v Ceccanu lahko povzroči nove incidente.
Predsednik vlade Fanfani je imel v Rimu svoj napovedani predvolilni govor, v katerem pa ni povedal nič novega. V Bariju je govoril Pietro Nenni, ki je med drugim odgovarjal na To-gliattijevo vprašanje: Kam gredo socialisti? «Socialisti so se obvezali — je dejal Nenni —- da bodo vodili samo tisto demokratično in napredno politiko, ki je danes možna, politiko napada na konservativni ustroj družbe in države, na ustroj oblastvenih pozicij, kjer je sodelovanje delavstva nuj. no potrebno in ki je spričo sedanjega notranjega in mednarodnega položaja lahko zajamčeno samo s strani socialistov zaradi njihove doslednosti, s katero jim je uspelo zajamčiti sredstva in možnosti v okviru demokratičnih obvez brez pridržka.» Nato je Nenni napovedal, da bo parlament razpravljal v prihodnjih tednih o nacionalizaciji električne energije in o ustanovah za razvoj kmetijstva, v prihodnjih mesecih pa bo načel vprašanje ustanovitve dežel, medtem ko vlada sedaj skrbi za zadovoljitev nujnih potreb šole v pričakovanju novega načrta. Končno je dejal, da vsa ta vprašanja reforme ustroja, zahtev delavstva, kmetov, uradnikov, šolnikov, državnih in javnih nameščencev, ne morejo biti rešena naenkrat, temveč postopno.
A. P.
Kancler Adenauer ponovno predsednik KDZ
DORTMUND, 5. — Ob zaključku kongresa Krščansko-demokrat-ske zveze je bil kancler Adenauer Ponovno izvoljen s 391 glasovi (19 delegatov je glasovali proti, 46 pa se jih je vzdržalo) za prvega pred. sednika KDZ, Josef Hermann Duf-hues pa je bil izvoljen za «delegiranega predsednika» in bo prevzel dejanske funkcije predsedstva stranke.
Po novem statutu stranke bo kolegialni organ političnega vodstva sestavljalo sedem oseb; prvi predsednik, delegirani predsedmk in pet podpredsednikov (Gersten-meier, von Hassel, Blank, Krone
in Erhard). Zdi se, da je Erhard še vedno najverjetnejši kandidat za Adenauerjevega naslednika glede funkcije zveznega kanclerja, medtem ko smatrajo, da bo Dufhues bodoči predsednik Kr-ščansko-demokratske zveze. Pri volitvah je Dufhues prejel ceio več glasov kot Adenauer.
Osvoboditev Afrike
aKRA, 5. — Okrog dvesto afriških voditeljev se je danes zbralo na tajnem zasedanju v Akri, da bi določili to, kar je predsednik Gane Nkrumah označil za «strategijo in taktiko bitke v za-ključni fazi borbe za osvoboditev Afrike». Konferenco «borcev za svobodo» je sinoči otvoril predsednik Nkrumah, ki je dejal med drugim, da morajo Afričani začeti takoj z ustanovitvijo svojega skupnega tržišča in skupnega vojaškega. poveljstva. Nkrumah je tudi dejal, da ima evropsko skupno tržišče namen «zadovoljiti požrešnost po dobičku imperialističnega bloka in nam preprečiti, da bi vodili neodvisno in nevtrali-stično politiko».
Televizijski sporazum med Hruščovom in Kcnncdyjem
DETROIT, 5. — «Detroit News» piše, da sta se Kennedy in Hru-ščov načelno sporazumela glede izmenjave televizijskih programov, pri katerih bosta osebno sodelovala, nista se pa še sporazumela glede datuma te oddaje. Časopis dodaja, da sta Kennedy in Hruščov baje sklenila ,da bo njun nastop na televiziji trajal 15 minut, vsak pa bo lahko sam izbral argument, o katerem bo govoril.	N f	lo večje škode.
■iiiimiitiiniiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|||||l|llin„ll„lll(Nni|,|M|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Franco zapira tudi duhovnike
V stavko vstopajo tudi delavci, ki doslej še niso stavkal
no, ki pomeni konec naših upov, toda gledati ga je treba z realizmom». Jouhaud zaključuje:	«Z
našimi včerajšnjimi sovražniki je treba poiskati sporazum, ki naj omogoči vsem Francozom, da bodo še nadalje živeli dostojno na svoji rodni zemlji. Upam, da bo francoska vlada s pomirjevalno gesto v tradiciji francoske velikodušnosti, izbrisala preteklost, kakor je to storila za alžirske upornike.»
Po mnenju pariškega dnevnika «Le Figaro», ki navaja «zasebni vir» iz Alžira, so se razgovori, ki se vodijo že več dni med predstavniki Alžircev in alžirskih Francozov, zaključili baje s kompromisom. OAS je baje pristala na to, da podaljša premirje do četrtka zvečer, ko hkrati zapade rok za vpis političnih strank, ki želijo sodelovati v kampanji za referendum o samoodločbi.
Po mnenju Bernarda Leforta, ki objavlja uvodnik v dnevniku levega centra «Paris Jour», smoter OAS ni v tem, da bi sodeloval z alžirsko osvobodilno fronto na o-snovi evianskih sporazumov; kar OAS skuša doseči, je predvsem sprememba sporazumov in to da bi Alžirija imela zvezno obliko. Njene sedanje zahteve težijo za tem. da bi Francozi imeli posebno predstavništvo v bodočih alžirskih ustanovah: v vladi, skupščini, gospodarskem svetu itd.
Ce bo osvobodilna fronta, kot je verjetno, zavrnila te zahteve, OAS namiguje, da bi utegnila izbrati med naslednjima dvema rešitvama: po prvi, naj bi izvršili dejansko razdelitev; evropska skupnost bi dobila nalog, da se koncentrira v dveh velikih alžirskih mestih .namreč v Alžiru in Oranu; druga rešitev pa bi bila popolna izselitev Francozov iz Alžirije, medtem ko bi specializirani komandosi OAS ostali v Alžiriji, da bi sistematično uničili vse sledove francoske prisotnosti v Alžiriji in Sahari v poslednjih sto
V	Alžiru so danes izvršili samo en atentat: neki terorist je ubil nekega Arabca, nato pa je zbežal V Oranu so našli na raznih krajih štiri Francoze, ki so bili ubiti s strelnim orožjem; domneva se, da gre za maščevanje. Do teh umorov je prišlo potem, ko je OAS napovedala, da bo nadaljevala z atentati včeraj opolnoči.
Francoske varnostne sile (kakih 5000 mož) so začele danes obsežne operacije na področju Mo-stagenema, majhnega pristaniškega mesta, kakih 80 km vzhodno od Orana. Oblasti smatrajo, da je na tem področju glavni štab OAS. Operacijo so začeli ob zori. Prekinili so vse telefonske in telegrafske zveze z mestom, v mestu samem pa so natančno preiskali vsako hišo posebej. Četrtina prebivalstva so Francozi. V poslednjih treh tednih je bilo mesto prizorišče obsežne teroristične dejavnosti OAS.
V	Oranu je nastopilo službo prvih petsto agentov alžirske pomožne policije v arabski četrti, kjer bodo odgovorni za vzdrževanje reda.
Alžirska komunistična stranka je danes vložila prošnjo za udeležbo v volilni kampanji. Ce bo prošnja sprejeta, se bo stranka mogla udeležiti kampanje, ki se bo pričela prihodnjo nedeljo.
OAS je izvršila danes popoldne atentat na prefekturo v Oranu; pri tem sta bila laže ranjena le dva vojaka, poslopje pa ni utrpe-
Iz virov^ ki so blizu francoski vladi, se je zvedelo, da je visoki komisar v Alžiriji Christian Fou-chet baje telefoniral danes predsedniku vlade Pompidouju in mu izrazil previdno upanje, da s« poluradno premirje utegne nadaljevati tudi v prihodnosti; hkrati je baje izrazil tudi upanje, da bi utegnilo priti do nekega sporazuma, na podlagi katerega bi prenehala teroristična dejavnost y Alžiriji.
Glavni civilni predstavnik OAS Jean Jacques Susini se je baj* sestal včeraj s predsednikom začasne izvršne oblasti Faresom; isti viri dodajajo, da je bil pri tem sestanku navzoč tudi delegat za splošne zadeve Mostefai in voditelj «liberalnih Evropejcev» y Alžiriji Jacques Chevallier. Razgovori se bodo baje nadaljevali danes.
Izseljevanje Francozov iz Alii-
MADRID, 5. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da so se v poslednjih 24 urah pojavili v Barceloni letaki «nacionalne konfederacije dela» in «Gibanja sindikalne opozicije». Letaki pozivajo prebivalstvo Barcelone, naj jutri stavka in manifestira pred magistratom. Hkrati se v teh letakih postavlja zahteva po najnižji mezdi 170 pe-zet na dan.
Izvedelo se je, da je danes začelo stavko 800 rudarjev v pokrajini Mieres v znak protesta proti dejstvu, da številnih rudarjev, ki so jih aretirali v Valladolidu že pred nekaj tedni, še vedno niso izpustili na svobodo, kljub temu, da so oblasti obljubile, da jih bodo izpustile včeraj. Hkrati se je izvedelo, da v dveh rudnikih istega področja stavka še vedno 1555 rudarjev.
Danes so aretirali v delavski četrti v Madridu pet oseb, za katere domnevajo, da so člani komunistične stranke. Aretirance dolžijo tajne propagande in pozivanja na stavke. V Barceloni so aretirali preteklo nedeljo dve osebi, ki ju označujejo za anarhiste, in ki sta razdeljevali letake ob priliki vojaške parade za 23, obletnico zmage fašistov v Španiji.
Aretirali so tudi sedem duhovnikov, ki so podprli stavkajoče rudarje; po zaslišanju pa so jih izpustili, ker policiji ni uspelo dokazati njihove «krivde».
Pred poslopjem v Madridu, kjer je sedež raznih katoliških organizmov, je danes eksplodirala bom-
ba, ki je le poškodovala vhodna vrata, ni pa povzročila človeških žrtev. Sef policije v Madridu je izjavil dopisniku «UPI», da gre verjetno za dejanje maščevanja. Policija pravi, da gre za plastično bombo,oPodobno onim, ki jih upo-
0 smrti Napoleona
LONDON, 6. — Zdi se, da so dobili nov dokaz v podporo domneve, da je Napoleon umrl zaradi posledic zastrupitve z arzenikom; analizirali so nekaj njegovih las, ki jih je hranil Napoleonov strežaj Noverraz, in ugotovi, li v njih preoejšnjo količino arzenika. Skeptiki pa pripominjajo, da to še ne more biti dokaz o zastrupitvi, ker so mnoga tedanja zdravila vsebovala živo srebro, antimon in tudi arzenik,
Balet Bolioj na turnejo v ZDA
MOSKVA, 5, — Imprezarij Sol Duro k je sporotil, f da bo balet gledališča Bolšoj odpotoval prihodnjo jesen v ZDA na 14-dnevno turnejo. Prikazali bodo tri nove baletne točke: Hačaturjanov *Spar-tafcus», Paganinijev balet in «Baletno Solo», ki prikazuje, kako se baletka izpopolni v šoli gledališča Bolšoj,
Jouhaud
Salam
rije se nadaljuje. S tem v zvezi javljajo iz dobro obveščenega vira, da se je v mesecu maju izselilo 43.184 oseb, medtem ko se Jih je izselilo v aprilu 19.765.
Francoska policija skuša izslediti neko tajinstveno letalo, ki je preteklo nedeljo preletelo hišo de Gaulla v Colombey-Les-Deux-Egli-ses; policiji ni do sedaj uspelo izslediti letala niti ga identificirati.
V francoski poslanski zbornici se, ^e..^anes začela razprava o resoluciji proti Pompidoujevi vladi, ki jo je podpisalo 57 desničarskih poslancev skupin «Enotnost republike» in «neodvisnih»; med temi s»°,,-v..pretežr?i večini poslanci iz Alžirije. Socialistični poslanci so sklenili, da ne bodo glasovali ze to resolucijo.
Glasilo KPF «Humanite» je objavilo včeraj besedilo govora, ki ga je Thorez imel pretekli petek na zasedanju centralnega odbora in v katerem je med drugim poudaril, da se v Franciji stopnjuje fašistična nevarnost; na koncu je Thorez naslovil poziv k enotnosti in postavil zahtevo, da KPF napravi «ogromen politični, ideološki in organizacijski napor» r tej smeri.
Vreme včeraj: najvišja teroperatu. ra 22, najnižja 11.3, ob 19. url 18.3; zračni tlak 1023.2 raste, veter za-hodnlk 16 km, vlage 58 odst., nebo 4 desetine pooblačeno. morje rahlo razgibano, temperatura morja 15.8 stapinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 6. Junija
Miilutln
Sonce vzide ob 4.16 In zatone ob 19.50. Dolžina dneva 15.34. Luna vzide ob 7.57 in zatone ob zJ.u» Jutri, ČETRTEK, 7. Junija Zorica
ZAKAJ NISO GLASOVALI ZA PRISPEVEK KMETIJSKI USTANOVI
Svetovavci NSZ in KRI zahtevajo slovensko prilogo «Rinascite Agricole»
Svetovavec NSZ inž. Pečenko je poudaril, da imajo slovenski kmetje, ki so v ogromni večini, pravico do strokovnega lista v svojem jeziku
Na dnevnem redu včerajšnje seje tržaškega pokrajinskega sveta je bila tudi točka o odobritvi prispevka 500.000 lir ustanovi «Ente Rinascita Agricola». Ker gre za ustanovo, ki se ukvarja s kmetijstvom v naši pokrajini in izdaja petnajstdnevnik «Rinascita Agricola» samo v italijanščini, kljub temu da je na našem področju najmanj 90 odstotkov kmetov slovenske narodnosti, je svetovavec Neodvisne socialistične zveze inž. Pečenko podal naslednjo glasovalno izjavo:
Kar se tiče letnega nakazila prispevka ustanovi «Ente Rinascita Agricola», menim, da je moja dolžnost, da opozorim pokrajinski svet o nekaterih stvareh, o katerih sem sicer že govoril med razpravo o proračunu. Ob tisti priložnosti sem poudaril, da je okrog 90 odstotkov kmetov v naši pokrajini slovenske narodnosti in da bi morala vsaka pobuda, ki stremi za širjenje novic in vesti, ki zanimajo kmete, upoštevati to dejstvo. Vidim pa, da do danes «Ente Rinascita Agricola» ni hotela ali ni mogla upoštevati teh dejstev. Ne vem za vzroke te pomanjkljivosti, menim pa, da ni moja dolžnost, da jih iščem. Ko moram oddati svoj glas, moram tudi upoštevati, da ni bilo doslej še ničesar storjenega, da bi bili nasveti, ki sem jih že večkrat dal, sprejeti. Ce bi hoteli biti pravični, bi morali zahtevati na osnovi spoštovanja števila slovenskih kmetov, da bi se petnajstdnevnik «Rinascita Agricola» tiskal v slovenščini. Poudarjam pa, da kaj takega nisem zahteval. Toda niti to, kar sem zahteval, ni bilo upoštevano.
Ne bom se spuščal v podrobnosti o vprašanju tečajev, ki jih prireja ustanova «Ente Rinascita Agricola», poudarjam pa samo, da ugotovitev, ki se tiče petnajst-dnevnika, velja tudi za tečaje.
Med razpravo o letošnjem proračunu sem predlagal, da v primeru, da bi ustanova «Ente Rinascita Agricola» zavrnila zahtevo po publikaciji priloge omenjenega petnajstdnevnika v slovenščini. naj bi se s tem denarjem določile produktivne nagrade, ki na.i bi jih dodehli neposrednim obdelovavcem zemlje, ki se bodo na'bolj izkazali pri sodobnem ob-de'ovanju zemlje.
Sicer pa mg preseneča, da
je bila ta moja zahteva, kot ostale, neupoštevana.
Prepričan sem, da če bi upoštevali nasvete in predloge, ki sem jih dal med razpravo o letošnjem proračunu in ki so jih dali drugi svetovavci, ki so v preteklem pokrajinskem svetu zagovarjali iste zahteve, bi se lahko naloga o širjenju kmetijskih nasvetov bolje vršila. To pa se danes ne dogaja, ker se slovenskim kmetom na našem področju ne nudi časopis v njihovem jeziku. Upoštevajoč, da ustanova «Ente Rinascita Agricola» ni vzela v poštev niti posredovanje odbornika Corberija, izjavljam, da bom glasoval proti prispevku v korist ustanove «Ente Rinascita Agricola».
Svetovavec Gombač (KPI) je pred glasovanjem o omenjenem prispevku poudaril važnost kmetijstva na našem področju in dolž. nost pokrajinske uprave, da pomaga pri razvoju te gospodarske veje. Potem ko je poudaril, da so komunistični svetovavci že v prejšnjem pokrajinskem svetu zahtevali izdajo priloge v slovenščini petnajstdnevnika «Rinascita A-gricola» in da to zahtevo danes poudarjajo, je dejal, da bodo glasovali proti nakazilu prispevka, ker odbor noče sprejeti teh zahtev.
Liberalec odvetnik Jona je zabrenkal na staro šovinistično struno, češ da ni potrebno tiskati priloge v slovenščini, ker že tako vsi Slovenci na področju znajo italijanski. Enakega mnenja so bili tudi misovci.
Odbornik Corberi pa je v svojem odgovoru skušal dokazati, da ustanova «Ente Rinascita Agricola» nima sredstev za izdajo priloge v slovenščini v svojem pet-najstdnevniku. Hkrati pa je poudaril prispevke, ki jih dobivajo vsi kmetje na področju, in seveda tudi slovenski kmetje. Predsednik dr. Delise pa je pikro pripomnil, da gredo tako skoraj vsi prispevki, ki so namenjeni kmetijstvu, kmetom slovenske narodnosti in da bi se morali svetovavci, ki glasujejo proti temu sklepu, tega zavedati. Zato, je poudaril dr. Delise, je zahteva po publikaciji priloge v slovenščini petnajstdnevnika «Rinascita Agricola» nacionalistična.
Pri tem predsednik pokrajine ni pomislil, da prav njegova ugotovitev, da gredo skoraj vsi Pfk,
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Pokrajinski uslužbenci dobe mesečno dopolnilno doklado
Zakaj so se razna cestna dela v miljski občini ustavila?
Sinočnja seja pokrajinskega sveta jč bila posvečena predvsem navadnim upravnim vprašanjem. Ob začetku seje ie predsednik počastil spomin pokojnega ministra Spallina in žrtev hude železniške nes.eče v Vogheri. Nato je sporočil, da bo odpotoval v Rim skupno z županom dr. Franzilom na razgovore v zvezi z ustanovitvijo avtonomne dežele.
Svetovavec Tominez je vprašal odoornika za javna dela, zakaj so rama cestna dela v miljski občini ustavljena in kdaj jih namerava pokrajinska uprava nadaljevati. Demokristjan Gostissa pa je op izoril na nevarnost v zvezi s šk-opivi, ki jih uporabljajo tudi v nasadih pomaranč. Dejal je. da so baje ugotovili da nekatera škropiva prodrejo v sadež in so zelo škodljiva človeškemu zdravju. Odbornik Degano mu je zagotovil. da izvaja občinska uprava strogo nadzorstvo nad vsem sadjem ,ki prihaja na glavno tržnic j.
Zatem so prešli na odobritev raznih sklepov. Najprej je predsednik predložil v odobritev sklep o dodelitvi pokrajinskim uslužbencem mesečne dopolnilne doklade, ki jo predvideva zakon o dopolnilni dokladi za državne u-slnžbence. Odbornik Degano je predložil vrsto sklepov o dobavi kruha, mesa, mleka, mesnih iz; delkov, sira in masla umobolnici pri Sv. Ivanu. Sklepi so bili vsi soglasno sprejeti. Pri tem pa je svetovavec Gostissa vprašal odbornika, ali pokrajinska uprava nadzoruje mleko in druga hranila, ki prihajajo v umobolnico, v zvezi z večkrat napovedano nevarnostjo o radioaktivnosti. Odbornik Degano je na to vprašanje odgovoril, da se mora za sedaj pokrajinska uprava zanašati na drige ustanove, ki vršijo to nadzorstvo. Zagotovil pa je, da bodo v novem laboratoriju za higieno in profilakso, ki je sedaj v gradnji, namestili tudi posebne naprave za ugotavljanje radioaktivnosti v raznih živilih.
Odbornik za javna dela pa je predložil v odobritev dva sklepa v /vezi z električno in termično napeljavo v novem sedežu pokrajinskega zavoda za oskrbo matere in otroka, ki se sedaj gradi na Reški cesti. Za gradnjo tega zavoda bodo uporabili skupno 96 milijonov lir.	,	.
Poleg tega je pokrajinski svet sprejel še vrsto drugih upravnih aklepov, ki so se nanašali pred-vsem na stroške, ki jih ima pokrajina za vzdrževanje raznih u-
*tpokraj inski svet je izvolil tudi komisijo, ki bo proučila nov pravilnik pokrajinskega zavoda za oskrbo matere in otroka.
Spremembe v ustanovi «Tre Venezie»
juniju bo vlada sprejela u-
in spopolnila zakonske predpise glede ustanove «Tre Venezie». Do 25. junija mora namreč vlada spremeniti ustanove, ki so služile za agrarno reformo v ustanove, ki bodo služile kmetijskemu razve ju. Na podlagi člena 32 «zelenega načrta», je vlada pooblaščena. da v omenjenem roku izda odloke, ki bodo imeli veljavo navadnih zakonov ter da spremeni zakonske predpise, ki se tičejo u-stanove «Tre Venezie», «Siila» in drugih podobnih ustanov v raznih deželah.
Zanimiv odgovor glede kmetijskih strojev
Minister javnih del Sullo je proučil predlog zastopnikov kmečkih organizacij, po katerem naj bi izpit in patent za vožnjo z avtomobili veljal tudi za upravljanje kmetijskih strojev. Minister je odgovoril, da ni mogoče dovoliti osebam, ki so opravile izpit za vožnjo z vozili po javnih cestah, da bi vozile tudi kmetijske stroje, češ da gre za posebno vrsto vozil, ki terjajo posebno in precejšnjo sposobnost.
Zborovanje KPI v Miljah
Jutri ob 19.3Q bo v Miljah na Trgu Marconi zborovanje KPI na temo:	«Solidarnost s španskim
ljudstvom v borbi proti Francovi diktaturi». Govoril bo poslanec Vittorio Vidali,
Padec motociklista
Po Ul. Settefontane se je včeraj dopoldne peljal z motornim k> lesom 42-letni Mario Pangher iz Ulice Revoltella št. 11, pa je naglo pritisnil na zavore, zaradi česar je zgubil nadzorstvo nad vozilom in treščil v izložbeno okno neke trgovine. Zažvenketalo je, da so se v trgovini prestrašili, pešci pa so obstali in gledali, kaj se je zgodilo. Zagledali so motorista, ki je okrvavljen ležal med raznim blagom v oknu. Priskočili so mu na pomoč in nato poklicali rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.
Pangher je. imel precejšnjo srečo, saj se je le pobil in ranil po čelu in opraskal po levem uhlju, zaradi česar se bo moral zdraviti od 8 do 12 dni.
spevki, namenjeni kmetijstvu, kmetom slovenske narodnosti, u-pravičuje zahtevo, da se strokovna publikacija ustanove, ki se ukvarja s kmetijstvom, tiska vsaj s slovensko prilogo. Iz tega sledi, da je petnajstdnevnik «Rinascita Agricola» namenjen predvsem ljudem, ki se ne neposredno ukvarjajo s kmetijstvom, ampak raznim funkcionarjem in pomožnemu osebju ustanov, ki se samo posredno ukvarjajo s kmetijstvom.
Za sklep so glasovali demokristjani, socialdemokrati, republikanci, liberalci in misovci. Proti so glasovali svetovavci NSZ in KPI. Svetovavec PSI pa se je vzdržal glasovanja.
Predvidena dela Selad v tržaški okolici
Na pobudo Pokrajinske taristič-ne ustanove so bila v letu 1961-62 odobrena naslednja dela, ki jih bo-do izvršili v okviru ustanove Selad: ureditev ceste Jezero-Bazovi-ca ; ureditev ceste Križ-razgledni stolp «Slataper»; obnovitev strelišča na Opčinah; ureditev športnega igrišča v Ribiškem naselju; u-reditev stez okoli jame pri Brišči-kih; ureditev ceste, ki vodi s Cola na pokrajinsko cesto; ureditev ceste Stare Milje-Milje (drugi obrok); gradnja ceste Milje-Ribi-ško naselje; zaključna dela na cesti Milje-Sv. Rok; ustanovitev delavske skupine, ki bo skrbela za 'vzdrževanje cest
Zastopniki v bolniški blagajni trgovcev
Slovensko gospodarsko združenje obvešča zastopnike bolniške blagajne trgovcev, ki so člani združenja, naj ne sprejemajo nobenih vabil glede izvolitve članov upravnega odbora bolniške blagajne, preden se ne posvetujejo s tajništvom združenja. Združenje bo čimprej sklicalo sestanek svojih izvoljenih zastopnikov.
ODLOČNA BORBA KAMNARJEV
Tudi drugi dan stavke ob popolni udeležbi delavcev
Danes se bo stavka nadaljevala in zaključila - V Nabrežini ob 18. uri zborovanje stavkajočih delavcev
Včeraj se je nadaljevala stavka v vseh kamnolomih na našem področju v okviru vsedržavne stavke delavcev kamnarske industrije. Delavci bodo stavkali še danes, ob 18. uri pa se bodo v Nabrežini sestali na sedežu tamkajšnje Delavske zbornice CGlL.
Tudi včeraj je stavka popolnoma uspela, saj so se je udeležili vsi delavci z redkimi izjemami. V vsedržavnem in tudi v krajevnem obsegu niso pokazali dajavci še nobene pripravljenosti na pogajanja na podlagi zahtev delivcev. Na današnji skupščini v Nabrežini bodo sindikalni zastopniki delavcev podrobno orisali vzroke spora, delavske zahteve in ponudbe delodajavcev, ki jih delavci ne morejo sprejeti.
Gradnja ladje
«Raffaello»
zelo dobro napreduje
IIIMIIIIIIIII...................................................................................
RESOLUCIJA Z ZASEDANJA O ELEKTRIČNI ENERGIJI
Nacionalizacija energetskih virov pogoj za gospodarski napredek dežele
S pravilno politiko električnih tarif, se bo povečala potrošnja toka
v industriji, obrtništvu in kmetijstvu
Izgradnja trupa velike ladje na turbinski pogon «Raffaello», ki je v teku v ladjedelnici Sv. Marka, se bliža zelo hitro h kraju. Pred dnevi so vložili v spodnji del krdelo- me dve ogromni kovinski konstrukciji. ki bosta nosili osi, ki bosta poganjali ladijska vijaka. Verjetno bodo že prihodnjo soboto vgradili v konstrukciji, ki tehtata vsaka po 32 ton, tudi dve bronasti osi.
Ladja «Raffaello» bo ena izmed največjih, ki so jih zgradile tržaške ladjedelnice. Dolga bo 274 in pol metra ter široka 31 metrov. Sledila bo po velikosti ladji «Con. te di Savoia», ki je bila zgrajena -pred vojno, ter «Augustus», ki je bila zgrajena po vojni.
Predvidevajo, da bodo splavili «Raffaella» v tem letu ter ga izročili lastniku v prvi polovici leta 1964.
poenotenjem mezd in normativnih predpisov, upoštevajoč pri tem največje pridobitve delavcev električne »troke.
Obisk sovjetskih inženirjev
v elektromehaničnih delavnicah
Od včeraj zjutraj je na obisku v tržiških obratih Tržaških elektromehaničnih delavnic (Officine elettromeccaniche triestine) delegacija sovjetskih inženirjev, ki jih spremljajo tehniki tovarne «Nuova Pignone». Sovjetska zveza je naročila v omenjenem podjetju 68 generatorjev izmeničnega toka v skupni vrednosti 1 milijarde in 200 milijonov lir.
Medtem je v te5iu selitev raznih obratov tovarne v njene nove prostore. Domnevajo, da se bo selitev dokončala tekom letošnjega septembra. Družba je povečala svojo glavnico od 050 milijonov na 1 milijardo lir.
Prijet tatič motornih vozil
Pri Sv. Andreju je 20. maja popoldne 16-letni Antonio R. u-kradel motorno kolo, ki ga je tam parkiral 40-letni Romano Taučer iz Ul. Primole 10. Taučer je takoj prijavil zadevo policiji, imel pa je srečo, ker je že istega dne popoldne zagledal neznanca, ki se je peljal po Ul. Silvio Pellico z njegovim motorjem. Takoj je obvestil mestnega stražarja, ki je bil tam v službi in je motorista ustavil ter ga izročil policiji. Malopridneža so zaslišali in je priznal svojo krivdo.
Med zasliševanjem pa je Antonio tudi povedal, da je nekaj dni prej ukradel motorno kolo v Ul. Diaz. Srečal je dva svoja prijatelja, 15-letnega Francesca L. in 15-letnega Giorgia T., katerima je ponudil ukradeno vozilo, da sta se vozarila po mestu. Ko je zmanjkalo bencina ju je še nago-
voril, da sta ga kupila, ker sam ni imel denarja. Pobalina sta seveda rade volje kupila bencin, da sta se še vozila, čeprav sta vedela, da je motor ukraden. Ko so se naveličali vožnje, ali niso več imeli denarja za bencin, so motor pustili nekje na cesti. A-genti so po tem pripovedovanju takoj šli iskat motor na navedeni kraj, a ga niso našli.
Trije pobalini se bodo zdaj morali zagovarjati na sodišču za mladoletne, in sicer Antonio zaradi tatvine, njegova dva prijatelja pa zaradi prikrivanja ukradenega blaga.
Pridržana prognoza zaradi zloma noge
tope ldni
Na ortopedski oddelek so včeraj dopoldne sprejeli s pridržano prognozo 84-letnó Caterino Delicato vd. Minto iz Ul. Soncini 36, ki je nerodno padla v svojem stanovanju in si pri tem zlomila desno nogo.
Pred dnevi so delavske zbornice iz dežele Furlanija-Julijska krajina skupno z Italijansko zvezo uslužbencev električnih podjetij sklicale zasedanje, posvečeno nacionalizaciji električne in jedrske energije. O tem zasedanju smo že obširno poročali, sedaj pa so nam sindikalne organizacije poslale zaključno resolucijo, ki so jo sprejeli na zasedanju in jo poslali vladi, predsedstvoma poslanske zbornice in senata, parlamentarnim skupinam in poslancem iz dežele.
V njej najprej jemljejo na znanje obveznosti vlade ' v zvezi z vprašanjem električne in jedrske energije. Nato poudarjajo, da se zavedajo nevarnosti raznih pobud in hudega pritiska električnih monopolov in Confindustrie na političnem in gospodarskem torišču, da bi preprečili nacionalizacijo energetskih virov.
Zato zahtevajo od vlade, naj nacionalizira električno industrijo c^jltasti/ejgijjio 15. junija z zakonskim odlokom, s katerim bo preprečila uresničenje političnih načrtov električnih monopolov, tako da bodo prevagali interesi skupnosti in državnega gospodarstva ter se nehale borzne špekulacije.
Udeleženci zasedanja smatrajo nacionalizacijo energetskih virov za enega temeljnih pogojev za gospodarski in industrijski razvoj vse dežele Furlanija-Julijska krajina v okviru 'izdelave in uveljavitve deželnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja.
Nadalje zahtevajo politiko razlikovanja tarif, ki bo upoštevala pogoje obrtništva, male in srednje industrije in kmetijstva. Ta politika mora z novo ureditvijo razdeljevanja toka omogočiti večjo potrošnjo z manjšimi izdatki.
Končno menijo udeleženci zasedanja, da je nujno demokratično nadzorstvo proizvodnih in razde-ljevalnih sredstev električne e-nergije po zastopnikih potrošnikov, avtonomne dežele, krajevnih ustanov in delavcev. Poleg tega pa je treba zagotoviti električnim delavcem v bodočem podržavljenem električnem podjetju večje pogodbene pristojnosti z za-jamčenjem pridobljenih pravic,
miiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ SODNIH DVORAN
včeraj
Stefan
Padel |e z voza pri nakladanju sena
Blizu svojega doma je pozno popoldne 60-letni Mencandel od Sv. Barbare 338 nakladal seno, pa se je zlomila stra-niča in je padel z voza. Zaradi tega se je Merkandel pobil po glavi in si verjetno nalomil rebra. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 3 tedne.
Prireditve in objave
Slovensko gledališče v Trstu
William Shakespeare
«HAMLET»
V nedeljo 10. junija ob 18. dri v dvorani na stadionu I. MAJ.
Preprodaja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20.
Predstava, ki je bila najavljena za soboto, 9. t. m. odpade iz tehničnih razlogov.
V sredo 20. junija 1962 ob 28. uri bo redni občni zbor Glasbene Mati. ce v Trstu v Ul. R, Manna 29-11.
Vabljeni vsi člani Glasbene Matice	Odbor
Včeraj-danes
Nevaren Izlet po morju
Predsinočnjim sta se Giovanni Krebelj iz Drevoreda D’Annunzio 57 in 40-letni Carlo Brazzano iz Naselja Borgo San Sergio 2006 odpeljala na izlet po zalivu z motornim čolnom, ki je last Kreblja. Imela sta smolo in sta preživela nekaj neprijetnih trenutkov. Nenadoma se je namreč vnel bencinski rezervoar, ker je švignil plamen iz motorja. Nevarnost je bila precejšnja, ker je bilo v rezervoarju 20 1 bencina, vendar sta pravočasno pogasila požar in se nato nepoškodovana, toda izmučena, vrnila na kopno pri Lazaretu. Morala sta namreč veslati, ker je , bil .motor pokvarjen, Škot. da znaša več kot 50.000 lir
unni..
V DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINI
V treh letih 129 milijonov za javna dela v korist turizma
To vsoto so odobrili v okviru gospodarskih načrtov
Na zadnji seji devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta je odbornik za javna dela Srečko Colja v svojem poročilu o javnih delih prikazal tudi napore občine, da bi čim več storila za izboljšanje faznih naprav na turističnem področju. Tako je bilo iz poročila razvidno, da je bilo od leta 1959 do 1962 samo v okviru gospodarskih načrtov odobrenih 129.452.000 lir za javna dela, ki so posredno ali neposredno povezana s turizmom.
Med glavnimi deli je nedvomno razširitev in ureditev sesljanskega pristanišča, za kar je bilo odobre-
Pred porotnim sodiščem razprava proti dvema nevarnima roparjema
Devet mesecev in petnajst dni zapora obtožencu, ki je zmerjal jetniškega paznika
Z vespo v avto
Ko se je včeraj dopoldne 41-let-ni Dominik Metlik
a s Proseka 367 po Drevoredu
peljal z vespo
D’Annunzio je zadel ob avto, ki ga je vozil 50-letni Giuseppe Cauz-zo iz Istrske ulice 21. Prevrnil se je ter pobil in opraskal po desni nogi, zaradi česar se bo mora)
fcrepe, t katerimi bo spremenila zdraviti nekaj dni.
Pred porotnim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec De Franco, zapisnikar Rachelli, obramba Nar-di in Sferco) se je začela včeraj zjutraj obravnava proti 50-letne-mu Edvinu De Plazerju ter 21-letnemu Mariu Violi. Oba sta obtožena, da sta oropala Carla Cablerija, ki je bil star, ko je prišlo do kriminalnega dejanja, 67 let in ki je umrl v septembru lani. Poleg zločina ropa, za katerega je pristojno da sodi porotno sodišče, so omenjeno dvojico obtožili tudi dveh drugih prekrškov, in sicer nenravnih dejanj na javnem prostoru ter pijanosti.
Dejanja, za katera jima sodi porotno sodišče, sta obtoženca zagrešila deloma v decembru 1956 (nenravna dejanja) ter v začetku januarja 1961 (rop in prekršek zaradi pijanosti).
V prvem delu včerajšnje obravnave je sodišče zasedalo za zaprtimi vrati. Slo je namreč za vse okoliščine, ki so bile povezane z obtožbo glede nenravnih dejanj na javnem prostoru. V tem pogledu se je zvedelo, da gre za dva nenormalna človeka (to velja posebno za De Plazerja, ki je bil že večkrat kaznovan in katerega so tudi zdravniški izvedenci v kriminalni bolnišnici Montelupo Fiorentino spoznali za psihopata, spolnega izprijenca in nevarnega za človeško družbo).
Toda poglejmo predvsem, kaj sta pravzaprav zagrešila De Pla-zer in Viola, 2. januarja lani, in sicer okoli 20,30, je pokojni Carlo Cableri vstopil v neki bar na vogalu ulic Gozzi in Pauliana. Mo. žakar, ki je že nekaj časa prenočeval v javnem zavetišču (prej je stanoval v Ul. della Zonta 3)
je hotel popiti čit
v baru kozarec vina ter precitati dnevno časopisje, nakar bi se odpravil v zavetišče spat. V baru je srečal nekega moškega. ki mu je bil sicer znan po videzu, a ga ni poznal po ime-
nu. Slo je za De Plazerja, ki je tudi prenočeval v javnem zavetišču. Cableri je pozneje povedal preiskovalnim oblastem, da je šlo za že nekoliko starejšega moškega, ki je nosil kratko koničasto pristriženo brado. V njegovi druž-bi je bil tudi neki mladenič, ki ga Cableri ni poznal. Trojica se je zapletla v živahen razgovor, ki je trajal morda okoli četrt ure. Nenadoma je Cableri opazil, da mu je iz žepa izginil sveženj treh ključev. Eden mu je služil za odpiranje omarice v zavetišču, druga dva pa sta mu ostala še iz časov, ko je stanoval v Ul. della Zonta. Moški s kratko brado je dejal Cableriju, da pozna tatu, ki mu je ukradel ključe. Po njegovem je šlo za nekega moškega z Grete. Oba nepridiprava sta dolgo časa prepričevala Cablerija, da je najbolje, če gredo takoj poiskat tatu. Bodoča žrtev je končno klonila ‘in takoj nato so vsi trije odšli na Greto. Hodili so približno pol ure, dokler niso prišli na neko samotno zemljišče na Tr-steniku, kjer so se ustavili. De Plazer in Viola sta rekla Cableriju, naj ju počaka, ker sta baje nameravala izslediti tatu na omenjenem kraju. Cez kakih 10 minut sta se vrnila nazaj ter povedala, da nista našla nikogar doma. Takoj nato pa je De Plazer dejal že nekoliko prestrašenemu Cableriju, da mora ugotoviti, če je res, da nima ključev pri sebi. Vtaknil je roko v njegov žep in, glej potegnil je iz njega ključe. Cableri pa se je dobro spominjal, da jih še pred nekaj minutami ni imel. Zato je prišlo do prepira. Nato sta pajdaša vrgla svojo žrtev na tla. Medtem ko ga je Viola držal za roki, ga je De Plazer skušal sleči. Cableri se je otepal in začel kričati, De Plazer ga je še nekaj časa suval s pestmi, nakar sta oba zbežala Žrtev se je zavedla, da mu je izginilo
iz hlačnega žepa nekaj čez 78.000 lir šele, ko je prišel v svojo sobo v zavetišču. Naslednjega dne je povedal svojo dogodivščino ravnatelju zavetišča, vendar pa ni nihče prijavil zadeve policijskim oblastem.
Policija je prišla na sled roparjema šele nekaj dni pozneje. De Plazer in Viola sta namreč 7. januarja najela taksi ter se odpeljala v San Dona del Piave, kjer sta dolgo časa popivala. Pozno ponoči so ju prijeli karabinjerji, ker sta bila pijana. Na zaslišanju je Viola priznal, da sta oropala Cablerija.
Na včerajšnji obravnavi so sodniki zaslišali obtoženca in razne priče. Razprava se bo nadaljevala danes, ko bo spregovoril javni tožilec,
# # #
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Pascoli, zapisnikar Rubini, obramba Mor-gera in Falcone) so se zagovarjali včeraj 30-letni Mario Fucca-ro, 42-letni Giuseppe Lucilli, 38-letni Renato Reja in 234etni Dino Buda, ki so bili obtoženi, da so žalili nekega jetniškega paznika. Dogodek, ki je pripeljal vse štiri pred sodnike, se je odigral 21. januarja letos, in sicer nedolgo potem, ko je sodišče obsodilo Fuc-cara zaradi poskusa bega iz koro-nejskih zaporov.
Zjutraj omenjenega dne je neki paznik zahteval od nekaterih zapornikov naj vstanejo, ker je že minilo pol ure, odkar je zvonilo. Nenadoma je bsje Fuccaro napravil pikro opazko glede stražarja in tako je prišlo do prerekanja. Oglasili so se tudi zaporniki iz neke druge celice, ki so baje tudi zmerjali paznika.
Včeraj so sodniki spoznali Fuc-cara za krivega ter so ga obsodili na 9 mesecev in 15 dni zapora Ostale obtožence pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
nih 85 milijonov lir. Pripomniti pa je treba, da je bila za prihodnje finančno leto zahtevana dodatna vsota denarja, ki jo bodo porabili za ureditev in tlakovanje prostora, na katerem bodo parkirala motorna vozila. Poleg tega bodo tudi uredili javno razsvetljavo. Za ta dela je Urad za pomorska dela že dosegel privoljenje.
Med ostalimi deli pa je treba omeniti razširitev vodovodnih napeljav v Stivanu, za kar je bilo porabljenih 600.000 lir, za razširitev in ureditev trga v Sesljanu so porabili 14 milijonov lir, za razširitev vodovodnih napeljav v Devinu 800.000 lir in za razširitev kanalizacije v Devinu 5 milijonov lir. Občina je polagala precejšnjo pozornost razširitvi javne razsvetljave ter nadomestitvi običajnih žarnic s fluorescenčnimi svetilkami. Tako je bilo za Sesljan nakazanih najprej 550.000 lir, potem 1.852.000 lir in končno še 400.000 lir. Za Devin je bilo porabljenih najprej 250.000 lir, potem pa še en milijon lir. Med dela turističnega pomena je treba vključiti tudi postavitev javnih telefonskih govorilnic v Cerovljah, Praprotu, Trnovci in Nabrežini-kamnolomih, za kar je občina porabila dva milijona lir. Končno moramo omeniti še ureditev stopnišča odvCer-kve v Sesljanu do morja ter ceste od križišča v Sesljanu do morja, za kar je bilo nakazanih 20 milijonov lkr. Skupaj torej 129.452.000 lir.
Ukradli so mu lambreto
Na komisariatu javne varnosti je Mario Sirotich iz Ul. Vespucci 9 prijavil, da so mu neznanci ukradli lambreto, ki jo je parkiral na cesti blizu svojega doma. Sergio Ban iz Ul. Scoglietto 28 pa je prijavil, da mu je nekdo ukradel lambreto.
Nezgoda delavca
Po končanem delu se je včeraj opoldne 20-Jetni Oreste Bonafede s Trga Gioberti 7 hotel odpeljati domov z vespo, a ni imel sreče. Medtem ko je prižigal motor na dvorišču podjetja, kjer je zaposlen, ga je z avtom potisnil ob vespo Giorgio Del Fabbro. Zaradi tega se je Bonafede pobil in ranil po levi nogi, ki si jo je verjetno tudi nalomil. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 10 do 30 dni.
Trčenje avta z motociklom
Na križišču Istrske ulice z Ulico Montecchi je včeraj okrog 13. ure 41-letni Giacomo Levi iz Ul. Pa-dovan 12 trčil ob avto, ki ga je po Ul. Montecchi privozil 59-letni Paolo Monfalcon iz Ul. Orlandini 24. Levi se je pobil in opraskal po glavi, desni roki in desni nogi, zaradi česar so ga sprejeli na opa-zovalni oddelek in se bo moral zdraviti nekaj dni.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5. Junija 1962 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO; 55-letna Camillo Cernitori, 75-letna Caterina Belli, 90. letna Olga Lewitus vd. Sussland, 74. letna Concetta Ofrias vd. Borgna, 90-letna Luigia Terčon vd. Ferioija, 76-letni Giovanni Vlsintlm, 58-letna Carla Petronio por. Terzon, 75-letna Armenia Foggi por. Ruggiero, 79-let. na Margherita Fantini, 61-letna Carla Sassi, 83-1 et n a Ida Artico por. Drekonja, 5-letnl Roberto Pellan.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Depan-gher. Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d’oro. Ul. Mazzini 43.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranče .......... 94 224
limone ............ ‘' 00
češnje ............
vrtne jagode.......
jabolka I..........
jabolka II.........
beluši ........
pesa ..............
domača pesa ..... artičoke (kos) ....
zelje .............
cikorija .........
čebula ............
mladi fižol . . .
solata ........... ,
mlada solata .....
krompir ..........
mlad krompir ....
grah ..............
paradižnik ........
zeleni radič I. ... zeleni radič II ... špinača domača . .
bučke .............
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec)
94	224	118
41	88	83
59	247	94
94	450	176
59	176	153
29	118	94
120	350	200
60	90	80
40	100	70
5	28	IB
—	65	—
—	80	■ —
47	83	53
271	294	282
20	60	40
60	250	80
44	121	88
36	106	59
71	294	165
250	300	250
50	150	100
70	120	100
47	270	59
VALUTE V TRSTU
dolar
švicarski frank
funt šterling
francoski frank
šiling
marka
pezeta
dinar
marengo
zlato
620.10 143.67 1743.— 126.65 24.05 155.20 10.38 0 70
4800—4900 — 707— 710.—
Nezgoda Rečana
Sinoči je sam prišel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek, 18-letni Josip Saba-lič z Reke, ki je te dni na obisku v našem mestu. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni. Dejal je, da je šel po mestu in je stopil s pločnika na neki ulici, ki je ne pozna, pa ga je povozil z zadnjim kolesom avto, katerega šofer se tega niti ni zavedel in se ni sploh ustavil. Pri tem si je Sabalič verjetno nalomil stopalo desne noge.
<■ V Ulici Appiari je sinoči Guido Marini iz Ul. Vasari 14 z motorjem povozil 5-letnega Franca Ramanija iz Ul. Mirti 6, ki je šel čez cesto. Dečko se je pobil po glavi in prsnem košu, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dober teden.
hine na
Mednarodni cirkus «Orfei» na M •
te belki. Vsak dan do 10. t.m. predstavi: ob 16.15 in ob 21.15- . j ki predložijo pri cirkuški blag J Izrezek tega cglasa, bodo imeli 4. do 10. junija 40 odst. P<>Pusta na ceni vstopnice.
Nazionale 16.00 «Silvester, hitri * sar» (Silvestro pirata lesto). » niče v technicolorju.	. h.
Fenlce 16.00 «Povratek Texasa ia» (Il ritorno di Texas J° Technicolor.
ExceLior 15.00 «Grof Mont*«*»? (Il conte di Montecrlsto). Tecn color. Louis JCHirdan.
Grattacielo 16.00 «All'armi, slam scisti».	. „n0
Arcobaleno 16.00 «Vroči svet P? -čl» (Mondo caldo dl n-otte). mancolor. Prepovedano m 1 al• __ Supemnema 16.00 «Blue HavvaU»-Technicolor. Elwis Presley. , Alabarda 16.30 «Moj svet umlra če» (Il mio mondo muore do). Gerald Mhor. Prepoved mladini.	u ™j.
Aurora 16.30 «Robinzon na oto*“ de| farjev» (Robinson nell ISO*
corsari>-	««nenie»
Cristallo 16.30 «Zasebno SV1J pre. (Vita privata) Technicolor.
povedano mladini.	ja.
Garibaldi 16.30 «Winchester ">».
m;s Stewart.	(Lo
Capitol 16.00 «Ščit Flayworthov» scudo dei Flayworth). Technico Tony Gurtis.	... (A-
Impero 16.30 «Vnni se, ljubezen» mare ritorna).	,Tr()pico
Italia 16.00 «Tropske noči»	da.
di notte) Technicolor. Prepu no mladini.	t,,„rmna<»
Massimo 16.30 «SS, podvig * °c Ie (SS operazione Fortunatii-Morgan. Prepovedano miao •	—
Moderno 16.30 «Človeška tar£wans, (Bersaglio umano). J°hn Ronald Foster.	/Qua.
Astoria 17.30 «Skoraj Prevara” vesi una truffa). James Masoi, ra Mlles.	vle se-
Astra 16.00 «Tajne poti» <Le grete).	z re-
Vittorio Veneto 16.30 «Angeu p(st0. volverjem» (Angeli con ta ^ope la). Technicolor. Glen »0 ■ Lange.	ii’oK'-
Ideaie 16.00 «Mačktna senca» bra del gatto)	bodoč-
Marconi 16.00 «Mladina brez _
nosti» (Giovani senza doma"
Technicolor Robert Wag2fri’ki» " Abbazia 16.00 «Piknik v./;,hnicolor-(Picnic in Africa). Teom Peter Alexander.	(Quar-
Odeon 16.00 «Četrti pešpolk» Roiny io fanteria). Technicolor. Schneider.
Razna obvestila
OBVESTILO	p*
Kmečka zveza in Zveza	čL'
sestoIkov obveščata dv0'laf t>. rane obeh organizacij, da 1»' 'za seč-pade rok za vlaganje Pro5e Jv jut0' njo lesa na parcelah, ki s° slavlji.
Ljudska prosveta
nriTnl M	   rC0|
V petek 8. t.m. ob 20':(,aI)K»r v prosvetno društvo Ivan	ve-
društvenih čer. Vabljeni tva.
urusivo i*«*“ prostorih Finž»ar) drUs-il člani in prijatelj
IŠČETA SE mizarski df"lavey0Spodar. zarski vajenec. Slovensko » sko združenje, Ul. F Filai »■
KIDO PROSEK-KONTOVa
predvaja danes 6. t.m. ‘ .' Cinemascope barvni i»*
ČLOVEK Z RIKŠ®
(L'uomo del Riksci*2
Igrajo:	Toshfro Mifnne
Hideko Takamine
(- BOLJUNEC
KINO ROSANDRA
Danes n. t.m. ob 20- ur*
V MASTI/ f JE VROČA Mof
(Nella città la notte sL
V glavnih vlogah Widmark in Gene Tif»
predvaja danes 6. t.m. z začetkom ob 18. uri Universal
mstrmiv
nwn nY* IR liri 1 Tn i VPfSal
V svetišču mož-krtov
(Nel tempio deli uomini talpa)
Igrajo: John Agar, Cynthia Patrick, Hugh Beaumottt
CELO AMERICANI ZAČENJAJO OPOZARJATI
«Eksplozivna
•laponska
Zaradi cepitve levice imajo konservativci lahko delo ■ 1000 profašističnih organizacij
Japonska je daleč od Evrope. Zato bi se zdelo, da njena politična vloga, da njen vpliv v mednarodni politiki nima za naše področje večje teže. Toda zadeva ni tako preprosta. Japonska ima 90 milijonov prebivalcev in sorazmerno izredno veliko proizvodnjo, ki se iz leta v leto naglo veča. Zaradi tega je Japonska pomemben činitelj azijske politike in preko tega važen element v mednarodnem političnem dogajanju. To pride še posebej do izraza, če vzamemo v poštev njen vpliv na politično usmeritev posameznih azijskih držav, ki so v svojem mrzličnem previranju pogosto občutljive na zunanje vplive pozitivnega in tudi negativnega značaja.
Zanimivo je, da celo konservativni tisk zahodne poloble opozarja na preveč desničarsko politiko, ki jo vodijo konservativci na Japonskem. Podobno kot velja za Adenauerjevo Nemčijo, kjer mnogi bivši nacisti v službi Adenauerjeve «demokratične» administracije dajejo njeni notranji in tudi zunanji politiki določen ton, velja tudi za Japonsko, da so usedline njene imperialistične predvojne in medvojne politike postale ponovno zelo žive in ni dolgo tega, ko je ameriški nič kaj napreden tednik «News Week» opozarjal Ameriko na nevarnost, da bi moglo na Japonskem priti tudi do desničarskega, nekakšnega fašističnega udara, kajti na Japonskem da deluje o-koli 1000 profašističnih organiza-cij, ki sicer niso med seboj povezane, ki pa bi v danem trenutku znale vse pristati na enoten Program ponovnega osvajanja
Da bi zadeva bila še bolj resna, pripomorejo k temu tudi trenja v Socialistični stranki Japonske. Kaže, da se japonski sòciali-sti ločijo med seboj predvsem v zunanji politiki. Dočim je ena — leva struja — izrazito za nevtralno politiko, ki naj jo vodi Japonska, ter za to, da bi Japonska začela z odkritimi in poštenimi odnosi do svojega naravnega «azijskega partnerja» — LR Kitajsko, je desna struja stranke odločno proti temu in se je dosledna svoji «novi smeri» odcepila od svojega jedra in Ustanovila Demokratično socialistično stranko.
Ti elementi dobijo še poseben Prizvok, ko je govora o japonski industrijski proizvodnji, ki grozi z «eksplozijo». Določeni krogi Japonske terjajo za Japonsko nova tržišča, ameriški poslovni kro-8i pa opozarjajo na konkurečnost laponske industrije. Skratka, tu Prihajata do izraza dve težnji, bi bi mogli nekje trčiti. Pretežni del svoje industrijske proizvodnje Japonska sicer sama absorbira. Ker pa nima surovin, je logično, da mora s svojimi dokončnimi izdelki na trg — seveda tuji. Azijski trg bi sicer lahko veliko absorbiral, toda Kitajska je iz tega trga izločena, druse dežele pa so ali siromašne, Sli pa že «zasedene» za ZDA, o-Ziroma Evropo. Sicer pa ni več redko zaslediti podatke o japonskem «dumpingu» motornih koles, kateremu bo sledil «dumping* avtomobilov, da o električ-
nih napravah niti ne govorimo.
Japonska si je namreč v povojnih letih ustvarila nadvse moderno industrijo, njena delovna sila pa je med industrijsko razvitimi deželami najcenejša na svetu. Za prikaz naglega razvoja in ogromne proizvodnje, ki sili na svetovni trg, bomo navedli en primer:
V Osaki je podjetje «National». To je eno izmed 50 tovarn japonske družbe «Macušita Electric». Družba zaposluje 36.000 delavcev in proizvaja okoli 3.000 artiklov. Vsaka izmed 50 tovarn je specializirana za določeno vrsto proizvodnje. Toda vseh 50 podjetij je v tesnem medsebojnem sodelovanju in izkorišča skupne laboratorije in znanstvene inštitute, tako da so stroški čim manjši. Tovarna «National», ki smo jo vzeli za primer, izdeluje izključno televizijske sprejemnike. V njej. je zaposlenih 3500 delavcev in nameščencev. Točno 300 inženirjev, 2700 delavcev (torej en inženir na devet delavcev!) in 500 uradnikov ter trgovskih potnikov za razpečavanje proizvodnje.
Teh 3500 oseb izdela na leto milijon dve sto tisoč televizijskih sprejemnikov. To se pravi po 343 televizorjev na vsakega delavca in nameščenca podjetja na leto. To je izredna produktivnost dela, ki je ne zasledimo nikjer na svetu, kajti če bi odbili nedelje in praznike, bi videli, da pride na vsakega delavca in nameščenca podjetja po en televizijski sprejemnik na dan. Predstavniki podjetja pa pravijo, da se bo produktivnost še povečala, ker da je v podjetju še veliko «notranjih rezerv».
Pa še en podatek, ki v tem lovu za tržišče da misliti: Podjetje je staro štiri leta, povprečna starost vseh delavcev in nameščencev pa znaša 22 let. To se pravi, da se je v samih štirih letih podjetje «National» v Osaki rodilo, razvilo in usposobilo, da more producirati po en televizijski sprejemnik na dan na posameznega nameščenca in delavca.
In to, kar velja za podjetje «National» v Osaki, velja za pretežno večino japonskih podjetij. Samo televizijskih sprejemnikov izdelajo na Japonskem za sedaj 4 milijone na leto, proizvodnja pa stalno in naglo narašča. No« tranje tržišče je s tem artiklom že zasičeno in eno od podjetij družbe «Macušita Electric», logično, išče zunanje tržišče.
Kar smo rekli za podjetje «National», bi mogli reči za vseh 49 ostalih podjetij iste družbe. In kar velja za to družbo in to panogo industrije, velja tudi za druge družbe in druge panoge industrije.
Ameriški ekonomisti že opozarjajo na to japonsko masovno proizvodnjo in konkurenčno sposobnost. Govori se že o «eksplozivnosti», ki bo izsiljevala vedno večji izvoz za «življenjske» potrebe svojih 90 milijonov zelo pridnih, hkrati pa zelo siromašnih ljudi. In tudi v tem je ena izmed nevarnosti, da pridejo japonske nacionalistične sile še bolj do izraza, morda celo do odločilne besede.
Slovenskega pisatelja Frana S. F inžgarja Je na njegovi zadnji poti, na ljubljansko pokopališče pospremila ogromna množica ljudi
MEDNARODNI LESNI SEJEM V LJUBLJANI
Razstava domače zmogljivosti
tujih strojev
in
Domača podjetja se nameravajo usmeriti predvsem na domači trg
V soboto dopoldne so na ljub-janskem Gospodarskem razstavišču slovesno odprli IV. medna rodni lesni sejem, ki je hkrati tudi tretja letošnja prireditev v prostorih ljubljanske ustanove, za «Modo 1962», ki je bila od 13. do 21. januarja in za Alpe-Adria», ki se je zaključil 20. maja.
Mednarodni sejem lesa in strojev za lesno industrijo se prireja v Ljubljani vsako drugo leto in je edina tovrstna prireditev v Jugoslaviji. Na njem sodeluje letos poleg domačih podjetij s področja industrijske predelave lesa in s področja izkoriščanja gozdnega bogastva ter trgovine z lesom in lesnimi izdelki tudi cela vrsta tujih razstavljavcev, in sicer 5 iz Avstrije, 1 iz Češkoslovaške, 5 iz Italije, 1 iz Vzhodne Nemčije, 24 iz Zahodne Nemčije, 1 iz Poljske, 1 iz Švedske in 1 iz Združenih držav. Domačih podjetij je nekaj nad 150, kar pomeni res veliko število za specializirano prireditev, ka-
kor je prav mednarodni lesni sejem.
Letošnja prireditev ima toliko večji pomen, ker se uvršča med prireditve, ki imajo za cilj pospeševanje notranje trgovine in trgovine z zunanjim svetom. V letošnjih jugoslovanskih gospodarskih načrtih ima namreč les zelo odgovorne naloge, v glavnem kot izvozno blago. To nam lahko razloži tudi veliko zanimanje, ki je že od vsega začetka vladalo za to prireditev, zanimanje, ki se je med drugim pokazalo tudi v tem, da je bil razpoložljiv razstavni prostor kljub obsežnosti Gospodarskega razstavišča popolnoma oddan že nekaj mesecev pred odprtjem.
Lesni sejem obsega prikaz surovin in izdelkov kemične obdelave lesa, žagarsko industrijo, pohištvo, glasbila iz lesa in še vrsto drugih izdelkov poleg strojev za lesno industrijo, na katere so dali poudarek zlasti tuji razstavljavci.
Ti so prikazali tudi vrsto na-
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllJIlllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEVARNOSTI ČLOVEKOVIH POSEGOV V NARAVO
Vpliv
na
atomskih eksplozij vreme in podnebje
Važnost pasov radioaktivnega žarčenja - Nevarnost razbitja določenega naravnega ravnovesja v atmosferi - Vloga meteoroloških satelitov
V zadnjih petnajstih letih, se pravi ves čas po končani drugi svetovni vojni ,ni bilo več pravega vremena. Vsaj tako zatrjuje večina ljudi, med temi predvsem poljedelci, ki so v svojem delu od vremena najbolj odvisni. In k temu mnenju se lahko brez pridržkov pridružimo tudi ml. Res so nastale, in to vprav v tem obdobju, določene znatne spremembe v vremenskih okoliščinah pri nas, pa ne samo pri nas, marveč, kot poroča ča-sop’sje, tudi drugje po svetu. Človeku se ‘docela upravičeno postavlja vprašanje, ali ne bodo te in takšne spremembe sčasoma vplivale tako, da bi se celo bistveno spremenili splošni podnebni pogoji. Kar pada najbolj v oči je izredna nestalnost vremena in pa dejstvo, da ni moč več niti približno računati na zaporednost nastopa utrjenih letnih časov z njihovimi vremenskimi značilnostmi. Dogaja se, da se nam zima predstavlja s pomladanskimi dnevi, polnimi sonca in jasnih dni, vtem ko nas poletje preseneti z naravnost zimskimi temperaturami, viharji, odvečnimi padavinami in vetrovi. Meje med posameznimi letnimi dobami pa so, kar lahko vsi ugotavljamo, močno zabrisane.
V preteklosti se je bržkone vselej dogajalo, da je v življenju našega planeta prihajalo do raznih podnebnih sprememb, do najrazličnejših vremenskih anomalij, kar je pač nujna posledica večnega spreminjanja v pogojih fizičnega obstajanja in razvoja narave. Bitja, ki so vsakokrat bila izpostavljena takšnim spremembam, so le-te pripisovala ali nadnaravnim silam ali povsem naravnim vzrokom, ki so jih zatem, v skladu z razvojem znanosti, skušala razumeti, razčleniti ■ in si jih, po možnosti, tudi podrediti.
Danes se mnogo govori .denimo, o tem, da gre nainoveiše spremembe vremena in nekatere nenavadne pojave v zvezi s njim v dobri meri pripisati tudi vplivu, ki g» imajo na naravo, oziroma atmosfero, ki je njen sestavni del, številne jedrske eksplozije, do katerih ie prišlo v zadnjih petnajstih letih.
Spočetka se je takšna teorija sicer zavračala, toda vse bolj si utira pot prepričanje, da jedrske eksplozije imajo dokaj-šen vpliv na atmosferske spremembe in vremenske pojave, katerim smo priča že dalj časa tako Dri nas kot drugje v svetu.
Pred kratkih je ugleden francoski časopis objavil razgovor
kniitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiii
uiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zaključna šolska prireditev
openske industrijske šole
Prizor Iz Uvode Janke «Cigani»
V	nedeljo popoldne je bila v Prosvetnem domu na Opčinah Jofcljučna šolska prireditev tam-^tjšnje slovenske industrijske *trokovne šole. Dvorana Prosvetnega doma je bila premajhna, da .* sprejela vse one starše ter pripelje mladine, ki so prihiteli, «a bi videli, kaj so jim domači dijaki pripravili za konec šolske-0“ leta. In zares so bili prijetno presenečeni ob lepem, pestrem ht bogatem sporedu nedeljske prireditve.
Najprej je stopil na oder ravnatelj šole inž. Sosič, ki je pozdravil vse navzoče in dejal, da Je to pri nas prvič, da ima srednja šola zaključno prireditev. Le-‘Os so se namesto za razstavo Profesorji in dijaki odločili za Prireditev. Pripomniti pa mora-*0. da so dijaki vseeno pripravili med šolskim letom razna roč-na dela. Vse točke sporeda so *krbno pripravili profesorji.
V	prvi točki programa je natopil dijaški šolski pevski zbor, J* je pod vodstvom prof. K. Sancina zapel: «Sumijo gozdovi», 'Tri ptičice» «Vrtec», «Tri lipe» V* «Po Koroškem». Sledila je vaia s kiji, ki so jo dobro izvedli dijaki 111. razreda pod vodstvom P- Zadnika. Prof. Teuerschuh je Pripravil za oder lepo zborno rentačijo «Naši kraji v pesmi», ki
d er profesorja Rebulova in Artač, V tem prizoru nastopa skupina ciganov, ki izkoristi naivnost in praznoverje. V tej igri so nastopili kot cigani: B. Sosič, B. Carli, L. Malalan, I. Godnik, D. Rav-ber, K. Ferluga m S. Cesar. V vlogah vraga je nastopil R. Smotlak, gospodinje B. Gregari, vlogo dveh otrok pa sta igrala V. Vidal in R. Grusek.
Za zaključek sporeda so nam openski dijaki prikazali enodejanko «Plastika», ki jo je za to priložnost spisal učitelj A. Cjak. igra je gledavcem živo prikazala skrbi in težave rokodelcev, ki
jim stroji velikih tovarn odnašajo zaslužek. Glftvni vlogi sta lepo odigrala V. Novak in Z. Ban, prvi kot mojster Pepi, drugi pa kot mojster Miljo. Nastopili so še: M. Ravbar — botra Gi-gia, A. Carli — botra Milka, N. Kalc — botra Jadranka in F. Mu-lič v vlogi botra Jerneja.
Da je prireditev dobro uspela, gre zahvala vsem nastopajočim, ki so se na odru zelo dobro obnesli. Zahvala pa gre tudi profesorskemu zboru, ki je pripravil dijake, da so tako dostojno zaključili šolsko leto.
M. M.
so jo z občutkom podali dijaki I. Guštin, M. Sue, A. Sosič, B. Carli in R. Smotlak.
Prof. Ljuba Berce-Košuta je mojstrsko naučila dijakinje plese: učenke 11. razreda so zaplesale «Mladostne sanje», učenke I. razreda «Planinski ples», učenke III. razreda pa «Narodni ples». Dijaka II. razreda P. Škabar in V. Ključar sta nastopila tako, da je prvi zaigral na harmoniko Venček narodnih, drugi pa recitiral Kosovelovo «Rad bi povedal...».
«Cigani» je naslov igrice v dveh slikah, ki sta jo pripravila za o-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Morali sl boste prevzeti nove odgovornosti, da
Prizor iz enodejanke «Plastika»
bi obvarovali vaš prestiž. Ne podcenjujte dobriih lastnosti nekega prijatelja. Zdravje nespremenljivo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ce hoče- oo vaših dlplomatičniih sposobnosti, te premagati nasprotovanje nekate- Pog.obite vaša čustva. Zdravje dobro, riti predstojnikov, morate nastopiti DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Razil.
odločno. Razširite krog vaših prijateljev. Zdravje izboljšano.
DVOJČKA (od 21.5. do 2.2.6.) Da bi dosegli uspeh, brzdajte predvsem vašo nervoznost. Nesporazum v družini. Počivajte.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne ustrašite se začetnih težav. Prijetno raz. položenje v družini. Zdravje odlično.
rite področje vaše poslovne dejavnosti. Prijeten obisk v teku večera. Zdravje se bo Izboljšalo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Kljub napetim trenutkom boste v vašem delu dosegli lepe uspehe. Srečne ure z ljubljeno osebo. Pazite na
braniti ljubljeno osebo. Zdravje Iz-vrstno.
STPRELBC (od 23.11. do 20.12.) Ne. razpoloženje, vendar bodite trezni, da bi dobro opravili neko delo. Bodite praktični v vaših odločitvah. Zdrav, je dobro.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne spuščajte se v preveč tvegan posel. Z ljubljeno osebo boste kovali načrte za bodočnost. Zdravje prav dobro.
VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Ne dregajte v občutljivost vaših sodelavcev. Posvetite večer dobremu branju. Zdravje zadovoljivo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne za-
zdravje,
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) menjujte drznosti z neprevidnostjo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Rodite Neki dobro pr pravlje-n posel vam bo Nadzorujte vaše razpoloženje. Ner. potrpežljivi, uspeh je odvisen tudi ual najboljši rezultat. Znali boste voznost.
nekaterih vidnejših francoskih meteorologov z Albertom Du-crocqeom, strokovnjakom za vesoljska vprašanja, iz katerega sledi, da bi v bodoče na osnovi jedrskih eksplozij dejansko lahko prišlo do bistvenih sprememb glede vremenskih in podnebnih pogojev, kakor tudi do motenj v zaporedju in glede značilnosti posameznih letnih časov.
Kako eksplozija atomske bombe lahko vpliva na vreme? Na to vprašanje je danes moč odgovoriti .zahvaljujoč v prvi vrsti določenemu številu umetnih satelitov — meteoroloških postaj, ki krožijo okrog Zemlje. S pomočjo najrazličnejših instrumentov je bilo ugotovljeno, da naš planet obkrožajo pasovi izredno občutljivega radio-aktivne-ga žarčenja. Vpliv te-teh na naše podnebje je nenavadno velik. Zaradi tega je povsem mogoče, da večje število atomskih eksplozij v velikih višinah povzroči tu določeno zelo delikatno neravnovesje.
Po Ducrocqeu je danes že nastopil čas, ko bi se človek zaradi svoje brezobzirnosti, v pogledu klimatologije našega planeta, naenkrat utegnil znajti v vlogi zlodejevega učenca, ki ne more več obvladati sil. ki jih je sprožil.
Tako so ZDA javile, da nameravajo opraviti nov poizkus z vodikovo bombo v višini 800 kilometrov. Posledice takšne eksplozije bi utegnile biti katastrofalne. Dejansko, čim više se bodo vršile eksplozije atomskih bomb, tem bolj bodo izpostavljeni nevarnosti določenih «poškodb» mehanizmi v atmosferi in s temi vred tudi podnebno ravnotežje.
In ko bodo vesoljska potovanja postala še drznejša in bolj pogosta, ni moč izključiti, da pa tudi rakete in vesoljski sateliti ne postanejo vzrok podnebnih sprememb na Zemlji, in to prav zaradi tega, ker bodo bržkone tudi oni na določen način vplivali na pasove naravnega žarčenja našega planeta.
Takšna pesimistična predvidevanja pripadajo za sedaj, na srečo, šele bodočnosti. Vendar bi se, po mnenju nekaterih strokovnjakov, bilo treba resneje pozanimati, da bi se našla u-strezna pojasnitev določenih ba-rometrskih nepravilnosti, ki jih je opaziti zadnji čas. Obstajata dve vrsti takšnih pojavov.
Motnje v temperaturi. Na dan 4. decembra 1961 je bila, postavimo, v Parizu zabeležena temperatura 17 stopinj, letos 12. maja pa 7 stopinj. Takšne skrajnosti so sicer bile zabeležene tudi v preteklosti, v raznih e-pohah, še pred odkritjem radioaktivnosti. Primer; 10. decembra 1880 je Pariz imel temperaturo 24 stopinj pod ničlo, ki je trajala 34 dni, vtem ko so v istem času zabeležiti v Moskvi samo 4 stopinje pod ničlo.
Se bolj znatne pa so spremembe povprečne temperatur». Meteorološka opazovanja, oziroma njihove statistike dokazujejo, da se temperature in podnebni pogoji venomer zlagoma menjavajo (zaradi vpliva zvezd, ledenikov itd.), toda vedno iz naravnih razlogov. Od 1800. do 1880. leta se je temperatura na severnem področju naše Zemlje stalno nižala. Zatem se je od 1880. do 194U. leta ponovno višala. Od 1940. leta dalje pa se spet opaža sicer neznatno, toda postopno zahlajevanje, tako da
vremenoslovci za bodočih 40 let predvidevajo ostrejše zime.
Večina strokovnjakov danes pristaja, oziroma sprejema pojem tako imenovane ciklične klimatologije. Razlikujejo se samo v oceni glede dolgosti posameznih toplih in hladnih ciklusov; ali bodo ti trajali tri, sedem, šestdeset, ali celo osemdeset let. V bodočnosti, zahvaljujoč znanstvenemu napredku na področju spoznavanja podnebnih pogojev, se bodo vremenske napovedi še izpopolnile,
V ZDA so že uporabili v znanstvene namene vrsto meteoroloških satelitov. Zdaj nameravajo preizkusiti satelite «Nlmbus», ki so zelo izpopolnjeni. Ti bodo na določeni višini krožili okrog Zemlje in fotografirali široka področja oblakov, odkrivali deževne cone, merili toploto sončnih žarkov itd.
Ti dragoceni podatki bodo o-mogočali, da se bo vreme natančno napovedalo tudi za dlje kot en sam dan.
Vse te pozitivne plati pa nikakor ne odpravljajo zaskrbljenosti, kaj in kako bo z vremenom v bodoče, če se bo nadaljevalo z atomskimi eksplozijami V velikih višinah, kakor tudi, ko se bodo skozi atmosfero podajale na brezmejna potovanja bodoče vesoljske ladje, če drži, kar smo omenili v tem članku, da bi namreč te eksplozije in vesoljske ladje utegnile vplivati na določeno naravno ravnovesje v atmosferi in tako hkrati pogojiti vrsto neprijetnih vremenskih sprememb na naši zemeljski obli.
prav za obdelavo lesa, razne vrste orodij, reprodukcijskega materiala, itd., medtem ko so zlasti jugoslovanska podjetja razstavila pohištvo, sodobne garniture za opremo stanovanj, hotelov, ladij, šol, pisarn, itd.«Obiskovalce bodo na eni strani zanimali razni stroji, na drugi pa bo njihovo pozornost prav gotovo pritegnil oddelek pohištva, v Katerem nastopajo najbolj znana jugoslovanska podjetja iz te stroke. Kot posebno privlačnost in zanimivost za potrošnike bi omenili možnost, da bodo kar na sejmu lahko naročali izdelke, ki so um všeč, odnosno lahko na sejmu zvedo, kje lahko kupijo določeni razstavljeni izdelek. Združen s prikazom sodobnega pohištva je tudi «Natečaj za sodobno jugoslovansko pohištvo», ki naj prikaže nove idejne smeri v jugoslovanski lesni industriji kar zadeva izdelovanje pohištva, zlasti v kolikor gre za blago namenjeno na tuje trge, kjer je konkurenca zelo razvita in kjer vsaka država skuša uveljavljati svoje tipično pohištvo.
Najbolj živahno je vsekakor v glavni dvorani, kjer so razstavljeni razni stroji.
Podjetje «Arsenije Spasič» lz Zaječarja razstavlja precizne krožne pile, tračne pile, poravnalne skobelne stroje, rezkalne stroje, nadalje brusilke, čeparke, debelinke in druge stroje. Tovarna «Bratstvo» iz Zagreba razstavlja med ostalimi izdelki tudi nihalne krožne žage, verižne rezkanje, nihalne žage in naprave za razperjanje zob na žagi. Podjetje «Kordun» iz Karlovca prikazuje več vrst žag in strojev za obdelavo lesa, kombinat «Belišče» iz Belišča pa krožne brusilke, trivaljčne brusilke in hidravlično trietažno stiskalnico. Ljubljanska «Žičnica» se je predstavila na Gospodarskem razstavišču z rezkalnimi stroji, transportnimi vozički, električnimi vibratorji, pnevmatičnimi nadmiz-nimi rezkalnimi stroji in dvo-valičnim brusilnim strojem.
Zlasti močno so v tej skupini zastopani inozemski razstavljavci. Podjetje «Eckermann-Schmitt K. G.» iz Stuttgarta razstavlja več električnih strojev in orodja za obdelavo lesa. Firma «Novus» iz Hamburga razstavlja kompresij-ska kladiva in kompresijske spe-njalne klešče. Najrazličnejše stroje za obdelavo lesa so prikazali «IMA» (Industria meccanica a-bruzzese) iz Pescare, podjetje «Vollmer Werke» iz Bibericha (Zah. Nemčija) in «Transmeccanica» iz Milana. Firma «Bohm Kruse» razstavlja med drugim spenjalne stroje in stroje za za-kovičenje, podjetje «Franz Li-powsky» z Dunaja pa žagine liste in strojne nože. Razne nože in žage prikazuje švedsko podjetje «Stridsberg-Bioerck, medtem ko je podjetje «Michael Weinig» iz Zvezne republike Nemčije razstavilo poleg drugega še avtomatične profilne rezkarje ter naprave za sortiranje in sestavljanje mozaičnega (lamelnega) parketa. Firma «Maweg» (Zvezna ie-publika Nemčija) je med drugim prikazala elektrohidravlično o-kvirno stiskalnico .r. ro*no hidravlično lepilno stojalo.
Razne materiale in reprodukcijski material (razni specialni laki, brusilni papir, lesonitne plošče, slojaste melammske plošče itd.) razstavljajo bodisi kolektivno, bodisi samostojno ali pod o-kriljev jugoslovanskih izvoznih in uvoznih podjetij nekatere indu-
strije iz Avstrije, CSSH, Po.jsk«, Italije in Zvezne republike Nemčije. Češka in poljska podjetja razstavljajo na Gospodarskem razstavišču tudi številne lesnopredelovalne stroje.
2e v letu 1961, predvsem pa v letošnjem letu je opaziti, da se jugoslovanska izvozna podjetja zelo moino orientirajo na domače tržišče, česar aoslej v glavnem ni bilo. Najvačja izvozna podjetja kot n. pr. «Export drvo» Zagreb, «Sipad» Sarajevo in «Ju-godrvo» Beograd so se pojavila kot organizatorji široke prodaj-
«HAMLET»
v nedeljo na stadionu «Prvi maj»
Tržaško Slovensko gledališče priredi v nedeljo v dvorani na stadionu «Prvi maj» Shakespearovo dramo «Hamlet»
ne mreže lesnih izdelkov, predvsem pohištva na jugoslev inskem trgu.
V četrtek. 7. junija, se bo v okviru lesnega sejma začel ciklus predavanj, ki bo obsegal naslednje točke:
1.	Uvodni del: «Splošno o oblikovanju». Predaval bo Mirteo Fruht, glavni tajnik Zveze uporabnih umetnosti FLRJ
2.	«O proizvodnem oblikovanju» bo govoril ing. arh. doc. Niko Kralj.
3.	«Vloga proizvodnje v oblikovanju» je tema o kateri bo govoril Tine Ravnikar, ravnatelj Tovarne pohištva v Novi Gorici.
4.	«Oprema s stališča potrošnje», pa je tema Franja Wein-steingla, načelnika v ministrstvu za blagovni promet in Ljube Be-logrlič, svetnika STK.
Vsa predavanja bodo v prosto» rih Gospodarskega razstavišča.
f—Oi
n!7
Radio Trst A
7.00: Koledar: 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za'vsakogar nekaj; 13.30: Iz glasbenih festivalov; 17.00: Orkester Guido Cergoli; 17.20: Pesem In Ples; 18.00: Slovenščina za Slovence; 18.15:	Umetnost, knji.
ževnost In prireditve; 18.30: Ital. operni pevci: Gino Bechi; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.15: Glasbeni kalejdoskop; 20.00: Sport; 30.30: F. S. Finžgar: «Veriga» (drama); nato Prijetni spomini preteklosti: 22.00: Solistični koncerti 22.20: Ro. mantične melodije.
12.25: Tretja stran; 13.15: Pesmi brez besed; 13.40: Gianni Safred ob marimbl; 14.00: G. Vlozzl: «11 sasso. pagano» — I. dejanje; 14.45: Jazzovski program.
Koper
6.15; Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opol-danski koktajl; 12.45: Operne sklad, be; 13.15; Kultura In umetnost; 13.40: Zabavni ritmi- 14.00- Odmevi iz Jugoslavije; 14.30: Za oddih in razvedrilo; 15.30: Fantje na vasi; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Simfonični koncert; 17.30: Jugoslovanski pevci; 18.00:	Prenos RL;
19.00:	Orkester Cyrll Sapleton;
19.30: Prenos RL; 22.15: Ray Anthony Igra za vas; 22.35: Men-delssohnova Romanca brez besed; 23.00; Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na Hal. morjih; 8.20: Omnibus; 10.30: Radijska šola; 11.00: Giro l’Italia; 11.10: Omnibus; 14.55; Vreme na ital morjih; 15.15: Film. sk* in gledališke novosti; 15.45:
Sreda. 6. jnniju 1962
Ital. pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Violinist Dejan Bravničar In pianist Mario Capo ra Ioni; 17.25: Koncert operne glasbe; 16.25; Giovanni Verga: «La roba»; 18.40: Grška glasba; 19.10: Kmetijska oddaja; 20.35: Fantazija; 21.05: Politična tribuna; 22.10: Plesna glasba
II. program
8.00: Jutranja glasba; 9.35; New York-Rlm-New York; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.45:	Plošče;
15 00: Glasba Iz filmov; 15.35: Na programu so kitare; 16.00; Glasba *,n šport; 17.15: Ca rosone in njegov orkester; 17.35: Plesni karnet; 19.50: Giro d’Italia; 20.00: Ljudska sim-fonična glasba; 20.35; Srečanje Rim-New York; 21.00: Klasiki Jazza; 21.45: Večerna glasba.
///. program
18.40:	Beneška «Giorgio Cini»;
19.00: Na programu Frescobaldi in Menilo 19.15:	Stara zgodovina;
19.30: Vsakovečemi koncert; 20.30: He vi Ja revij; 20.40:	Rossinijeve
skladbe; 21.20: Mahlerjeva Simfonija št. 1; 22.15: Pavese: «Pesnik in priča»; 22.45: Na programu Boulez in Petrassi
Slovenija
5.00: Dobro Jutro!; 8.05: Arije in valčki; 8.40: Ansambla Paul in Gu-mina; 8.55:	Pisan svet pravljic;
9.25: iz albuma zabavne glasbe: 10.15; Rimski-Korsakov: Šeherezada; 11.00: «Pesmi iz Cicibana»; 11.15: Človek in zdravje; 11.25; Od melodije do melodije; 12.05: Tončka Maroltova Je pripravila: 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30:	Ob zvokih vedre glasbe:
14.05: Radijska šola za srednjo
stopnjo; 14.35: Tri skladbe za vio. lino in klavir Vladimira Lovca; 14.52: Delibes — Dohnan.vl- Valček Naila; 15.20: Zabavni orkester Joe Bushkin; 15.30: Haydn: IV. dejanje opere «Filozofska duša»; 16.00: Vsak dan za vas: 17.05: Šoferjem na poti; 17.50: Lahka glasba z or. kestrom Toni Leutwiller; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18 10: Planin« in morje; 18.45: Ljudski parlament; 19.05: Ljubljana — Zagreb — Beograd: 20.00- ' Radi bi vas zabavali; 20.30- Štiristo let klavirske glasbe; 21 00: Staro in priljubljeno; 22.15; Po svetu Jazza; 22.45: Glasbena mrd-tra, 22 50- literarni nokturno; 23 05: Nočni kon-cert.
Ital. televizija
8.30,	13.30 in 14.40; TV Sola
16.00: Giro d balia. 17 30: Program za najmlajše:	1! 30; Dnevnik;
18.40: Evrlp dove «Trojanke»; 20 10: Sport, 20.30: Dnevnik; 2105: Po-1‘ttčna tribuna 22.03: Glasbeni program; 22.45: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10: Film «Zaklad Si-erre Ma dre»; 22.50:	Medigra In dnevnik:
23.15: Giro d’Italia
Jug. televizija
LJubljai a 17 oO: Man’ vrtiljak — oddaja za otroke; 17 40: S poti po Sovjetski zvezi 1.:	Moskva Beo-
grad 17.00; Eri-tien-dnus Zagreb 17.45:	Otroški magazin. Beograd
18.00: Svetovno nogometno prvenstvo v Čilu. Ljubljana 19 30: TV obzornik JRT 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.20: Zito, vitamini kruh —dokumentarni film Zagreb i0,:*0 TV magazin Beograd 21.30: loto: 21.45: Svetovno nogometno prvenstvo v Čilu — Argenfna-Angllja JRT 22.45: TV dnevnik
Goriško-benešbt dnevnik
ŽIVAHEN OBMEJNI OSEBNI PBOMET V MAJU DANES ZAKLJUČEK STAVKE
V obeh smereh našteli 104.585 prehodov
Število prehodov jugoslovanskih državljanov je 3-krat večje od italijanskih
V mesecu maju je s propustni-cami vseh vrst prestopilo obmejne prehode soriškega sektorja 104 tisoč 585 italijanskih in. jugoslovanskih državljanov. Tudi v tem mesecu so prednjačili jugoslovanski državljani, ki imajo 76.983 prehodov, medtem ko jih imajo italijanski državljani 27.692.
Z navadnimi propustnicami so zabeležili 65.418 prehodov jugoslovanskih in 24.934 prehodov italijanskih državljanov. Jugoslovanskim državljanom so izstavili 124, italijanskim državljanom pa 565 posebnih propustnic. Nadalje so izstavili jugoslovanskim državljanom 13, italijanskim pa 26 izred-
nih propustnic. Vrhu tega so jugoslovanski prebivavci iz Brd izvršili 2680 tranzitnih prehodov.
Zelo živahen je bil promet z dvolastniškimi dovoljenji. Jugoslovanski državljani so' izvršili 8653, italijanski pa 2164 prehodov
Na mednarodnem prehodu Bdeča hiša, ki je edini prehod na goriškem mejnem sektorju za lastnike potnih ljstov, so zabeležili naslednji promet:	izstopilo je
3179, vstopilo pa 3104 italijanskih državljanov. V istem mesecu maju je vstopilo 1428, izstopilo pa 1294 inozemskih, predvsem jugoslovanskih državljanov.
Stavbinci zahtevajo obnovo državne pogodbe
V podjetju Cotič iz Sovodenj je bila udeležba pri stavki 100-odst. - Včeraj sindikalno zborovanje v Sovodnjah
Danes se zaključi tridnevna stavka stavbinskih delavcev po vsej državi, do katere je prišlo zaradi zahteve delavcev te kategorije po obnovi vsedržavne delovne pogodbe.
Med drugimi so se udeležili stavke tudi delavci kamnoseškega podjetja Vilko Cotič iz Sovodenj, ki so stavkali tako v podjetju v Sovodnjah kot v kamnolomu pri Devetakih, kjer pridobivajo znani in cenjeni repenski marmor.
Včeraj so imeli stavkajoči od 13. do 14. ure v Sovodnjah sestanek s svojimi sindikalnimi predstavniki ter se ob tej priliki pomenili o posebnih in najbolj perečih problemih svoje kategorije,

ZOPET AFERA Z MASLOM
Okrog 139 stotov uvoženega masla so prodali izven proste eone
Kot namišljene potrošnike so tihotapci navedli nekatere trgovce in zasebnike iz Gorice • Država ima okrog dva milijona lir škode
Lani novembra meseca je dvignila mnogo prahu afera v zvezi s ponarejanjem masla in tudi v pokrajinskem svetu ter v občinskem svetu v Gbrici so levičarski svetovavci odločno zahtevali, naj se osumljenim predelo-vavcem ma&la v Gorici odvzame kontingent proste cone, odnosno uvozno dovoljenje za maslo, še preden bo proti njim zaključena sodna preiskava, ki naj bi točno ugotovila krivdo in krivce.
IIIIIIIIHIUIIIIIIIIIIIallUlllllllllllllllllllllllllllllllHIIII
CORSO. 17.00 «Pesmi v ritmu turista» (Caszoni a tempo di twist). Nastopajo najbolj znani italijanski pevci.
VERDI. 17.30 «Pasji dnevi» (Mondo cane). Izreden italijanski barv. ni film režiserja Jacopettija. Mia. dini pod 16. letom prepovedano.
VUTORIA. 17.30 «Lo sgarro», G. Miletich in S. Urzi. Italijanski čr. nobeli film. Mladini pod 16. letom starosti prepovedan.
CENTRALE. 17.00 «Tudi gangsterji umirajo», J. Warden in V. Miles. Ameriški črnobeli film. Mladini pod 16. letos vstop prepovedan.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna Urbani-Alba-nese, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 20.6 stopinje ob 14.30, najnižjo 6.2 stopinje ob 4.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 60 odst.
Izleti /
Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi v nedeljo 17. t. m. popoldanski avtobusni izlet na Vremščico, lepo razgledno točko po vsem Krasu in proti morju. Na povratku se bodo udeleženci ustavili v Sežani, kjer bo prosta zabava.
Vpisovanje v kavarni Bratuž v Gorici do srede 13. t. m. Vožnja za člane po 500 in za nečlane po 600 lir. Odhod avtobusa iz Gorice ob 12.45, iz Podgore ob 13.
Darovi in prispevki
Za Dijaški dom je daroval A. Petejan iz Podgore 19 kg solate in 0,8 kg peteršilja.
Po nekaj več kot šestih mesecih pa prihaja zopet nova afera z uvozom masla v okviru proste cone na dan. Kot znano prejemajo goriški uvozniki inozemsko ma. slo v posebnih sodčkih, ter ga tukaj predelujejo v take oblike, kot to zahtevajo potrebe domačega tržišča. Letni kontingent za uvoz masla proste cone je določen na 6500 stotov.
Davčna policija, ki ima svoj sedež v Vidmu in spada v njeno območje tudi Gorica, je odkrila, da je bilo uvoženega v zadnjem času okrog 139 stotov inozemskega masla v okviru proste cone in se je prodalo izven nje z vsemi tistimi olajšavami, ki so predvidene samo za prosto cono. Na ta način je bila država prikrajšana za okrog dva milijona lir.
Da so prišli na sled tem manipulacijam, so morali pristojni organi zaslišati celo vrsto ljudi, okiog 290, med katerimi je tudi mnogo privatnikov, ki so se jih uvoznik1 posluževali za Kritje svojih manipulacij, in «o nj hova imena povz>.i v nekatirih primerih kar iz telefonskega seznama ter jili vpisali kot kupca :er tako skušali prikazati, da je bilo uvoženo maslo prodano potrošnikom proste cone.
Policija ni objavila imen podjetij, ki so zapletena v to afero in se ve samo to, da so glavni krivci tri podjetja iz Gorice ki se ukvarjajo z uvozom, odnosni s predelovanjem masla. Krivce bodo seveda prijavili sodišču in se bo pri sodni razpravi, če bo prišlo do nje, izvedelo, kaj več podrobnosti.
Konec mladinskega prvenstva
Turriaco premagal Doberdob z 2:0
Prejšnji četrtek je bila na nogometnem igrišču v Turjaku nogometna tekma med doberdobski-mi nogometaši in tamkajšnjo ekipo. Kljub požrtvovalnosti Dober-dobcev, se je tekma zaključila z
2:0 v korist nasprotnikov. S to tekmo se je zaključil mladinski nogometni turnir in Doberdob je zasedel tretje mesto v dokončni lestvici.. Imeli so precejšnjo smolo, zato so izgubili drugo mesto, na katero so računali,
Doberdobsko enajstorico so sestavljali: Angel Pahor, Guido Jelen, Silvan Frandolič, Mario Peric, Frsnko Rebula, Gianni Gerin, Marjan Ferletič, Bruno Dužman, Karlo Gergolet, Viljem Ferletič in Ivan Jarc.
V	prvem polčasu je bila igra obeh moštev precej živa. Dober-dobci so stalno napadali, toda izjalovil se jim je marsikateri lep strel, ki je šel v prazno, ali pa ga je nasprotnikov vratar odbil. V 28. minuti je Turriaco zabil prvi gol. Igra se je nadaljevala pretežno na središču igrišča in ni bilo od strani obeh moštev nobenih dobrih akcij. Prvi polčas se je zaključil z 1:0 v korist Tur-riaca.
V	drugem polčasu je sodnik izključil dva doberdobska nogometaša, tako da se je tekma nadaljevala samo z 9 igralci. V 10. min. je z 11-metrovko Turriaco zabil drugi gol. Doberdobci so stalno napadali, da vsaj izenačijo rezultat, toda tekma se je zaključila z 2:0 v korist nasprotnikove enajstorice, ki je Doberdobu odnesla drugo mesto v dokončni lestvici.
V	sredini junija se bo pričel nogometni mladinski turnir za pokal Ponton, ki' ga organizira vsako leto CONI.
posebno glede na zahteve v okviru nove državne pogodbe. O tem bomo v prihodnjih dneh poročali bolj podrobno. Omenimo naj še, da so pri tem podjetju stavkali vsi delavci in je torej stavka popolnoma uspela.
Danes in jutri stavkajo slov. šolniki
Danes in jutri stavkajo slovenski šolniki in pomožno osebje. Sindikat slovenskih šolnikov je proglasil stavko v znak protesta proti zavlačevanju dela za izvedbo zakona o slovenskih šolah od 9. oktobra 1961, ker se Je namenoma pustilo, da je potekel zadevni šestmesečni rok.
Danes ob 10. uri bo zborovanje vseh stavkajočih slovenskih šolnikov v katoliškem domu v Drevo, redu 20. septembra.
Dobitnica na Enalotto je ženska
Tudi včeraj se ni še izvedelo, kdo je srečni dobitnik na Enalotto iz Gorice, ki je zadel enkrat 12, štirikrat po 11 in osemkrat po deset točk preteklo soboto na Enalotto ter odnesel 7 milijonov 627 tisoč lir.
Pojasnjeno je le toliko, da ne gre za dobitnika, ampak za dobitnico. Lastnica loterijske igralnice v Ul. Morelli 22, ga. Ernesta Bello je izjavila, da je edino sistemsko srečko igrala neka plavolaska, ki naj bi imela kakih 25 ali 26 let ter naj bi bila srečna dobitnica.
Tako visok dobitek je pri Enalotto izreden in ga je pripisati dejstvu, da so bili v vsej državi samo trije zadetki s po 12 točkami in sicer poleg Gorice po eden v Milanu in Neaplju, ter dobijo po 6.898.000 lir. Za enajst točk se dobi po 168.000 in za 10 po 12.000 lir.
V Gorici imamo večkrat dobitnike pri teh stavah: rekord pa je bil dosežen za veliko noč 1959 ko je bilo na isti dan 26 zadetkov po 12 točk, ter večje število manjših.
Premestitve
funkcionarjev kvesture
Goriška kvestura je včeraj sporočila, da je načelnik komisariata v Gradežu dr. Biagio Branca premeščen v osrednji urad kvesture v Gorici, kjer bo prevzel vodstvo političnega urada za tujce. Izpraznjeno mesto v Gradežu pa bo zasedel dr. Salvatore Sca-voni, ki je bil do sedaj v Bocnu.
ZAKLJUČNA ŠOLSKA PRIREDITEV V BORICI
Dijaki nižje gimnazije in strokovne šole v Gorici vabijo svoje starše in vse ljubitelje slovenske šole na svojo zaključno šolsko prireditev, ki bo v NEDEfLJO, 10. JUNUA 1962 ob 20.30 na šolskem dvorišču v Ulici Randaccio. Ce bo slabo vreme se prireditev odloži na naslednjo nedeljo 17. junija ob 20.30.
Na sporedu so tri pevske točke, mladinska igra «Rdeča kapica» in nastop dijaka — harmonikarja.
Požar v Ločniku
Ob 1Q.40 so poklicali gasivce v Ločnik, Ul. Romana 5, kjer so se vnele saje v dimniki! stanovanja Alda Vidoza. P.o eni uri dela so gasivci zapustili pogorišče. Sko-
Današnje
tekme
ARICA
Urugvaj - Sovjetska zveza
Sodnik: Jonni (Italija)
SANTIAGO Cile . Nemčija
Sodnik: Davidson (škotska)
VINA DEL MAR Brazilija . Španija
Sodnik: Bustamento (Cile)
RANCAGUA Argentina - Madžarska
Sodnik: Yamasaki (Peru)

svetovno nogometno prvenstvo
Ostri ukrepi FIFA za preprečitev izgredov
Ferrini diskvalificiran za eno tekmo ■ David in Sanchez strogi opomin ■ Za Popoviča kazen še ni bila izrečene
JUGOSLOV. TELEVIZIJA bo danes prenašala registriranj oddaji dveh nogometnih tekem na svetovnem prvenstvu. Od 18. do 19.30 je na programu prenos tekme URUGVAJ -JUGOSLAVIJA: od 21.45 do 22.45 pa prenos tekme ARGENTINA - ANGLIJA.
SANTIAGO. 5. — Po zaključnem zasedanju FIFA je bilo izdano poročilo, v katerem organizacijski odbor FIFA sporoča, da je sklenil podvzeti ostre ukrepe, da se preprečijo nešportni izpadi in groba igra med sedanjim svetovnim nogometnim prvenstvom. O-stre disciplinske ukrepe bodo pod-vzeli tudi proti delegacijam tistih držav, ki bi take izgrede dopuščale.
V zvezi s tekmo Italija — Cile je disciplinska komisija FIFA pod-vzela naslednje ukrepe:
1.	Italijanski igralec Ferrini se izključi za eno tekmo turnirja.
2.	Italijanski igralec David se kaznuje s strogim opominom, ker
je bil izključen zaradi nevarne igre potem, ko ga je sodnik že enkrat opomnil;
3. Čilski igralec Leonel Sanchez se kaznuje s strogim opominom zaradi incidentov o katerih je poročal uradni komisar FIFA, ki je prisostvoval tekmi.
Kar zadeva tekmo v Arici med Urugvajem in Jugoslavijo, med katero sta bila izključena urugvajski igralec Cabrerà in jugoslovanski igralec Vladica Popovič, ni bil sprejet še noben sklep, ker komisija, še ni prejela uradnega poročila komisarja.
Komisija FIFA bo še v tem tednu sklicala odgovorne šefe vseh delegacij kakor tudi trenerje in
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimim
KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI
Balmamion nova roza majica Pellegrini prvi v 17. etapi
CASALE MONFERRATO, 5. — 22-letni Balmamion je nova roza majica «Gira». Znan predvsem kot gorski vozač, si je znal na vseh višinah ustvariti odskočni položaj na lestvici, ki ga je danes s srečnim pobegom dobro izkoristil.
Borba med preostalimi dirkači se je vnela kmalu po startu po zaslugi Defilippisa, ki si je kmalu pridobil kakih 30’’ naskoka pred najboljšimi. Defilippisu se je nato pridružilo še nekaj dirkačev, medtem ko nevarnemu Spancu Ferezu Francesu to ni uspelo, Sele na vzponu pri Onno je glavnina sprožila prvo resno ofenzivo s povprečno hitrostjo 44 km na uro. Mnogo je bilo tudi zamudnikov, med katerimi Nen-cini in Baldini, ki pa sta si kmalu opomogla. Pač pa so iz raznih vzrokov odstopili Anglade, Zop-pas, Galvanini in Angella. V spustu proti Comu je padel Desmet, vendar ni zaostal. Kmalu za njim je padel tudi Battistini, kar je izkoristilo 7 dirkačev. Prvi je dosegel leteči cilj v Comu Bailletti, toda tedaj je tudi že sprožilo ofenzivo moštvo Carpano, ki je z Balmamionom kmalu ujelo ubežnike. Njihov naskok je pri 96. km znašal že 4’55'\ 50 km pred ciljem pa 6’45’’ in ostal skoraj nezmanjšan vse do cilja, kjer je Balmamion oblekel roza majico,
medtem ko je v sprintu požel etapno zmago Pellegrini.
Jutri je na vrsti 18. etapa Casale Monferrato-Frabosa Sovrana, dolga 232 km s strmim vzponom na Colle Casotto 50 km pred ciljem in s ciljem v strmini.
Vrstni red v 17. etapi Lasso-Casale Monferrato:
L Pellegrini, ki Je 194 km dolgo progo prevozil v času 4.49’24” s povprečno hitrostjo 40,220 km na uro.
2. Guernieri, 3. Milesl, 4. Manzoni, 5. Fallarmi, 6. Conterno, 7. Fab. bri, 8. Moser, 9. Bailetti, 10. De Rosso, 11. Balmamion vsi s časom zmagovalca., 12. Benedetti 4.56’5”, 13. Balli, 14. Sartore, 15. Desmet, vsi s časom Benedettija* 16. Taccone 4.56*8” in istim časom skoraj vsi ostali.
Odstopili so: Anglade, Angella, Galvanin, Sabbadln, Zoppas.
Splošni vrslnj rè'd po 17. etapi:
L Balmamion 97.16*18”, 2. Battistini z zaostankom 2*21”, 3. Perez Frances 2’52”, 4. Massignan 3*39". 5. Defilippis 4*41”, 6. Taccone 5*38", 7. Baldini, 6*3” 8. Androni 7*34”, 9. Suares 10*15”, 10. Desmet 11*6” itd.
Triestina
proti
Ponziani
Vsi igravei Triestine so se včeraj dopoldne zbrali na stadionu pri. Sv. Soboti pod vodstvom trenerja Radia. Imeli so lahek trening, ker so za kakih 15 dni še na razpolago klubu.
Govoriti o bodočih programih Triestine, ki je tako uspešno zaključila svoj enoletni obstoj v polprofesionalni ligi in se vrnila v okolje, ki ji vsekakor bolje pristo-ja glede na njeno preteklost, je seveda še prezgodaj. Za sedaj se ve le, da ima v programu prijateljsko tekmo z domačo Ponzia-no v okviru proslave 50-letnice njenega obstoja.
Kar zadeva odstope oz. prodaje in nakupe igravcev za bodočo sezono, ni znanega še nič konkretnega. Neki član vodstva je sicer izjavil, da bo ogrodje moštva ostalo tudi za prihodnjo sezono v B ligi v glavnem isto. Po drugih govoricah pa se zdi, da je kar precej igravcev na seznamu za odhod drugam
da je neznatna.
..................................mn....................................»m..............................................................................n
Tržaške in videmske atletinje NEDELJO DOPOLDNE NA STADIONU PRI SV. SOBOTI
so v zadnjih tednih brez počitka.	--------------------------------'
Za okrajno in pokrajinsko fazo ekipnega prvenstva so dekleta porabila manj kot mesec dni in v četrtek 31. maja sta dva najboljša kluba. Ginnastica Triestina in GUALF iz Vidma, startala tudi v polfinalnem kolu prvenstva v Bologni. Čeprav se v Bologni nobena ekipa ni uvrstila v finalno kolo, so atletinje izboljšale kar dva pokrajinska rekorda, ki sta več kot 20 let predstavljala nepremagljivo oviro. Za prvi rekord je v skoku v višino poskrbela znana Tržačanka Giamperla-ti, državna mladinska rekorderka v skoku v daljino. Giamperlatije-va je skočila v višino 1,53 m in $e uvrstila med najboljše v državi, Maria Cogoi iz Vidma pa je z diskom premagala pomembno mejo 40 m in se z znamko 40,89 metra uvrstila na prva mesta v zvezni lestvici.
V nedeljo so imele v Trstu mladinke svojo prvenstvo. Ker pa je bilo teh premalo, so organizatorji povabili tudi članice in seveda vključili v program met diska.
Maria Cogoi je v Trstu ponovno prekosila samo sebe in čeprav je metala proti vetru, je disk pristal kar pri 41,30 m.
Dspelo žensko tekmovanje Cogoi 41.30, Orlando 12"1
Met Cogojeve v disku predstavlja nov deželni rekord
Med mladinkami se je že drugič izkazala Orlando Cristina na progi 80 m z ovirami. V letošnji sezoni je atletinja Ginnastice že večkrat pretekla progo v 12”5, v Bologni pa so zanjo ure pokazale nov osebni rekord 12”3. V nedeljo je pihal precej močan veter, ki je tekmovavke oviral in na zaprekah se je to posebno jasno videlo. Orlando je silovito hitro startala in kar letela čez ovire, na predzadnji pa ji je veter skoraj povzročil padec in atletinja je le s težavo obdržala ravnotežje in uspešno končala v času 12”1. Cas Orlandove, katero že nekaj mesecev trenira državni re-
korder na visokih ovirah, Svara, je kljub vetru popolnoma realen in od mlade atletinje si lahko pričakujemo tudi rezultat pod 12” že v letošnji sezoni.
V ostalih disciplinah se je posebno izkazala sprinterka Sgobi-no iz Vidma z rezultati 13”1 na 100 metrov in 27’’2 na 200 metrov. Atletinja teče v lepem in sproščenem slogu, kar ji posebno na daljši progi daje veliko prednost; njenega časa na 100 m ni uspela v nedeljo izenačiti niti članica Fozzer.
Ponovno bodo dekleta startala v nedeljo; v Vidmu bo absolutno pokrajinsko prvenstvo in če
bodo vsi klubi nastopili v svo. jih najboljših postavah, bo ta prireditev gotovo potrdila lep napredek, ki ga je napravila v naši pokrajini ženska atletika.
BRUNO KRIŽMAN
BOLJŠI REZULTATI Mladinke :
80 metrov zapreke:
Orlando (Ginnastica) 12”1 100 metrov:
Sgobino (GUALF) 13”1 Orlando (Ginnastica) 13”4 200 metrov:
Sgobino (GUALF) 27”2 Hagendorfer (Gradisca) 28”2 Skok v daljino:
Persich (Goriziana) 4,74 m.
Članice;
100 metrov:
Fozzer (Edera) 13**3 Dessanti (Ginnastica) 13”4 Met krogle:
Cogoi (GUALF) 10,70 m Tarabocchia (Ginnastica) 10,29 m 200 metrov :
Fozzer (Edera) 27”2 Pacorini (Ginnastica) 28”4 Skok v daljino:
Dessanti (Ginnastica) 4,89 m Met diska:
Cogoi (GUALF) 41,30 m pokrajinski rekord).
voditelje moštev razen onih l* Arice, ki bodo o zaključkih teg* sestanka obveščeni telefonsko.
# # #
SANTIAGO, 5. — Med ostali»1 sklepi, ki jih je sprejel organiM-cijski odbor FIFA na svojem nasedanju, so tudi nekatere zamenjave sodnikov. Za tekmo Cile-Neffl-čija bo argentinskega stranskega sodnika Ventreja zamenjal nin°| zemski sodnik Horn. Drugi stranski sodnik v kopiji s Hornom n® Anglež Aston, glavni sodnik t* trojke pa bo Škot Davidsson.
S to vestjo je demantirana prejšnja, da Aston sploh ne bo več sodil na tem prvenstvu, češ da si Je nategnil kite na nogi.
# «< #
SANTIAGO, 5. — Cile in Madžarska sta doslej edini moštvi, ki sta se že z matematično gobavostjo kvalificirali za četrtfinale-Glede četrtfinala je trener čilsk» reprezentance dejal: «Nam je P0” polnoma vseeno ali se bomo v če-trtfinalu srečali s SZ ali z Jugoslavijo. Sicer pa se Rusi še n1*0 kvalificirali in prepričan sem, "* jih bodo Urugvajci premagali.*
# # #
RENGO, 5. — Prebivavstvo majhnega mesteca Rengo, v katere» prebivajo madžarski nogometa*1' je včeraj pripravilo svojim gosto» triumfalen sprejem po njihovi visoki zmagi nad Bolgari. Vseh 8®°^ prebivavcev se je zbralo na glaV" ni ulici v špalir in vzklikalo Madžarom. Trener Baroti je dej»1* «Niti v Budimpešti nismo bili o«-ležni podobnega sprejema».
# # #
SANTIAGO, 5. — V italijanske» kolektivu so nastale nove Trapattoni skoraj gotovo ne mogel igrati v četrtek proti s v»•> ker ga zvitje gležnja še vedno »ej lo močno ovira. Dvomljiv je tu® nastop Radiceja zaradi nategni nih mišic pri dimlju, medtem » naj bi tudi Altafini ostal izV* •moštva zaradi utrujenosti. Mat?fl je zaradi tega najavil naslednj najverjetnejšo postavo:	Buffon*
Losi, Robotti; Salvadore, Malo*®' Radice (Tumburus); Mora, Bulg relli, Sormani, Sivori, Pascuttl.
jjg ||t ||t
SANTIAGO, 5. — V jutrišni1 tekmi proti Nemčiji bo reprez* tanca vo kot
proti Nemčiji bo reprez* Čila nastopila z isto PoSth t v prejšnjih dveh tekma '
vu AVI v JJicjanjuJ	- tinti-
le da bo poškodovanega FouU® . xa zamenjal Tobar. Možno je *. di, da ne bo nastopil Toro, ki *a
(nov
nje dni ni treniral.	_f
Nasprotno pa je nemški tren Ferberger v celoti potrdil mos* .' ki je igralo proti Švici : Bahria ^ Novak, Schnellinger; Schulz, , hardt, Szymaniak; Koslowski, *» ler, Seeler, Schaefer, Bruells.
Nogomet za pokal Rappan
ZUERICH, 5. — Včeraj se je stal ožji organizacijski odbor me narodnega nogometnega turn'v( «Rappan». Razpravljal je Pr* vsem o položaju, ki je nastal .j radi tega, ker švicarske	,
nočejo izdati vstopnega vi*u' . j češkoslovaškim moštvom. „rij. so, da bi se po predhodnem »P°* zumu švicarska in češkoalova-moštva sestajala zaradi tega v nevtralnem terenu, po možnost Avstriji ali v Franciji.
V	koledar srečanj za pokal « „
pan so bile vnešene ne!f jj o manjše spremembe, ki zadev j, italijanska moštva. V nedeljo t.m. bodo igrali:	LMrn
V	Benetkah:	Venezia - Rot (TL
Štern; v Mantovi: Mantova * pest; v Dorogn: Dorog -
v Beogradu: Beograd - Lanero Vicenza.
IVO ANDRIČ
WWWWVW!
Travniška kronika
w«-.
V f«.
■WW.VWWW5'
KONZULSKI ČASI
«Pomlad poravna in popravi vse. Dokler zemlja cvete znova In znova in dokler so ljudje, ki to čudo opazujejo in uživajo, je vse dobro.»
In teftedar Je z zagorelo roko, na kateri so bili nohti čudno rebrasti in posineli, pokazal z rahlim gibom, kako so vse poravnava.
«Ljudi pa bo vedno dovolj; saj nepretrgoma odhajajo tisti, ki ne morejo in ne znajo več gledati sonca in cvetja, prihajajo pa drugi. Kakor pravi pesnik: V otrocih se napaja in čisti reka človeštva.»
Daville je pritrdil in se nasmehnil še sam, videč teftedar-jev vedri obraz, pri sebi je pa mislil : tudi ta govori tisto, kar mu je bogve iz kakšnih vzrokov v tem trenutku potrebno. In takoj se je od pomladi in detinstva obrnil pogovor na cesarstva in vojne. Tahir beg se je oprijel vsakega predmeta in govoril o njem s taistim mirnim, vedrim navdušenjem, kakor bi bral kaj novega in ljubega.
«Res, tudi mi slišimo, da so nove vojne pred vrati. Kdo se bo s kom spopadel, bomo šele videli, toda kaže, da je letos vojna neizogibna.»
«Ste res prepričani?» je bridko in hlastno vprašal Daville.
«Prepričan v toliko, ker o tem pišejo vaši časniki,» Je nasmehljano odgovoril teftedar, «in nimam vzroka, da jim ne bi verjel.»
Tahir beg je rahlo povesil glavo in gledal konzula s sijočim, malce lokavim pogledom; tak pogled imajo kune in pod-
lasice, gibčne zverinice, ki morijo in pijejo kri, toda ne jedo mesa umorjenih živali.
«Prepričan v toliko,» je nadaljeval teftedar, «ker traja, kolikor vem, med krščanskimi državami že stoletja nepretrgana vojna.»
«Tudi nekrščanske vzhodne države se vojskujejo,» je pripomnil Daville.
«Vojskujejo, da! Toda razlika je v tem, da se islamske države vojskujejo brez hinavščine in protislovij. One imajo vojno že od nekdaj za pomemben delež svojega poslanstva na svetu. Islam je prišel v Evropo kot vojskujoča se sila in se do danes obdržal v njej ali s svojimi vojskami ali pa zaradi medsebojnih vojn krščanskih držav. Kolikor vem, krščanske države obsojajo vojno tako, da vedno ena na drugo valijo krivdo za vsako vojno, in čeprav jo obsojajo, se vendar ne nehajo vojskovati.»
«Nedvomno je zrno resnice v vaši razlagi,» je konzul hrabril teftedarja s skrito mislijo, da ga spelje na pogovor o ru-sko-francoskem sponi in izve njegovo mnenje. «Ali pa mislite, da si bo ruski car hotel nakopati na glavo srd največjega krščanskega vladarja in najmočnejšo vojsko v krščanskem svetu?»
Teftedarjeve oči so še bolj pretkano poblisnile.
«še malo ne poznam cesarjevih naklepov, dragi gospod, toda naj mi bo dovoljeno, da vas opozorim na dejstvo, ki sem ga že opazil, namreč, da je v krščanski Evropi vojna nenehna, samo premika se iz kraja v kraj, kakor človek prestavlja žerjavico na dlani, da bi ga manj pekla. V tem času je nekje na evropskih mejah Rusije.»
Daville je sprevidel, da tukaj prav tako ne bo ničesar zvedel o tistem, kar ga zanima in muči; tako teftedar kot vezir govorita samo o stvareh, ki so jima trenutna notranja potreba. Vendar je hotel poskusiti še enkrat, kar grobo in naravnost.
«Znano je, da Je sedaj poglavitni cilj ruske politike osvoboditev istovernikov, torej tudi teh dežela, izpod osmanske
oblasti. Zato je, kot mnogi mislijo, verjetno, da so njeni pravi vojni načrti naperjeni proti Turčiji in ne proti zahodnoevropskim deželam.»
Teftedar se ni pustil speljati na led.
«,Kai hočete! Ne zgodi se zmeraj tisto, kar se zdi verjetnejše. Pa čeprav je res tako, kot .mnogi mislijo’, ni težko uganiti razvoja dogodkov; saj ni nobena skrivnost, da so vse te dežele pridobljene z vojno, da se z vojno branijo in v vojskovanju izgubljajo, če že morajo biti izgubljene. To pa še malo ne spremeni dejstva, ki sem ga omenil.»
In Tahir beg se je trdovratno vrnil na svoj predmet:
«Premislite natančno, pa boste snrevideli, da kjer koli krščanska Evropa razširi oblast s svojimi običaii in ureditvami, tam se vname vojna. Tako je v Afriki, tako v Ameriki, pa tudi v evropskih delih osmanskega cesarstva, ki so prišle pod to ali ono krščansko državo. In ko bi se kdaj po volji usode zgodilo, da izgubimo te dežele in si jih prisvoji krščanska država, kot ste pravkar omenili, bo ravno isto. Tako bi še utegnilo zgoditi, da se bodo čez sto ali dvesto let prav na temle kraju, kjer se zdaj midva pomenkujeva o možnosti turško-krščanske vojne, morili in ubijali med seboj kristjani osmanskega gospostva.»
Tahir beg se je glasno nasmehnil svoji viziji. Nasmehnil se je tudi Daville, iz vljudnosti in želje, da vse ogrne v prijeten in nedolžen videz, čeprav je bil razočaran in nezadovoljen s smerjo pogovora.	,
Na koncu je Tahir beg potrosil pogovor s svojimi mislimi o pomladi, o mladosti, ki je večna, čeprav niso večni tisti ki so mladi, o prijateljstvu in dobri soseščini, ki tudi neljube kraje napravi prijetne in znosne.
Daville je poslušal s smehljajem, za katerim Je skušal skriti slabo voljo.
Na poti iz Konaka je konzul kakor večkrat spregovoril nekaj besed z Davno.
«Kaj sodite o Tahir begu?» je vprašal, toliko da je dal znamenje za pogovor.
«To Je bolnik,» Je suho odgovoril Davna in umolknil-
Spet sta prišla s konji vštric.
«Toda kaže, da se je sedaj dobro popravil.»
«Saj ravno to ne velja pri njem, da si prevečkrat opon10' re, nekega dne bo...»
«Mislite?» se je Daville presenečeno zdrznil.
«Seveda. Ste videli njegove oči in roke? Tahir beg j® ~L, vek, ki se zdravi s smrtjo in živi od mamil,» je po tihe ostro in trdo pribil Davna.
Daville je molčal. Sedaj, ko mu je pošla pozornost io L sam zase ponavljal odstavke Tahirbegovega pogovora, pa D!LU tistega njegovega posebnega nasmeška in načina, so se ** zdeli raztrgani, bolni in prisiljeni.	.
Grobe in neizprosno stvarne Davnove besede so za^gtj-Davilla, sam ni vedel zakaj, kot boleča neskladnost in g na nevšečnost. Pognal je konja za celo dolžino pred Dav* To je bilo znamenje, da je pogovor končan, «čudno,» s* mislil konzul, zroč v široki hrbet vezirjevega podčastnika-je jezdil pred njim in odpiral pot, «čudno, da tukaj nl g, nima ljubezni ne čistega naravnega sočutja, ki se pri n.8* jjh mohotno oglasi pred vsakim tujim trpljenjem. V teh «»“A, moraš biti berač, pogorelec ali kruljevec, da vzbudiš socu*^ Toda med enakimi ali podobnimi ga ni. Sto let lahko cio j živi tukaj, pa se ne bo privadil tej srčni suhoti v govoru. 0. vrsti moralne golote in grobe neposrednosti: nikoli ne bi gel tako otrdeti, da ga ne bi zabolela ali užalila.»
Nad njima je s šarene džamije odjeknil glas muJe5«s8 nenadoma in grozljivo kakor eksplozija, v tem ostrem 8*“ « drhti in se preliva neka silna, bojevita in srdita pobožna ki, tako se zdi, polni mujezinovo osrčje. Bilo je poldne, si se drug mujezin z neke nevidne džamije. Njegov nava»ja-nl in globoki glas sledi kakor pobožna in zvesta senca som čaršijskega mujezina. Prav do konzulata ga spremuy. ti glasovi, se dohajajo in splahnevajo v ozračju nad v* lovim spremstvom.	....... ^ sleiO
(Nadaljevanje
I HI DNISIVO- TRST - UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94638 - Poštni predai 55« — PODRUŽNICA GOHICA: Ulica S. Pellico 1-11, 'lel. 33 82 ~ UPHAVA: TRST	.
letna 18W) lir,‘polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur - FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 4U din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo
Bifori»« iiUc»3-I~telef 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Urim enega atolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Stritarjeva ulica 3-1, telet. 21 »28, tekom a un p 00 1	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO = Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Tel. at. 37-338 - NAHOČNINA: meaečna 850 Ur. — Vnaprej: c*
tržaškega tiska Trat 11-5374 - Za FLRJ: ADII*. DZS. Ljubi)» ^ Mali oglasi 30 Ur beseda. — Val oglaai »e naročajo pri uprav ■