5°4
Listek.
LISTEK.
Levstikova slavnost v Velikih Laščah. Kakor se nam poroča iz Velikih Lašč, delajo se tam velike priprave, da dne" II. avgusta t. 1. dostojno proslave" spomin pokojnega pesnika in pisatelja Fr. Levstika, porojenega v Spodnjih Retjah poleg Velikih Lašč. Na najlepšem prostoru v vasi, pred cerkvijo med farovžem, šolo in pošto se odkrije ta dan pesnikov spomenik, nad 5 metrov visoka piramida, katero je po načrtu g. ravnatelja Ivana Subica izdelal od repentaborskega kamena velikolaški podobar g. Juntes. Vrhu tega se odkrije v Spodnjih Reljah tudi spominska plošča od kararskega marmorja, pritrjena na pesnikov rojstveni dom,  kajti ker je hiša lesena, ni je bilo možno vzidati,
Glavne točke slavnostnega programa so: dne" 10. avgusta zvečer budnica, ognjemeti s kresovi in koncert pri Grebenci; dne" II. avgusta ob 9. uri slovesna sv. maša v farni cerkvi, ob 12. uri odkritje Levstikovega spomenika; ob 1. uri banket na Greben-čevem vrtu; ob 4. uri izlet v Spodnje Retje k pesnikovi rojstveni hiši; zvečer ljudska veselica na Grebenčevem vrtu.
Ker ima slavnost namen, poveličati spomin jednega največjih sinov slovenskega nardda; ker se ta slavnost praznuje v lepem kraji, ki je tudi drugače zaradi svojih jezikovnih posebnostij in zgodovinskih spominov zanimiv vsakemu omikanemu Slovencu; ker imajo udeleženei priliko, ogledati si spotoma tudi Rašico, rojstveni kraj literarnega našega Kolumba Trubarja, Podsmreko, rojstveni kraj dičnega našega Stritarja in Spodnje Relje, rojstveni kraj pokojnega Levstika —tedaj domovino treh slovenskih izvrstnjakov, ki so najkoreniteje vplivali na porod in preporod našega slovstva in pismenega jezika, nadejati se je obile udeležbe iz vseh pokrajin domovine naše, zlasti pa iz deželnega stolnega mesta. Pot iz Ljubljane do Velikih Lašč je kaj prijazna, državna in deželna cesta jako lepa; v treh ura.h pride navaden fiaker skozi Lavrico, Škofljico in po deželni cesti skozi Pijavo Gorico in zgodovinski imenitni Turjak v Velike Lašče. Na svidenje tedaj dne 11. avgusta v Velikih Laščah !
»Matica hrvatska« je ravno družabnikom svojim razposlala devet knjig za društveno leto 1888., a če bode količkaj mogoče, razposlala jim bode pred zimo tudi še knjige za 1. 1889., ki so v rokopisu dodelane in pojdejo v tiskarno, brž ko bodo družabniki plačali svoje prineske — po tri goldinarje — za leto 1888. Matičin odbor je z velikim trudom dosegel davno željo in zdaj bodo družabniki sami odločili, če res hočejo vsako leto sproti dobivati knjige društvene, kakor so tolikrat naglašali na društvenih shodih in po časopisih. Razven tega je hrvaška Matica letos založila in razposlala še dve knjigi, kateri družabniki dobivajo po znižani ceni; preskrbela je torej hrvaškemu narodu dvajset novih knjig v jednem letu! Gotovo vse hvale in posnemanja vredno delovanje, ki nam je porok, da bode v prihodnje tem uspešnejše, ker se odbor ne bode trebal več podvizati, da bi dohitel v prejšnjih neprijetnih razmerah zamujeno leto. K starim dobrim znancem si je »Matica hrvaška« letos pridobila tri nove pisatelje, da ji bodo lajšali delo, ki ga je čimdalje več. Prof. dr. Ivan Hoic, marni pisatelj šolskih knjig, osnoval je za Matico veliko zemljepisno delo, katerega nam letos podaje prvo knjigo „Slike iz občega zemljopisa". Knjiga šteje v veliki osmerki VIII -\- 367 tiskanih stranij, a krasi jo šestdeset podob in prav dobra mapa zemeljske kroglje. V štirindvajsetih poglavjih je pisatelj čitateljem raztolmačil najimenitnejše stvari iz fizikalnega zemljepisa, da jih pripravi za prihodnje knjige svoje. Prof. Ivan Rabar je spisal prvi del nPoviesti carstva rim-skoga" t. j. od Avgusta do smrti Commodove (VII -j- 342 velike osmerke z mapo rimskega cesarstva).    To je začetek četrte knjige   obče zgodovine,   katero je Matica hrvaška