V NEDELJO OB 14.30 na openskem strelišču žalna svečanost ob lO. obletnici ustrelitve Pinka Tomažiča in tovarišev Francoska skupščina potrdila Schumanov načrt o premogu in jeklu prenest,, recepta, ki je bit uporabljen leta 1945 v Avstriji. Vendar v tem pogledu nemški socialni demokrati niša povsem enotni; m jih malo, ki se nagibajo k tej rešitvi, v kateri vidijo pač manjše zlo od sedanjega položaja. To bi tudi omogočilo socialdemokratom, da pridejo na vlado. Kljub vsem tem nasprotjem bodisi v Nemčiji, bodisi izven Nemčije, je bilo pred kratkim objavljeno poročilo, da so trije zahodni zunanji ministri na sestanku z Adenauerjem v Parizu doseg„i sporazum glede splošne konvencije o oooocem položaju Nemčije. Po tem poročilu bo okupacijski s.-iu. . . krnjen, ko bo ta sporazum začel veljati, »verjetno v začetku leta 1552». Zavezniško vi-so/co komisijo bo nadomestil «svet veleposlamkovs, Zahodne velesile si bodo pridržale ‘samo a posebne pravice», ki se tičejo varnosti njihovih cet v oemčiji. Benina in celotnih nemških vprašanj. i'p ut-os-u-ne pravice bodo verjetno v do-lOcenih smereh precej široke in bodo omogccaie trem velesilam, da. v Nemčiji ukrepajo na svojo roko, če se jim bo zdelo, da je »varnost njihovih čet ogrcžena». Popolne suverenost i torej tudi ta rešitev še ne pomeni Kot ivashingtonskj sporazum se tudi pariški ne oddaljuje od načelnih s>Uepov in pomeni samo temelj za dvostranska po. gajanja o vseh konkretnih podrobnostih. Reševanje cele vrste nadrobnih vprašanj na po. gajanjih med kanclerjem Adenauerjem in zahodnimi visokimi komisarji bo vsekakor zahtevalo časa, tako da mnogi resno dvomijo, aii bodo dvomijo, ali bodo dvostranski dogovori res sklenjeni do kcmca tega leta. Kar se tiče nemškega notranjega položaja, več kot verjetno, da bo Schumacher ostal v opoziciji, saj je ostro kritiziral pariški sporazum in ga označil za »največJi uspeh ža hodnih velesil in najslabšo vseh možnih rešitev za Zahodno Nemčijo». Vendar razpolaga Adenauer p parlamentu s solidno večino, vsaj dckler ne bodo razpisane nove volitve, ki jih socialdemokrati vneto zahtevajo. Tako je mogoče predvidevati, da se vprašanje oooi ožttbe . Zahodne Nemčije in njene vključitve v zahodnoevropski obrambni sistem premika s teoretičnega področja na praktično, če seveda sedanja nesoglasja c evropski vojski med francceko-nemško-italtjanskim blokom in drža-vaml Beneluxa ne bodo predstavljala novega resnega zaviralnega momenta. Objavljen sklep o odpoklicu egiptovskega poslanika iz Londona Spremenjen načrt za razorožitev predložile tri zahodne države (,£,-“3(1 ao zahodnoevropsKm nobene obveznosti, do-’*e bo dosežena enotnost hičije TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, petek 14. decembra Dušan, Vojmir Sonce vzide ob 7.37, zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 16.52,2 zatone ob 8.55. Jutri, sobota 15. decembra Ustrelitev Tomažiča in tovarišev NEKAJ PRIPOMB K NAJNOVEJŠEMU STATISTIČNEMU ZBORNIKU ZVU nalila izn umi m m erp Pred dnevi je izšla najnovejša številka Statističnega zbor-nifca ZVU za mesec julij in avgust 1951. Poleg običajnih zelo podrobnih podatkov o gospodarskem, kulturnem in drugem življenju ozemlja, obsega tokrat ta številka tudi zanimive podatke o tržaškem proračunu. aGiomale di Trieste« je včeraj skušal izrabiti prav te številke, da bi vnovifi ((dokazovala navezanost in odvisnost Trža škega ozemlja od Italije. V Zborniku je obsežen proračun za 1949, in 1950. leto. Obe leti sta razdeljeni na polletja, tako kakor se tudi sklepajo dogovori, o proračunu v Rimu. Zanimivo je, da so tokrat prvič vključili v proračun tudi dohodke, izvirajoče iz pomoči ERP. Deficit za 1949. leto je znašal skoraj 11 milijard (točno 10.961.489.000 lir) v 1950. letu D E L A V C Poslušajte vsak 11 -petek ob 20.15 uri oddajo radia jugoslovanske cone Trsta 'z delavskega sveta«. ladij in če bi upoštevali še ona sredstva, ki so jih prispevale tržaške pomorske družbe. Ze ob triletnem poročilu ZVU «Upravi evropskega načrta« smo izračunali, da samo ta vso. ta daleč presega ves prispevek italijanske vlade in, da pravzaprav Trst finansira Italijo. To našo takratno trditev najnovejša statistična publikacija ZVU vnovič potrjuje. Sela Glavnega odhora SHPZ Glavni cdbor SHPZ je imel snoqi svojo prvo sejo v novi poslovni dobi. Na seji je načelnik za ljudsko prosveto podaj poročilo o delu tega odseka od občnega zbora do danes, prav tako je imela poročilo tudi načelnica šolskega odseka. Na seji so odborniki tudi sklenili, da bo Prešernova pro_ slava 10. februarja. Za to slovesnost bo skušala SHPZ dobiti Avditorij. je znašal deficit nekaj nad devet milijard (točno 9.219.965.000 lir). Iz teh števil izvaja omenjeni list zaključke, da je znesel deficit v dveh letih celih dvajset milijard lir in da je ♦oliko tudi znesla pomoč italijanske vlade. Po njegovi logiki bi brez te »širokogrudne« pomoči Trst ne mogel živeti. Ze večkrat smo kritizirali, »la osnovi točnih statističnih podatkov, to netočno stališče. Statistični zbornik ZVU nam znova dokazuje pravilnost naše^ mnenja. Cela vrsta izdatkov, ki jih upošteva proračun ne spada namreč po svoiem bistvu v proračunske izdatke, ker določena sredstva niso bila porabljena, temveč posojena in ona sedai prinašajo obresti in jih bodo morali lastniki vrniti. Omenimo samo nekatera največja taka po'oiila: posoiila iz fonda lir ERP za reorganizacijo industrijskih objektov so znesla 10,4 milijard lir. 450 milijonov lir so znesla posojila majhnim in srednjim industrij, cem in obrtnikom, 1.151 milijonov lir za obnovo in razširitev «Javnih skladišča in 1500 milijonov za obnovo ladievja. Našteli smo sai»n nekatera najvfč. is nosoiila. Vsa vsotT pa znese sVoraj 20 miliiard lir. to je toliko, kolikor co celoten o"r-vpn def'C’t THJaškpoa ozpml Skoraj deset miHiard je šlo 1z tržaške«a nroračrng v omenjenem obdobni za ora^nio la-rlii Vi so v'e odplulo v T'al’jo. UD-mo. da ne bodo šovinisti celo teh miliiar^ upoštevali kot pomoč Italije Tržaškemu ozem-lj” To vsoto bi lahVo še znatno razširili, če bi uoostevali še srp^stva, ki so šla iz oo^o^i Fop kot no'<-oiia za er^d^jo Sejo občinskega sveta v Miljah Predsinočnjim je bila v Miljah seja občinskega sveta. Najprej so sprejeli protestno resolucijo proti znižanju preračuna ZVU za leto 1952. Za resolucijo so glasovali vsi svetovalci komin-formovske večine in tako imenovanih italijanskih strank. NatJo so izvolili člane okrajne davčne (komisije. Razpravljali so tudi o nadomestitvi nekaterih upravnikov občinskega prevozniškega pod. jetjiai AON A, ki so občinski svetovalci. Ker se niso mogli sporazumeti, so sklenili, da • bo c stvari odločilo consko predsedstvo. Po diskusiji o spremembah bilance' podjetja ACNA st, jo potrdili in obravnavali še druga upravna vprašanja. Sledila je še tajna seja. Prihodnja seja bo v sredo 19. t’. m. PEVCI V nedeljo 16. jiecembra ob 14.30 bo na Opčinah komemoracija za Pinkom Tomažičem in tovariši. Vabimo vas. da počastite spomin padlih herojev z žalostinkami. Prihitite polnoštevilno na strelišče na Opčinah ob 10 obletnici usmrtitve. Pevovodja Počastitev spomina Pinka Tomažiča in tovarišev ob 10. obletnici njihove junaške smrti KOMEMORACIJA na openskem strelišču V nedeljo 16. decembra ob 14.30 bo na openskem strelišču žalna slovesnost ob 10. obletnici ustrelitve Pinka Tomažiča in tovarišev* Pozivamo vse demokratično prebivalstvo Tržaškega ozemlja da počasti spomin padlih junakov. Prosvetno društvo „Pinko Tomažič" Prosvetno društvo «Pinko Tomažič# vabi vse svoje člana, prijatelje in znance, na žalno slovesnost ob 10. obletnici ustrelitve narodnega heroja Pinka Tomažiča ki bo danes ob 20. uri v Ul. Ruggero Manna št. 29. Slavnostni govor bo imel dr. Andrej Budal. Sodelujejo člani SNG in Komorni zbor. V PONEDELJEK OBSODBA VENIERJA IN TOVARIŠEV Gostovanj e godalnega orkestra Slovenske filharmonije Javni Mileč dokazal krivdo vseh obtožencev Predzadnje poglavje v razpravi protj Mariju in Emiliju Venier ju, Titu Mizzanu, Mariju Fabrettu, Vinieiju Craveru se je včeraj z govorom javnega tožilca maj. Grabba zaključilo. V ponedeljek bo izrečena za. ključna beseda z obsodbo krivcev. Maj. Grabb ima namen, tako je sarm izjavil, prikazali sodišču stanje v pravi luči. Ne zanima ga sicer višina kazni, vendar bo navedtel dokaze o krivdi vseh obtožencev. Glede Fabretta obstajata dve možnosti in sicer: če se dokaže, da ni fcil Fabretto zmožen razločevati slabo od dobrega, potem bi ga morali cprosti.fi. Ce pa se dokaže, da Fabretto ni mogel slediti razpravi, tedaj bi morali odložiti proces, obtožen, ca pa poslati za nfkaj časa Jy umobolnico. Vendar niti psi- prav njemu. V drugi točki obtožnice p^ je po mnenju javnega tožilca tudi kriv, ker je. čeprav je vedel o orožju, stopil v taksi. Zagovarja se sicer, da si je hotel prikrajšati pot in da si je hotel kuoiti časopis. Toda časopisa si (istega večera ni kupil, ten;več se je zadržal z Venier jem v baru. Kaj sta govorila med1 seboj ni znano. Predvideva pa, da sta morala kaj govoriti o orožju. Maric Venier je sam priznal svojo krivdo v prvem delu obtožnice. Izključuje sicer, da bi bila signalni samokres in brzostrelka brez zapirača strelno orožje. Oboje štejemo za orožje, prvič ker je signalni samokres sam po setfi nevaren, brzo. strelka pa postane, čim dodamo pomanjkljivi del. Zanika pa krivdo pri.. sodelo-vanju prodajanja orožja, t"1 to ne drži. Sam je v zapisniku hiater niti obramba in niti Fa. bretto sara nisfejbofii (Jokazati^■iz)*'-3* d? m imel namena re-kaj podobnega. ŽSraSi tega ir.c- šiiti se cfrojsja.jie d8 Bi prstem ra odgovarjati pred sodiščem. Fabretto je priznal, da je -imel orožje, isto je priznal tudi odvetnik, Kar se tiče druge točke Obtožnice o sodelovanju pri prodajanju, je tudi jasno: obtoženec je bil v taksiju in si je od prodaje nadejal dobička. Tudi Cravero, ki je vi.mel v svojem stanovanju orožje, čeprav sam zanika. da bi vedel c tem, je kriv. Sumljivo je, zakai ni vprašal Venier ja, ki je bil znan fanatik, kaj vsebuje zavoj in zakaj iP prinesel shraniti kai zaslužil. Zakaj pa je držal v najlepšem stanju orožje? Edi-no zato, da bi ga prodal. Sam je brzostrelko izročil Mizzanu, ki je bil posredovalec med njim in kupcem. Čeprav Emilio Venier zanika, da bi vedel o orožju v svojem stanovanju. jP možno, da je vedel.. Zelo malo je verjetno, da bi on hodil po stanovanju, ne da bi nikoli kaj videl. Orožja pa ni bilo malo; nekaj izstrelkov so našli celo v njegovi sobi. Tudi njega fci morali GORIŠKEGA Sovodenjska občinska uprava j la^v^^lkfuprfvni^^n pobila spletke o občinskem tajniku V sredo zvečer se je sovo-denjski občinski svet sestal k izredni seji, na kateri so večinski svetovalci zahtevali od manjšinskih pojasnilo o spletkah i« lažeh, ki so jih ti povedali na račun občinskega cdbo. ra v zvezi z imenovanjem tajnika. V svojem bednem lističu so ti pretekli teden obdolžili občinski odbor in župana še posebej. da so pristojno ministrstvo zaprosili,'naj imenuje za občinskega tajnika v Sovod-njah sedanjega začasno nameščenega tajnika g. Karla Galassija, ki ie italijanskega porekla. Pri tem so očitali odbornikom, da zapostavljajo slovenski jezik in v strupenem članku v ((Demokraciji« svoje očitke zaključili z utemelitvijo, da «...frontaškim elementom ni za slovenski jezik, ampak samo za skrite koristi, ker prav gotovo si iz prošnje, ki so jo naslovili na ministrstvo, obetajo marsikaj...)). Kaj si večina v občinskem svetu obeta cd omenjene prošnje, so sovodenjski svetovalci glasno in jasno povedali na svoji zadnji seji. Od njene rešitve si obetajo veliko koristi ne samo za občinsko upravo, kajti g.Galassi je uvideven, pošten in delaven mož, temveč za vse občinarje, ki so jim zaupali občino. Vsem Sovedenjcem je znano, da je pred dvema mesecema najprej ožji odbor in nato še svet sprejel sklep, po katerem so zaprosili prefekturo, naj d'>. deli Sovodnjam slovenskega tajnika g. Antona Pahorja, ki je bil po vojni premeščen v Piemont. Pri glasovanju za odobritev tega sklepa so se manjšinski svetovalci zelo obotavljali in oddali svoj glas šele potem, ko jim je večina očitala, da so proti imenovanju slovenskega tajnika. Do rešitve prošnje za tajnika Pahorja je začasno prevzel tajniške posle v Sovodnjah g. Ga-lassi, kj je s 1. januarjem prihodnjega leta imenovan v bližino Padove. Ker ministrstvo ni še rešilo prošnje za Pahoria in odbor ne pričakuje njene rešitve niti v prihodnj;h mesecih je ministrstvo s prošnjo, v katero se je spotaknila manjšina, zanrosilo, naj prekliče pre. mestitev Galassija v okolico Padove in ga pusti v Sovodnjah do rešitve prošnje za Pahorja. občinski svet v zvezi z imenovanjem občinskega tajnika. Se. veda nista ne prvi ne drugi po volji manjšine, ki bi se rada iznebila Galassija, ki čeprav Italijan, je vedno domačin ter je s svojo dolgoletno prakso in uslužnostjo v veliko pomoč upravnemu odboru. Prav tako so manjšinski svetovalci, ki jih zaradi tako podlega obrekovanja vsi Sovodenjci obsojajo, tu. dj proti imenovanju Pahorja. Njim bi občinski svet ustregel samo če bi poiskal takega tajnika, ki bi se v podlosti lahko kosal s pisunom «Demolcracije» iz Tuma. ki si je toliko skritih koristi obetal od županovega stola, ki mu je izpodletel. Zavozil je s ceste Ko je včeraj zvečer okrog 20. lire avtobus podjetja Ribi. ki vozi na progi Gorica-Sovodnje, hotel prehiteti avtomobil 500 C, se je premaknil na levo stran. Medtem je pa iz nasprotne smeri privozil avtomobil »Mercedes* z evidenčno tablico GO 5344, ki ga je vozil dr. Angel Dionisi. ki je imel tako zaprtfe pot. Da bi se izognil atobusa, je zavozil s ceste. Pri tem pa je trčil s prednjim levim blatnikom ob telegrafski kol. Pri močnem sunku se je poškodoval le avtomobil. Na kraj nesreče je takoj prišla prometna policija za morebitne ugotovitve. Na kemični fakulteti rimske univerze je promovirala za doktorja kemije BREŠAN FEDORA iz Podgore pri Gorici Čestitajo sorodniki in znanci. Zimovanje na Ukvanski pianini Slovenske planinsko društvo v Gorici organizira za svoje člane in prijatelje, ljubitelje zimskega športa, zimovanje na Ukvanski planini. Udeleženci zimovanja bodo prebili 9 dni, in sicer od 27. decembra do 5. januarja v prijetni planinski koči. Neveščim smučarjem bo na razpolago smučarski učitelj. Za domačo postrežo po skrbela izurjena kuharica. Devetdnevna oskrba stane za člane 5500. za nečlane pa 6000 lir. V omenjenih vsotah niso všeti potniški stroški. Prtljago udeležencev bodo spravili na planino na saneh, zato naj vsak vzame s seboj vse, kar bi mu lahko na> zimovanju koristilo. Prijave sprejema Darko Šuligoj — urar na Travniku do vključno sobote 15. dec. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da si lahko na njerero sedežu v Ul. IX. Avgusta 11 interesenti ogledajo sledeče okrožnice: uvoz 3425 ton sodovega karbonata v območju dolarjev; izvoz sira v Francijo; uvoz bombažastik tkanin in bombaža; obdelava blaga v začasnem uvozu iz inozemstva. Obnova trgovskih obrtnic za 1.1952 Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem trgovcem, da morajo obnoviti vse trgovske obrtni.ee, katerih veljavnost zapade 31. decemr bra 1951. Brez plačila pristojbine bodo obnovili vse trgovske" obrt-nice in obrtnice za prodajo brez alkoholnih pijač. Pristojbino državne koncesije pa je treba plačati za obnovo sledečih obrtnic: za javne lokale, prodajo alkoholnihinbrez. alkoholnih pijač, dovolilnic za igro, gostilne, restavracije, hotele s prenočiščem skupno z zdravniškim dovoljenjem, prodajalne likerjev in alkoholnih dišav, prodajalne čistega alkohola itd. Zveza trgovcev je na razpolago vsem trgovcev za obnovo obrtnic. Padel s kolesa in si zlomil roko Ko se je sinoči na kolesu vračal z dela domov 41-letni delavec Mario Rivolt iz Koprive, je pri Ločniku nenadoma izgubil ravnotežje in se prevrnil. Pri padcu se je uprl na desno roko in z levo skušal obdržati pokonci kolo. Ko-je vstal in si otresel s plašča prah, je nadaljeval svojo pot. Sredi spanja pa so Sa prebudile hude bolečine v desnem zaoestju. Zjutraj, preden je nastopil delo v Livarni SAFOG, si je dal pregledati roko v bolnici Brigata Pavia. Zdravniki so ugotovili, da je zlomljena v zapestju. Ozdravel bo v štiridesetih dneh. šteti za solastnika. Tito Mizzan je tudi kriv kršitve proglasa, kakor je navedeno v obtožnici. Insp. Ozebku je sam povedal, da «imamo dve brzostrelki«. Kar se tiče pa prodaje, bi bila vsaka beseda ‘>d-več. On je iskal orožje, še preden je spoznal lažnega i-upca in ga ta.koji ponudil, čim je našel priliko. Obramba i- sicer toliko govorila o nekem Can-dioliju, k; je baje hotel prisiliti Mizzana k prodaji. Ce je bilo tako, zakaj niso poklicali Can. diolija za pričo. Tožilec ni hotel, ker je .pač imel dokaz? v rokah in ti so mu zadoščali. Skratka: pred sodiščem je skupina ljudi, ki je hotela z db. bičkom prodati orožje. Delo sodišča bi ne smelo biti težko: Venier priznava svojo krivdo, Fabretto v svojem zapisniku priznava, da je imel orožje. Tudi Mizzan priznava, da je bil posredovalec, medtem ko Venier starejši in Cravero zanikata, da bj sploh vedela o orožju, čeprav se je lahko sodišče prepričalo, da sta hranila v svojih stanovanjih' brzostrelke in ir.unicijo. Ko je javni tožilec maj. Grabb končal svoj govor, je sodnik maj. Bayliss izjavil; da bo obsodba izrečena šele v ponedeljek zjutraj. Izpred kazenskega sodišča Leto in pol zapora žeparju 4. decembra letos je Edvigi Bussani na Miklavževem sejmu v Drevoredu XX. septembra zmanjkala listnica s 1.300 lirami in raznimi dokumenti. K sreči je bila v družbi svojega moža, ki je vrhu vsega agent upravne policije. Mož se je takoj zavedel tatvine in na mestu prijel žeparja, 56-letnega Michela Pertota iz Ul. Giulia št. 176. Žepar se je moral zagovarjati pred sodiščem in je v svojo obrambo navedel, da je istega dr.e zjutraj prišel iz zapora. Dvignil je neko podporo, na kar sta se z ženo odpravila v Barkovlje, kjer sta se napila. Pijan kot je bil, je odšel na miklavžev sejem in nevede iztegnil roko ter ukradel listnico. Sodišče je odbilo r.\jegovo ob. rambo in ga obsodilo na 1 leto in 6 mesecev zapora ter na plačilo 12.000 lir globe. Predsednik: Zulmin; tožilec: Grubissi; zapisnikar: Neri; obramba: odv. Moro. Pianistka JELKA SUHADOL-NIK-ZALOKARJEVA Po daljšem času bomo po-zdrarvili med nami slovenski orkestralni ansambel, ki stalno deluje v sklopu Slovenske filharmonije, centralne slovenske ustanove v Ljubljani. Z radost, jo pričakujemo dra-ge rojake in to tem bolj. ker so nam pripravili zanimiv spored, v katerem bo zastopan izmed1 najpomembnejših slovenskih skladateljev Lucijan Marija Škerjanc in iz pretekle generacije Benjamin Ipavic. «Serenada» B. Ipavca, napisana l. 1898, je ena redkih orkestralnih del tiste dobe, v kateri so se slovenski skladatelji posvečali pretežno zborovskim skladbami, zaito bo za nas toliko bolj zanimiva. L. M. Škerjanc ie zastopan z dvema deloma. «Concertino» za klavir in godalni orkester in Simfonija v H-duru sta dve značilni deli tega slovenskega skladatelja, ki je na vseh področjih glasbene ustvarjalno'ti razvil zeloloogato delavnost. Za njegov glasbeni izraz, ki si ga je Škerjanc zgradil \z impresionističnega izhodišča, jP značilen lirizem ter bogate zvočne barve. Iz ostale glasbene literature pa bodo na sporedu Vivaldijev koncert za fagot in godal',: or. kesfer, Mozartova »Mala nočna glasba® ter skladbe dveh angleških skladateljev, predklasika H. Purcella in sodobnika B. Brittena Purcell to zastopan s 3 prediklasičnimi piesi. Britten pa z zanimivimi ciklusom ((Slike® za sopran in godalni orkester. Dirigent BOGO LESKOVIC Koncert bo dirigiral B. Leskovic, ki je do leta 1930 štu- diral na Glasbeni akademiji v Ljubljani, dokončal in diplomiral na dunajski glasbeni akademiji leta, 1934, in sicer iz violončela., iz kompozicije (učenec Josefa Marxa) in dirigiranja (učenec Josefa Kripsa). Deloval je vrsto let kot koncertni čelist. Od leta 1946 do 1949 je dirigiral na Dunaju (v Koncerthausu in Musikverei. nu). Med drugimi je prvič z velikim uspehom postavil Mu-gorgskega opero «Hovanščina» na koncertnem odru. 1. marca 1949 se je na povabilo vrnil v domovino, odtlej je stalno dirigent Slovenske filharmonije in ljubljanske Opere. Za: letošnjo proslavitev Marxove 70-letniee je povabljen- na Dunaj, da dirigira slavnostni koncert. Ves čas pa se Leskovic uveljavlja tudi kot komponist (ParEita, Domovina, Simfonija v enem stavku, Soneti nesreče za glas in orkester. De profundis za glas in orkester). Kot solisti pa bedo nastopili Nada Vidmarjeva. I. Turšič in Jelka Suhadolnik-Zalokarjeva, ki je' diplomirala leta 1949 pri prof. Antonu Trostu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je ena redkih naše najmlajše generacije, ki redno nastopa kr t pianistkam simfoničnih koncertih kakor tudi solistično. Javno se udejstvuje že štiri leta. Ivan Turšič pa je danes naj. boljši jugoslovanski fagotist in deluje kot profesor na Akademij; za glasbo v Beogradu. Nada Stritar . Vidmarjeva, k j bo pela v Brittenovi skladbi, pa je priznana pevka ljubljanske Opere. OF Danes 14. decembra cb 20. uri bo na sedežu v Skednju okrajna skupščina OF za IV. okraj. Skupščina OF za openski okraj V nedeljo 16. decembra ob 9. uri bo na sedežu OF na Opčinah, Ul. Ginepri 7 okrajna skup. ščima OF s sledečim dnevnim redom: 1. Politično - organizacijsko poročilo. 2. Diskusija. 3. Sklepi in izvolitev novega okrajnega odbora. Avtobusne zveze: ob 9. uri iz Bazovice skozi Padriče in Trebče; ob 8.45 uri s Proseka na Križadi. Okrajno tajništvo OF Predavanje OF na Opčinah Danes ob 20. uri priredi na svojem sedežu krajevni odbor OF - Opčine važno predavanje. Predaval bo tov. Cilenšek Rado, zunanjepolitični urednik «Primorskega dnevnika«, o temi: «Zasedanje Organizacije združenih narodov in stališče Jugoslavije«. Vabljeni člani in pristaši OF. Krajevni odbor OF Silvestrovanje v Sežani in Lokvi Ob priliki silvestrovanja, ki ga priredita v Lokvi to Sežani tamkajšnji prosvetni društvi, organizirata odbor OF za Bazovico to Opčine izlet v dneh od 31. decembra 1951 do 1. januar, ja 1952. Vpisovanje je na običajnih mestih do vključno 21. decembra 1951. MANICA KOMANOVA in MIRA PUCOVA v Gregorčičevi dvorani v četrtek 20. dec. GLASBENA MATICA V TRSTU PRIREDI V SOBOTO 15. DECEMBRA 1951 OB 20.30 IS V NEDELJO' 16. DECEMBRA 1951 OB 10.30 V AVDITORIJU KONCERT GODALNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE IZ LJUBLJANE Dirigent: BOGO LESKOVIC Solisti: JELKA SUHADOLNIK-ZALOKARJEVA (klavir), NADA VIDMARJEVA (soprin), IVAN TURSIC (fagot) Sobota, 15. decembra 1951 ob 20.30 Spored: 1. L. M. ŠKERJANC: IV. simfonija v H-duru za godalni orkester: Andantino - Scherzo - Allegretto - Lento affettuo-so - Toccata - Allegro giusto e con brio — 2. B. BRITTEN-«Slike», skladba za sopran in godalni orkester - solistka Nada Vidmarjeva — Odmor 3. A. VIVALDI: «Noč» - koncert za fagot in godalni orkester: Uvod - Strahovi • Sefl" Svitanje - solist Ivan Turšič. — 4. W. A. MOZART: Mala nočna glasba. Nedelja 16. decembra 1951 ob 10.30 Spored: 1 H. PURCELL: Trije predklasični plesi. — 2. A. VIVALDI: «Noč» - koncert za fagot in godalni orkester - 6011*» Ivan Turšič. — 3. B. IPAVIC: Serenada za godala: Allegro, moderato _ Minuetto - Andar.-te con variazioni - Finale Andante. — Odmor — 4. L. M. ŠKERJANC: Concertino za klavir in godalni orkester: Allegretto grazioso - Adagio ' Allegro con spirito - Solistka Jelka Suhadolnik-Zalokarje* va. — 5. W. A. MOZART: Mala nočna glasba. Delna sprememba sporeda je nastala iz tehničnih razlogov. Vabila so na razpolago v UL sv. Frančiška 20 (pritlic}** dnevno OD 11. DO 13. IN OD 17. DO 19. URE; v ne<*eU° od 9. do 10. ure. Ker bo prvo točko sobotnega koncerta, t. j. Škerjanca rjf* simfonijo v H-duru, prenašala radijska postaja Trst I»" prosimo cenjeno občinstvo za točnost. Oproščen, ker se je branil 31. maja se je 28-letni težak Celestino Žerjal vrnil z dela truden domov in se takoj spoprijel s svojo žer.o, ker mu ni pripravila večerje. Zena se je seveda razjezila in ga napadla ter ga pričela vleči za lase. Mož je tedaj izgubil razsodnost in se začel na vse mogoče načine otepati hude. žene. V borbi jo je tudi brcnil v nogo, tako, da se je njegova boljša polovica morala zateči v bolnico. Ker je obtoženec med razpravo dokazal, da je to svoje dejanje storil v zakoniti samoobrambi, je sodišče Žerjala o-prostllo. Predsednik: Zulmin: tožilec: Grubissi; zapisnikar: Neri; obramba: odv. Ruzzier. Trčenje motociklista in kolesarja Okoli 5. ure je 46-letni Libero Piazzarello stanujoč v Kopru v Ul. Svobode št. 8 vozil s svojim motorjem s prikolico «Guz-zi» po Ul. Flavia v smeri proti mestu. Ko je privozil v višino stranske poti, ki iz glavne ulice zavije proti policijskim kasarnam, je trčil v 38-letr.ega agenta civilne policije Antonija Presti-giovannija, stanujočega pri Sv. Andreju, ki je tedaj privozil s kolesom z desne strani. Agent je zletel na tla in so ga takoj odpeljali v ir.fermerijo policijske kasarne, kjer so mu izprali rano na levem kolenu. Tudi motociklist se je rešil le z malenkostno rano na bradi in je takoj nadaljeval svojo pot. Medtem ko je motor utrpel le malenkostno škodo, je bilo kolo skoraj uničer.o. IZLETI Za, izlet v Gabrovico v Istri, ki ga priredi V. okraj, je vpisovanje samo še danes na običajnih mestih. Vpisovanje za izJet, ki ga l)ri-redi prosvetno društvo Skedenj v Kanal, Sv. Lucijo in Tolmin je vpisovanje še danes in jutri. Prijave za er.o in tridnevni izlet v Komen sprejema okrajni odbor OF v Nabrežini. Prav tako sprejema prijave motosekci-ja Nabrežina za izlet v Komen v prosvetnem domu »Igo Gruden«. Literarni večeri, ki jih Narodna in študijska knjižnica prireja na pobudo kroga tržaških Slovenk so vzbudili med Tržačani, posebno med ženami, veliko zanimanje, ker na njih predavatelji in recitatorji osvetljujejo pisateljice in pesnice, ki jih imamo Slovenci. Na predavanjih sodelujejo priznani literarni zgodovinarji, posebnost pa je tudi sodelovanje še živečih lcnjiževnic. Na dosedanjih večerih je bilo govora o starejši generaciji slovenskih žena, med katerimi je tudi gospa Marica Gregorič-Stepančičeva, ki živi v Trstu; na prvem literarnem večeru je tudi sama či. tala jz svoje igre ((Veronika Deseniška«. Tretji literarni večer bo prihodnji četrtek. Prof. Jože Kosovel bo aovoril o že pokojnih pesnicah Vidi Jerajevi in Anici Cernejevi. ki je več let po vojni tako odlično vzgajala celo vrsto mladih učiteljic, tako da je ostala ne le kot pesnica, temveč tud; kot vzgojiteljica in plemenita, ter vsestransko izobražena žena v hvaležnem spominu vsem, ki so jo poznali. Njena prerana smrt po dolgem trpljenju v nacističnih taboriščih je pustila veliko vrzel med slovenskimi pedagogi in knji-ževnicami. Sami pa bosta orišli med tržaške Slovence Manica Romanova. najbolj priljubljena otroška pripovednica ter Mira Pu-cova, ki jo Tržačani poznamo po njenj drami «Ogenj in pepel«, ki so jo igrali člani SNG Citali bosta iz svojih del. Prav gotovo bo ta tretji literarni večer zaradi sodelovanja obeh slovenskih književnie za IZ ISTRSKEGA OKROŽJA vse Tržačane posebno čen. privla- Predavanje Ljudske univerze „0 atomih in atomski bombi*1 Ljudska univerza v Kopru_ bo danes v petek ob 20. uri priredila v mali dvorani Ljudskega gledališča predavanje s skiop-tičnimi slikami. O temi «Atomi in atomska bomba« bo predaval tovariš inženir Jožko Simončič. Ker bo predavanje zelo zanimivo in aktualno, vabimo yse člane množičnih organizacij^ in ljudstvo, da se udeleži v čim večjem številu. Z vso ostrostjo proti špekulantom Pred okrajnim ljudskim sodiščem v Bujah se je morala zagovarjati Marija Gardos iz Kra-šice. kateri je obtožnica očitala prestopek proti odloku o kaznivem prisvajanju blaga, ki je last skupnosti. Gardoševa je v tem slučaju pridržala zase žito in grozdje, ki je bilo last članov kmečke delovne zadruge v Krašici. Na podlagi odloka o zaščiti lastnine zadružnikov je ljudsko sedišče prisodilo Gardoševj 1 mesec zapora in plačilo 2800 dinarjev globe i)t e # Za podoben prestopek se je moral zagovarjati tudi Peter Damjani, pokojnega Antona iz Lozarjev Ta si je kot član tamkajšnje kmečke delovne zadruge prilastil precejšnje količine koruze, ki je bila lastnina vseh članov. Tudi temu je ljudsko sodišče prisodilo 5 mesecev zapora. Kako včasih vzkipi jeza tudi ženskam, ie dokaz Marija Hrvatin iz Škorušice, ki je tudi prišla pred ljudsko sodišče. Ta je v momentu razdraženosti pograbila velik kamen in ga zagnala proti svoji nasprotnici Celestini Valente. Kamen je Valentejevi prizadejal k sreči sanio lažje poškodbe. Sodišče je Hrvatinovi prisodilo 20 dni zapora. Velik porast prometa v Istrskem okrožju Kako s? razvija življenjsko stanje V kaki državi, 'je med drugim dokaz promet, bodisi potniški kot tovorni. V tem smo bili v Istrskem okrožju takoj po osvoboditvi zelo na slabem. Bilo je na razpolago samo nekaj tovornih avtomobilov. Iz tega skromnega začetka se je razvilo današnje avtopod-jetje. ki vzdržuje reden promet z vsemi večjimi vasmi v okrožju. V prvi osmih mesecih tega leta se je z avtobusi prevozilo nad 1 milijon potnikov. V bujskem okraju se je z avtobusi prevozilo do konca avgusta tega leta 403.946 eseb, to je nad 8Q tisoč več kot Zansko leto v istem času. Zelo je narasel tudi blagovni promet. Do konca avgusta je bilo prevoženega nad 160.000 ton raznega blaga, kar je 8.000 ton več kot lani celo leto^ V tem pa ni všteto blago, ki so ga prevozili privatniki, ki imajo v rokah okoli 50 odstotkov tovornega voznega parka. Znatno se je letos povečal tudi prevozni park. V primerjavi z letom 1949 se je število prevoznih sredstev povečalo za dva in polkrat, nosilnost pa za tri *n polkrat. V primerjavi z letom 1945, se je število tovornih avtobusov povečalo za 50 krat, nosilnost teh pa za nad 75 krat. Potrebe po boljših in večjih prevoznih sredstvih so narekovale,_ da so se posvečala tudi v tekočem letu prevozna sredstva za potniški promet V primerjavi z lanskim letom je bil tudi ta povečan za okoli 15 odstotkov. Danes se potnik v Istrskem okrožju lahko vozi z najmo-dernejš'mi prevoznimi sredstvi. Avtobusi znamke ((Mercedes« imajo tudi radiosprejem-nik. Kaj vse bi bilo treba še narediti in popraviti Z veseljem je tržaško prebi. valstvo opazilo, da so bile popravljene in urejene ure na poslopjih. Od konca vojne namreč in še pre j so bile vse te ure le okrasek, s katerim si pa prebivalstvo ni moglo pomagati. Po tolikih lefih so končno, tudi to uredili in še tokrat moramo ugotoviti, da nP popolno, ma. So namreč ure' in to v rev. nejših predelih mesta, ki kljub vsem ukrepom- še niso bile popravljene. Gre tukaj, za ure prj Sv. J'akobu in še' v nekaterih drugih okrajih: ker je Sv. Jakob okraj, kjer prebivajo delavske družine, od katerih vsak član pra^j gotovo nP razpolaga s svojo uro, bi bilo po našem važne, da bi pregledali in popravili vse ure. Ker,je pa že govora o Sv. Jakobu, bi hoteli pripomniti ponovno nekaj v zvezi z razsvetljavo ulic. Kadar kol; so se Sentjakoboani razburjali nad temo nekaterih ulic, so prejeli rdgovor. da ie temu kriva bur-ja. oziroir.a slalbo vreme. Prebivalci omenjenega okraja -v s takšnim izgovorem seveda niso zadovoljili, saj' so ugotovili, da so trajale okvare tudi še mnogo dni potJem. ko je burja že ponehala. Sedaj pa že nekaj časa burje sploh ni bilo in vendar je precej manjših ulic pri Sv. Jakobu, k; niso pppolnoma razsvetljene. Za5m j se vodstvo Acegat-a ne pozanima, da bi uredilo tudi te zadevo? Pa še en problem je, ki so ga Sentjakobcarti tolikokrat po. stavili, a ga odgovorne oblasti do sedai še niso rešile in sicer problem popravila ulic in še prav poselimo »tožnikov. Po- neštetih protestih in intervencijah je bila pred kratkim za silo popravljena Ul. Molino a ven-to, katere pločniki so bili res v zelo slabem stanju; toda razen te je pri Sv. Jakobu še nešteto ulic s prav teko slabimi pločniki. Kdaj se bodo uradni krogi spomnili tudi teh ulic? Bilo je govora, da bodo zgrajene tudi nove stopnice iz Ul. Molino a vento do Ul. Rigutti, kajti stare res že ne odgovarjajo več svojemu namenu. Stvar je naenkrat zaspala. Z 8 metrov na dno ladje Predvčerajšnjim ponoči nekako ob poldveh je zadela 17-let-nega mehanikarja Adelma Del-nerija iz Ul. Gatteri 38 precej huda nesreča, ki ga je spravila za 60 dr.'i v bolnico. Mladenič je ponoči imel o-pravka pri popravilih ladje «Mauri Maura« zasidrane v Tržaškem arzenalu in je zato splezal po lestvi po strmi steni ladijskega skladišča. Verjetno je zaradi neprevidnega giba izgubil ravnotežje ir.- zletel 8 metrov v globino, kjer je ranjerj in nezavesten obležal na železnem podu. Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč in ker so videli, da je njegovo stanje precej resno, so telefonsko poklicali rešilni avto, ki je Delnerija odpeljal v bolnico. Zaradi zloma noge in precejšnjih udarcev na levem kolku ter ran na nosu in nad očesom so ponesrečenca sprejeli r.'a ortopedskem oddelku. KONCERT V AVDITORIJU Danes 14. decembra bo ob 21. uri v Avditoriju, Ul. del Teatro Romano koncert mladega tržaškega komponista FABIA VID ALIJA ki je dosegel mednarodno diplomo v kompoziciji letos v Vercelli. Koncert bo pod okriljem Italijanskega kulturnega krožka, ki ima svoj sedež v Ul. Alfieri št. 8. Na koncertu bosta pela Vidalijeve skladbe Umberto Zollia in Salvaitore Gagliar-di. Klavirske skladbe pa bo izvajal sam avtor. — Vstop prost, vabila na razpolago pri blagajni v galeriji Protti. Gledališče Verdi Danes se prične predprodaja za zadnjo predstavo Donizettijeve opere «Lucia di Lammer-moor« za abonente reda «C» in «A». Začetek ob 20.30. V nedeljo ob 16. uri bo za abonente reda «D» druga predstava ((Adriana Lecouvreur«. Predprodaja vstopnic se prične jutri. --------- ŠENTJAKOBSKO PROSVETNO DRUŠTVO kIVAN CANKAR« V TRSTU Vabi svoje članstvo na IV. redni občni zbor, ki bo v nedeljo 16. t. m. ob 8.30 v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15/11 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Izvolitev verifikacijske komisije in volilne komisije. 3. Tajniško poročilo. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročila načelnikov odsekov. 6. Diskusija. 7. Sprememba društvenih pravil. 8. Poročilo nadzornega odbora. 9. Izvolitev novega upravnega odbora. 10. Slučajnosti. Tajništvo SINDIKALNE VESTI V soboto 15. decembra ob 17. uri bo na sedežu v Ul. Machiavelli 13 sestanek odbora ERS industrijske stroke. Obravnavali se bodo organizacijski problemi. DO 4. ZJUTRAJ ODPRTI LOKALI 24., 25., 26. in 31. DEC. Vsi javni lokali bodo lahko v dneh 24., 25., 26. in 31. decembra podaljšali obratovanje do 4. ure zjutraj naslednjega dne. Zaradi nepazljivosti otrok v obupnem stanju Malo pred 19. uro je Zacca-ria Salonicchio tz Ul. Ananian prijel svojo 1-letno hčerkico Rahelo, in se z rijo v naročju s tramvajem zatekel v bolnišnico. Od 1X1 so jo zdravniki takoj odposlali v otroško bolnišnico «BurLo Garofolo«, kjer so jo sprejeli v obupnem stanju zara-dj hude opekline grla,. Nesrečni očP ie izjavil, da jr njegova tašča včerai zvečer p-pomoti dala piti mali Raheli amonijak namesto neke druge pijače. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. deoembra 1951 se je v Trstu rodilo.8 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 6. Cerkvene poroke: Parenzan Bruno geometer in uradnica Aseiku Carmela; uradnik Gu-rian Ferruccio in uradnica Frezza Anita: zidar Zecchin Ar.-gel in bolničarka Malusa Oli-via: elektricist Bassi Tullio in gospodinja Barbieri Jolanda; delavec Žiberna Alojz in gospo, dinja Casalini Ada; delavec Bisi Emmerico in gospodinja Martin Berta. Umrli so: 65-letni Principe Franc, 60-letni de Job Roman, 70-letnr Della Casa Ivan, 67-let-na Bestiach vd. Tedesco Antonija, 45-letna Nikolič por. So-snovski Zagorka, 55-letr.a Pa-scutti por. Stefinlongo Lucija, 49-letna Tedesco por. Pečarc Emilija, 68-letma Basso-Basset por. Domenella Roza. SLOVENSKO KARO DIVIO . GLEDALIŠČE za Tržaško 07.eml|j BO UPRIZORILO jutri 15. decembra l**1 ob 20. uri na KONTOVELU Nušičevo komedijo Qohpa mmbltica v nedeljo 16. decembra ob 16. uri v NABREŽINI Nušičevo komedijo Qobpci minittticM ADEX_JZLEJJ «Adria-Express» prir*8 1. januarja 1932 otvoritvi ni izlet v novo leto v Sežano in Lokev Vpisovanje do 20. decembra 1951. ADEX IZLtJi NA dr Od 31. decembra l®51 1. januarja l®52 SILVESTROVANJE Bledu Vpisovanje do 20. cembra 1951. SILVESTROVANJE V Opatiji z izleti od 30. decem^ do 1. januarja »n 31. cembra do 1. ,a. Vpisovanje pri Express», do 20. dec" bra 1951. —— «AdriarExpress# Pr* ^ DVODNEVNI 1Z fa in sicer od 31. decP® do 1. januarja 19*2 v Tar pri Poreču TRIDNEVNI ,ZV£Lt od 30. decembra do 1. januarja 19*2 v Rovinj Novo Gof*c° Kanal Sv. Lucijo Tol»*»*n Kobarid Bovec Komen St“nie!L is.«- Vpisovanje do 1951. Za boiiCna in novoletna vostila v naiem listu klvite samo st. 73-38, nakar Vas bo obiskal nai nameščenec- 14. decembra 1951 IZJAVE E. KARDELJA dopisnikom pri OZN Nemško vprašanje je ključno vprašanje v mednarodnem položaju • Jugoslovanski narodi ne zahtevajo drugega, kot da jih SZ pusti živeti v miru - Zakaj se Jugoslavija ne misli pridružiti atlantskemu paktu (Nadaljevanje s 1. strani) Dopisnik. «Neu) York Ti-Wesq,»; „.4;; pričakujete, da bo to zasedanje Gemralne sKup.:č.ne ukrenilo kaj konstruktivnega v zvezi z nemškim vprašanjem?» Kardelj; «Priznati moram, da ?We tega nisem optimist. Nem. K° vprašanje je dejansko ključ vprašanje v sedanjem mednarodnem položaju in se ne ia reševati ločeno. Do sedaj je vedno obstajalo samo na pod. jGČju propagande. Da bi posta-10 vprašanje za dejansko reše-je treba še marsikaj na-fviti. prečeniti sedanje ozračje Ptošnega nezaupanja na svetu. b .»*'• Je zamisliti, kako bi praktično rešili najtežje vpra-Hoje v trenutku, ko ostajajo * naprej odprta mnoga druga važna in laže rešljiva jJ^asanja. Toda razprava v Rženih narodih bo morda s ^Marle koristna vsaj v tem ‘taislu. da bo svetovna javnost ~Je- obveščena o stanju stvari " N'emčiji.» Dopisnik arabske časopisne a9encije: «Z vellkansk'm za-»‘TOonjem smo poslušali go-^ g. Dj:lasa o ’jugoslovanski pritožbi proti sovjetskemu, bloku. In vendar je bila lu-gosl6vanska pritožba, mila. m bi nam lahko povedati, 'Gkaj je Vaša država izbrala Pof.» Kardelj: «Jugoslovanska pri-*°a je odraz našega prizade-bi se jugoslovansko-‘ vJe:ski- spor omejil vsaj tako, u,i-n? b? več vir nevarnosti za s .- Naša delegacija ie v Zdru emh narodih izjavila sl°vanski narodi ne da jugo-. zahtevajo sovjetske viade ničesar dru- eno iz-mednarod- na -?Sa, kot da pusti Jugoslavijo “Veti v miru. . v Vse, kar je želela poudariti sosY°Ji resoluciji, je zahteva, da vletaka vlada spravi svoje od. do Jugoslavije v sklad s tistim minimumom spo-Vanja suverenosti in neod-jsncsti države. brez katerega 'bil trajen mir na svetu s |S°č. Za'o smo predlrge v re-Uciii omejili na tisti minila11111. ki bi ga mogla in mora-. ^Prejeti vsaka viada. ki tfdi, ? ie za mir in za načela Zdru-j ®*h narodov. Naša resolucija res ne zahteva mnogo. To. . to, kar se v niej predlaga vMfe dajansko tudi iz- zadostovalo, da se ornem položaj na naših me-in da se odstrani žarišč sedanje e napetosti. Kot pa veste, je celo tako ^olucijo sovjetska delegacija p°t>o napadla in obrekovala, držala ni niti najmanjše želje, ites-u odstranila napetost na ^ejah. S tem je še enkrat J**«. da je mir za njo zgolj jjr®fganda, lažna fraza, ki de-Cem • pr*kriva agresivno, he-ti;?onistično bistvo njene prak. '"e politike. •asovanje o jugoslovanski °lUGiji pa je pokazalo, da J* svet enodušno obsoja so-yejsko politiko do Jugoslavije. . j'e Pomen uspeha naše in narodov, jim bo oblili?- ®omagala v njihovi na-odvi 1)01 bi za ohranitev ne-snosti in miru.» egiptovskega ča-jJ)lsa' "Al Misr»: «Vaša vla-vzen? legendama, za- ^^joč se za neodvisnost silo narodov nasproti vele-ž *• Vaia delegacija je ra-n n te9a v Združenih narodih navoWn načela, na ž«rih sloni edinstveni po‘o-v} Jugoslavije. Kako bi Vi *annh splošnih razmerah ta pojmovanja na uflirje prehodno sUmje na ‘»jem vzhodu.« «Nova Jugoslavija je slehp Vt'-'rl° zagovorn k pravice Ir^ rneSa naroda do samood-^akopravni v medna j, * odnosih. V r,,J8, na konkreten problem f«s. >-• jugoslovanski narodi e.d 6t. vrst e gledamo tudi skozi >• gicuaniu IUUI ttj . 0 splošnih interesov miru ^j^okratičnih očnosov med Vir.„ j Sleherni narod ima pra- , -•* ' aa se bori za svoje suve-^,.?tav‘Ce, toda pri tem lah- 6ot. ;'CUT)a na uspeh in na pod-Dfi(j j-Vobodoljabnega človeštva j Qvema pogojema: ne ogroža bodisi svo-bodisi miru drugih nam-^ nln. 2- da n'e č*ovoljuje, da C°S'ala njegova upravičena o ki sq nasprotni splošnim 'OCKo 5ilje ,°r°dje v tujih rokah za ^atif°m za mir >n 7a dem<>-cne °dn'se med narodi. ^ 6 mi’ da je oci te§a> kako v^Kri”1ai'°di Bližnjega vzhoda ka5e]' svoje napore s takimi Sh-^0(lvisen tudi usipeh nji-^ftj,,, ^ecianjih nacionalnih te- Assoc.ia.tcd Pres-lfža"k(llcini so uPi za reš tev brihnj P1 vprašanja V bližnji <b 1000, Filipčič - Gostilna al-1’Ussaro 2000, Rebec Ermanno 500, Primožič' 1000, Požar Stanko 1000, ((Radiosau 3000, Štrukelj 500. Umetnostna monografija o slikarju A. G. Kosu Moderna galerija v Ljubljani je pravkar izdala monumentalno umetnostno monograf.jo o slikarju Antonu Gojmiru Kosu, knjigo velikega formata s 65 reprodukcijami njegovih slik, od teh 9 barvnih. Besedilo oz. uvod je napisal Izidor Cankar. Pred dvema, tremi leti otvor-jena Moderna galerija v Ljubljani je postala važno organizacijsko žarišče sodobne slovenske likovne umetnosti. Velike kolektivne ali individualne retrospektivne razstave se vrste druga za drugo v rednih časovnih presledkih in nam odkrivajo največje umetnine in osebnosti sodobne slovenske likovne umetnosti. Pred nedavnimi meseci je odprla stalno galerijo, sodobnega slovenskega slikarstva. Pred letom dni pa je izdalR reprezentativno umet-nrstno monografijo o slikarju in grafiku Božidarju Jakcu, ki je tu imel kot prvi svojo retrospektivno razstavo. Letos mu sledi po istih etapah G.A. Kos: po razstavi njegovega dosedanjega življenjskega dela imamo pred seboj njegovo umetnostno monografijo. Za Jakcem je Kos pač ena najbolj vidnih osebnosti sodobnega umetnostnega sveta: član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dve leti rektor Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani. Trideset let neutrudnega dela !e za njim, vendar je «e na vi^ku svojih ustvarjalnih sil. Cankarjeva uvodna, razprava je zato le kratka označba najvažnejših razvojnih dob in najznačilnejših plati dosedanjega njegovega umetniškega nastajanja. Izidor Cankar, eden največjih slovenskih umetnostnih in literarnih zgodovinarjev in esejistov, čegar blesteča izvajanja smo imeli prav te dni priliko slišati tudi v Trstu, je bil pač najbolj poklican, da Kosu pospremi veliko izdajo reprodukcij njegovih umetniških del z znanstvenim komentarjem. O-Pravil je to s priznano, temelji, to znanstveno kritičnostjo z iz-brušenim in konciznim svojim slogom. S kratkimi širokimi potezami je označil impresionistično in ekspresionistično umetnostno sredino v Sloveniji takoj po prvi svetovni vojni. Neposredno iz ekspresionističnega ozračja je vzrastel, vendar mu je to pustilo le malo in kratkotrajnih sledov. Več plod. nejših in trajnejših pridobitev mu je ‘dal slovenski impresionizem. Iz njega je razvil svojo pretenkečutno barvno tehniko svetlobnih kontrastov, široke poteze in čut za mnogovrstno funkcijo barve v celotnem u-stroju slike. Celo obdobje je posvetil študiju in preizkuša-vanju barvne izraznosti in si pridobil pravo mojstrstvo z novimi lastnimi pridobitvami, ki so jasno razvidne postopoma iz kasneje sledečih si del. Vendar je to le ena plat njegovega umetniškega stvarjanja. Iz nje je začel razvijati takoj v začetku svojega stilnega razvoja druge prvine n‘eimpresionističnega slikanja. Prva nova poteza ie izrazito tektonski značaj njegove kompozicije, bodisi pri človeški podobi ali celo pri krajini, kjer išče položaje, ki odgovarjajo zamisli trdnega linearnega ustroja zgradbe in medsebojne povezanosti slikanih predmetov v harmoničnih ravnovesjih. Ta konstrukcija ni več narav-na, ali točneje, ni več naturalistična, kot jo poznajo impresionisti, ki jo slikajo kot jo najdejo v naravi. Tu jo gradi umetnik po lastnih duhovnih zamislih, in s tem odločno pretrga z impresionizmom. Dosled. no S tektoniko kompozicijske zamisli razvija slikane predmete v izrazito plastične like, razpoložene v prostorno okolico, S tem je stilno razvil in G. Kos: OLI, 1942 poudaril še dve plati, plastičnost in prostornost, ki ju je impresionizem programsko zanemarjal. Tektonsko kompozicijsko zamisel plastične, trdno sklenjene figuralne skupine je zatem začel prevajati celo v svoj novi način slikanja krajine. Prizadeva si, da ustvarja plastične in trdno sklenjene predmetne skupine, prostorno jasno omejene, qd ostale okolice oddvojene s plotovi, drevesi, sencami, griči. S tem zavestno ustvari čisto drugačen odnos do slikanih predmetov, odnos, ki nima čisto nič skup^ nega z impresionističnim. Celo barva sama zadobi novo funkcijo: sedaj postane umišljena, abstraktna barva, ki najt bolj odgovarja njegovemu osebnemu občutku. Ta barva se sicer ne oddaljuje preveč od prirodne, pač toliko, da se prilagodi njegovi zamisli celotne kompozicije. Iz te kratke Cankarjeve analize je jasen bistveni umetnikov dosedanji razvoj do izrazite svojske umetniške osebnosti, ki ima čisto samostojno mesto v sodobnem slovenskem poimprešionističnem slikarstvu. Kot razvidno iz rečenega je ta obogatena z mnogimi prvinami moderne zapadnoevfop’ske pocesanneske umetnosti, organsko prerastle s slovensko slikarsko tradicijo impresionizma umetnikove preteklosti. Cankar te miselne povezanosti s sodobno zapadno umet- nostjo, ali z velikimi umetniki preteklosti, ni razvil. Omejil se je le na strogo stilni razvoj kot ga je ugotovil na delih samih, razen na začetku, kjer je očrtal le našo slovensko, uhiet-nostno sredino, iz katere je naš umetnik vzrastel prav v prvem začetku. Vsekakor je bila Kosova umetniška osebnost tako močna, da si je le po lastnih nagnjenjih prisvajala novih elementov in jih dosledno tem prekvašala v samosvojo umetniško osebnost. Umetniški komentator je dodal le nekaj vrstic biografskih podatkov. Slikar Kos, sin znanega slovenskega zgodovinarja dr. Franca Kosa, se je rodil 1896. v Gorici, kjer je Judi končal gimnazijske študije. Umetnostno akademijo pa na Dunaju. Monografija je preprosto toda elegantno izdana, na finem umetnostnem papirju, tako da pridejo reprodukcije slik do polne veljave .Klišeji, izdelani v tiskarni Ljudske pravice v Ljuibljani so dovršeni, posebno oni za barvne reprodukcije, ki lahko tekmujejo z najbolj dovršenimi francoskimi ali švicarskimi. Krasna bibliofilska izdaja, ki dokazuje, da je slovenska tiskarska in založniška industrija že premagala povojne težave, dela čast slovenskemu in jugoslovanskemu založništvu. Z. JELINČIČ i nabrani v “Tednu za našega dijaka“ Pri zaanjem seznamu prostovoljnih prispevkov našega dijaka# smo imena darovalcev navedli pod naslovom' »Prostovoljni •prispevki z.a novoletno jelko«. Naj nam darovalci pomoto oprostijo. Cesar Venceslav 100, Cesar Justina 100, Cesar Marija 200, Ce. sar Ferdinand 100, Cesar Lojze 100, Gulin Nini 100, Cesar Viktor 200, Vigini Gizela 100, Kopačin Antonija 100, Blagonja 150, Bači 70, C^sar Jožica 150, Cesar Marta 400, Sperne Julij 100, Rudež Karlo 100, Figi Ines 100, Te-sera Jožica 100, Glavina Stane 50, Pečar Stanko 50 Roncelj Ivan 50, G.anelli Nidia 50, Husu Alojzija 100, Ferluga Antonija 100, Ferluga Josipina 500, Jurkič Teresa 50, Giudici Aldo 50, Cetin Angel 50, Cankar Ivan 200, Orel Marija 100, Lukač Marija 100, Furlan Olga 300, Cucit 200. Grahor Antonija lir 100. REPENTABOR: Guštin Mihael 200, Guštin Štefanija 150. Hrovatič Zora 150, Guštin Karlo 200, St, k Justina 200, Zenič Franka 100, Guštin Štefanija 100, Guštin Jože 100, Škabar Franc 100, Urbančič Justa 100, Guštin Anton 200, Guštin Anton 100, Guštin Olga 100, Guštin Edvard 100, Guštin Marija 150, Guštin. Anten 100. Guštin Marija 200, Zenič Olga 50, Škabar Marija 100, Bizjak Josip 500, Škamperle Antonija 200, Furlan Ernesta lir 1000. BORŠT: Petaros Dragica lir 80, Crneka Zofija 100, Peiaros Marija 100, Petaros Albina 200, Demartini Marija 200, Boneta Marčela 100, Družina Roza 50. Petaros Štefanija 100. Petaros Ivan 100, Petaros Marija 50, Saba Frančiška 100, Petaros Milena, Žerjal Milka 100. Hrvat Roza 50, Kosmač Nikolaj 100, Zobec Milka 50, Cerman Anica 50, Marijo 50, Žerjal Kristina 100, Petaros Marija 50, Glavina Dora 50, Bizjak Slava 100, Sedmak Marija 150, Pečenik Olga 100, Marc Ivan 200, Boneta Lučija lir 100, SEMPOLAJ: Peric Albert lir 150, Kante Karel 30 Gruden Ida 50 Furlan Janko 200 Šušteršič Jožica 100, Gruden' Josip 40 Rebula Berta 200, Gruden Nada 40 Peric Marija 100, Rebula Ivan 100, Gruden Anton 200, Lupine Zvonko 100, Kosmina Albina 50, Stubelj Ivanka 100, Adamič ’ Viktorija 60, Legiša Danica 50, Milič Ma. rij 100, Šušteršič Štefanija 100, Gruden Ivan 150, Kosmina Rudolf 30, N. N. lir 100. TRNOVCA: Skrk Alojzija lir 100, Semec Viktorija 125. Skrk Ema 150, Povlina Karla 150, Švara Marija 200, Skrk Anton 100, Suban Franc 150, Skrk Alojz lir 100. I I !■ i k p Vremenska napoved za danes II r A/l l“ Predvideva pooblačitev. Kljub T |\Lf VI L temu pa je možna tudi razjas- nitev predvsem v popoldan- danskih urah. Temperatura bo še nadalje nizka. Danes smo imeli v Trstu najvišjo temperaturo 6.1 in najnižjo 2.3 stopinje. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 14. DECEMBRA 1951 "■ rf I fjji! '• ■ POSLEDICE NEVZDRŽNEGA POLOŽAJA V JUŽNI ITALIJI UPORNI KMETJE pred porolnim sodiščem Potem ko so jih komintormisti pustili na cedilu jih sedaj sodijo italijanske oblasti LUCERA, 13. — Danes se je pred porotnim sodiščem v Lu-ceri, pokrajina Foggia, nadaljevala razprava proti 110 ljudem katerim očita obtožnica, da so se 23. marca 1950. leta «z orožjem v roki uprli državi*. Zaslišali so 18 oseb, med katerimi so nekatere trdiie, da so se v času aretacije po naključju nahajale na kominformističnem sedežu. Znano je. da je tamkajšnje ljudstvo, kakor sploh prebivalstvo južne Italije zelo obubožano. Ogromni predeli zemlje so last Iatifundistov, ki pa se sploh ne brigajo, da bi zemljo obdelovali. Ljudje povečini delajo kot koloni. Ker tudi sedanje italijanske oblasti niso pokaza. le nobenega razumevanja za potrebe prebivalstva, ki je vedno odločneje zahtevalo zemljo zase, da bi se lahko dostojneje preživljalo, je te njihove zahteve izkoristila kominformistična propaganda. Ljudje So dejansko mislili, da jih bodo kominformi-stični voditelji podprli v njihovih zahtevah in so zato začeli vprašanje razdelitve zemlje reševati z vso resnostjo. Napadli so orožniško postajo, razorožili orožnike in se zabarikadirali v mestu, da bi branili, kar so si Vzeli. Ko je italijanska kominfor-mističr.a partija vidila, da se je njihovih agitacijskih gesel preprosto in obubožano ljudstvo oprijelo z vso vnemo, je naenkrat pustila kmete na cedilu in prepustila njihovo nadaljnjo re-volucijonarno borbo neznani usodi. Nezaščiteni koloni so tako postali žrtev italijanskih policijskih oddelkov, ki so upor kolonov v krvi zatrli. Dejstvo, da so se koloni v po-kraiini Fo?sia z orožiem v roki uprli tamkajšnjim karabinjerjem, torej oblastem, jasno dokazuje, da je njihovo življenje res težko ir.* brezupno. Razprava se nadaljuje. Iztirjenje vlaka Pariz-Ženeva BURG, 13. — Ekspresni vlak Pariz-Zeneva je v dopoldanskih urah iztiril v bližini Amberie-uja v Franciji. Iztirilo je deset vagonov, od katerih se ni niti eden poškodoval. Vlak je vozil s hitrostjo 7Q km na uro. Pri iztirjenju sta bili ranjeni samo dve osebi. Iskra povzročila vnetje vtekočinjenega plina MILAN, 13 — Sedem od 17 gasilcev, ki so bili včeraj ranjeni zsradi eksplozije vtekočinjenega zraka, je še vedno v glavni bolnici. Med njimi je tudi poveljnik milanskih gasilcev inž. Tosi. ki se je ponesrečil, ker se je nahajal na najbolj izpostavljenem mestu. Razpisali so posebno anketo, it katero nameravajo pojasniti vzroke požara. Obstaja mnenje, da je eksplozijo povzročila iskra ki je prišla od delujočega motorja v stik s plinom. Mac Arthurja. 2. pogajanja za sklenitev premirja na Koreji, 3. proces Kelauver, 4. vladno nadzorstvo nad inflacijo 5. krvoločnosti v korej ki vojni, 6. škandali čKletrntskih športnikov, 7. odstavitve amer ških finančnih funkcionarjev, 8. Churchillova vrnitev na obiast, 9. poplave v Kansasu in 10. takti, ka z atomskim orožjem. MANILA. 13. — Na podlagi novih uradnih podatkov je zaradi tajfuna na otokih Visaya izgubilo življenje 552 ljudi, od katerih 457 samo na otoku v Leyte. V pretekli noči je tajfun spremenil svojo smer proti severu, medtem ko se od zahoda bliža Lusonu nov grozeč tajfun. -- j , § ■ m I 11 M H li! •: fi asi! ■ ij Sl r % Hillu RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 13.45: Igra veseli kvartet. 18.30: Igrajo godbe na pihala. — Trst II.: 18.15: Čajkovski: Serenada v C-duru. 21.00: Večerni koncert. Trst I.: 18.00: Koncert sopranistke Ines Giannelli, pri klavirju Giulio Viozzi. S oveinlja: 16.20: Koncert po željah. 17.50: Igra orkester Radia Ljubljana. 19.40: Zabavna glasba. Stavka v Teheranu TEHERAN, 13. — Okoli deset tisoč Mosadekovih privržencev je v dopoldanskih urah pripravilo pred parlamentom manifestacijo. ki se je končala brez incidentov. Vse delo je bilo prekinjeno in ti«ovine so bile zaprte. Manifestacijo je organiziral Mosadeku naklonjen veirski voditelj Kašanj v znak protesta proti «spletkam britanskih agentov v Iranu, ki skušajo izzvati razdor v državi* in ki «so po izjavah vladnih ljudi povzročili nerede 6. decembra m nerede prejšnjih dni v parlamentu*. Manife- tan. ti so vzklikali Mosadeku in Ka. šaniju, po drugi strani pa so pretili voditelju opozicije Ima-miju Državne volitve v Teheranu in severnih pokrajinah bedo 18. decembra. Oblasti so izsnale iz Irana dopisnika agencije Reuter Leopolda Hermana, ker je napisal, da je «Mosadek 11. decembra zapustil parlament med žvižganjem opozicije*. niso napravili noneneoa koraka k sporazumu Združeni narodi proti graditvi vojaških letališč na Severni Koreji med premirjem PAN MUN JOM, 13. — Pododbor za proučevanje tretje točke in pododbor za proučevanj? četrte točke dnevnega reda konference za premirje nista zabeležila nobenega napredka. Obe strani sta v dveh odborih pozvali, naj pregledata stavljene predloge. Prvi od obeh pododborov se bo namesto danes popoldne ponovno sestal jutri dopoldne ob 11. Po zaključku razpravljanja o tretji točki dnevnega reda je general Turner novinarjem izjavil, da jim nima ničesar povedati kot to. da so razgovori v celem dnevu le malo ali pa nič napredovali. V tem pododboru je kitajski general dejal, da bi prišlo do sporazuma o tretji točki, če bi obe strani znova proučili nasprotujoča s-vprašanja. Zahteval je od zavezniških predstavnikov, naj predložijo nov predlog, ki bo jamčil Severni Koreji njeno no. tranjo nedotakljivost in varrost zaledja. Na to je general Tur- premirja o sporazumu mogoče rešiti s pristankom »severnih* na predlog, ki so ga včeraj predložili delegati Združenih narodov. Zaključil je da Združeni narodi ne morejo privoliti v noben pakt. na podlagi kate-rega naj bi zgradili ali razširili med premirjem vojaška letališča Severne Koreje, Poudariti je treba, da kitajski delegati niso odklonili sedmih točk, ki so jih zavezniki včeraj predložili in katere naj bi v celoti odobrili ali odbili. Po svoji strani pa zavezniki v pododboru z,a rešitev četrte ner odgovoril, da bi bilo vpra- I točke niso odklonili skupnega šanje nadzorstva o uvajanju I predloga ga izmenjavo vojnih ujetnikov, marveč sc izjavili, da ne morejo odgovoriti vse dotlej, dokler Severnokorejci ne bodo predložili točnih podatkov o številu vojnih ujetnikov in dokler ne bodo sprejeli predloga, da predstavniki Mednarodnega Rdečega križa obiščejo ujetniška taborišča Severne Koreje. Poročilo osme armade pravi, da so na zahodnem delu fronte sile OZN, ob pomoči tankov na. padle sovraži postojanke in so se nato vrnile na izhodiščne položaje. V bojih ja padlo 51 «severnih». Na zahodni fronti je bilo tudi več spopadov izvid, ric, zaradi česar so morale zavezniške sile zapustiti osvojene položaje zahodno od Yončona. Na srednjem odseku fronte v pokrajini Kumsong so odbili dva kitajska napada. Tudi na vzhodnem delu bojišča so sile OZN odbile sovražni napad. JAPONSKI OBOROŽITVENI NAČRT Pomembne izjave svetovalca Bele hiše ..Načrt Okaiaki" predvideva zvišanje ..policijske raoge" na 150.000 mož - Oborožena bo 2 lahkimi tanki in težk m topništvom > Japonsko ameriški „mešani svet za obrambo" TOKIO. 13. — Republikanski svetovalec Bele hiše John Foster Dulles je izjavil, da Japonska nima samo pravice, zm-pak dolžnost, da se oboroži, ker mora kot suverena država sodelovati pri skupnih obrambnih načrtih svobodnega sveta. Dulles je nadalje izjavil, da nevtralnost in razorožitev nista v čast suvereni državi. «£vica je edina država na svetu, ki si še vedno lahko dovoljuje nevtralnost*. TOKIO. 13. — Japonski oborožitveni načrt postaja vse bolj predmet časopisne diskusije. Tokijski časopisi so v jutranjih urah objavili glavne točke načrta. Ministrski predsednik Ycšida bo «načrt Okazaki* 18. decembra predložil Johnu Foster ju Dullesu med zadnjimi najvažnejš:mi razgovori o vprašan'u kitajske in japonske oborožitve. lilsii 'sraNgsi ~ MEDCOHSKI FINALE TENIŠKEGA TEKMOVANJA ZA DAVISOV POKAL Amerikanca sta nadigrala Bergelina in Pavidsona ^rabert in Schroeder imata zmago tako rekoč v žepu tveda, nevatena travnatih Igrišč, sta malodušna pntQOdai žz^bit 1 JUGOSLAVIJO BODO ZASTOPALI NA NAMIZNOTENIŠKEM PITO Vil SVETA: Trabert je kmalu videl, da je \ Davidseno backhand slab in ] je to nasprotnikovo napako pošteno izkoristil. Njuna igra je trajala eno uro in 27 minut. Bergel in ni nudil nobenega odpora. Prvi set se je končal v 15 minutah, drugi v 20. Pri sta- ... . . ............. »ju S.-2 u tretjem nizu je. ob-; Danes se Z8lin8 df2avno prvenstvo -115 talcev - Naslov brani Harangozo Cnmvo začelo zapuščati igrv * " Harangozo, Dolinar Vogrinc in Gabrič Megla v Londonu LONDON, 13. —• Gosta megle Je danes dopoldne zakrila obe letališči v Londonu, Ukinili so vse odhode, medtem ko pristajajo letala, ki so bila namenjena v London, na pristanišču pri Hurnu ob južni obali. Kaj zanima ameriškega čitalca NEW YORK, 13. — Vodstvo agencije »United Press Associa-tions* je objavila de-et ves i iz leta 1951, ki so najbolj z:i im -le ameriškega čUatelja. Te vesti so: 1 Trumi n je zamen al KOOYONG 13. - Ted Gchroe. der in mladi Tcmy Trabert sta bila naidmcčna zmagovalca v prvem dnevu medeonskega finala teniškega tekmovanja za Davisov pokal. Tako so se praktično zrušila švedska upanja na presenečenje, kakršno bi bila njih zmaga. Schroeder je premagal Len-narta Bergelina s 6-2, 6-2, 6-4, Trabert pa Davidsona s 6-3, 6-4, 9-7. Igra švedske dvojice je bila kaj žalostna predstava. Ze v Prvem matchu so gledalci lahko videli obupno Davidsonovo formo, nato pa še Bergelinoio nesigumoet in malodušje. Na drugi strani mreže sta nejprej 21-leini Trabert. potem televo dobro grajeni Schroeder pokazala igro visoke vrednosti; po sebno še bi uši ivimbledovrki zmagovalec ko se je brezhibni telesni kondiciji pridružil topovski udarec, neverjetne reflekse in odlično igro z osnovne linije. Kdor je kritiziral Franka Shieldesa, kapetana ameriške ekipe zaradi nenavadne sestave moštva, je ob koncu prvega dne moral priznati, da se je motil. In ker sta Schroeder in Trabert na glasu kot nepremagljiva dvojica, je zmaga ZDA skoraj p žepu. Bil bi po- treben čudež, da bi se zgodilo drugače. Skandinavci bi morali zmagati v dvojicah ter v obeh zadnjih igrah posameznikov. 30-letni Schroeder in njegov mladi tovariš sta pripravljena da jutri dokončno Ukvidirata vprašanje ob 14,15 (5,15 zjutraj po našem času). Švedi bodo še vedno imeli na svoji strani občinstvo, ki v celoti navija za slabše, a proti fantastični igri obeh Amerikancev na mreži v tem trenutku ni mogoče narediti ničesar. In še nekaj: Avstralci se ne čutijo preveč sigurni. Kapetan švedske ekipe Gun-nar Galin je ohranil svojo o bi. čajno dobro voljo. On pripisuje slabo igro svojih mož poznemu prihodu v Avstralijo in kratkem treningu. Poleg tega Švedi tudi niso bili navajeni na travnata igrišča. Galin je pohvalil igro Amerikancev: «Ted Schroeder je bi! čudovit m ga nisem še nikoli videi igrati na .tak način». Podobno se je izražal tudi Frank Shields: «S chrceder, kakršnega smo videli danes, je le malo slabši od onega iz leta 1946». Trener Jack Kramer je bil zelo vesel zmage svojega st-rega kolege Teda: sKrasna igra danes Tedova — je dejaj — ena najboljših kar sem jih videl. Navadno Schroeder na lepem popusti, danes pa je igral vse tri nize na isti višini«. Prva bitka med Trabertom in Davidsonom je bila za gledalce bolj napeta, ker je v dru. šte. Schroeder se je jezil in zahteval od sodnika naj povabi gledalce, da bi ostali na svojih mestih. Ob splošnem presenečenju, morda tudi nervozen zaradi incidenta, je Kalifornijec izgubil gem, kljub temu, da je imel servis, in nato še deveti gem. Občinstvo je v upanju na čudež navijalo za Bergelina -Schroeder je v 19. gemu razvil odločujoč napad in v 16. minuti zaključil tretji in zadnji s't. m tMmmm BEOGRAD, 13. — Izvršni odbor jugoslovanske namiznoteniške federacije je sestavil jugoslovansko reprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Bombayu od 1. do 10. februarja prihodnjega leta. V moštvu so: Vilim Harangozo, Dolinar, Vogrinc ter Gabrič. Ako-bi se pokazalo na državnem prvenstvu, ki se začne jutri, da sta Grujič in Uzovinac v formi, bj pomnožila reprezen. tanco tudi ta dva igralca. Letošnje prvenstvo bo že šesto po vojni. Lansko leto je zmagal Harangozo, ki je tudi letos poleg 2arka Dolinarja najresnejši kandidat za osvojitev naslova prvaka. Račune bi znal prekrižati najboljšima le Josip Vogrinc. Tekmovanje je organizirano v čast desefet-nice ustanovitve Jugoslovanske armade, prireditev pa je pever. jena klubu Partizanu, ki je to nalogo opravil zadovoljivo že lansko leto. Mednarodna nogometna tekma med vojaki ItalijaBeqija 2 2 (0 2) NEAPELJ, 13. —- V prvem polčasu mednarodne vojaške nogometne tekme med Italijo in Belgijo je kazalo, da bo Italija doživela poraz. Belgijci so okoli 35. min. v presledku dveh minut zabili dva gola in naloga italijanskih napadalcev za tem r.-i bila najmanj lahka. Domačini so bili skoraj celo tekmo V napadu, a so izenačili šele nekaj minut pred koncem. Boscolo je streljal z razdalje nekaj metrov, vratar je z odprtimi dlanmi obranil. Tržačan se je nato hitro ponovno prebil do žoge, ki je potovala v komer in s težke pozicije dal drugi gol ob navdušenju vseh soigralcev lin 20 tisoč gledalcev. Bergelin Jje prišel na dvoboj v svoji najslabši formi, poleg tega pa Je imel izvrstnega nasprotnika - SchroedeTja. Doživel je hud poraz. NA VČERAJŠNJEM TRENINGU TR1EST1NE »i še mndoče oceniti Moštvo je zjutraj odpotovalo v Neapelj, kjer bo nastopilo v popo'noma isti postavi kot v nedeljo proti Legnann Z včeraišnjo zmago ima Schroeder mnogo upanja, da nastopi tudi v finalnem dvoboju Davisovega pokala proti Avstraliji. Na včerajšnjem treningu Triestine, ki je bil nasprotno kot se je govorilo popoldne na igrišču v Ulici Flavia, so igralci prvega moštva premagali kombinirano enajstorico rezerv in juniorjev s 4:1. V moštvu je bilo nekaj zanimivih sprememb: tako je r* pr. Mariuzza igral levega branilca, srednji branilec | pa je bil Zorzin. Veliko zanimanje je vladalo | za srednjega napadalca Darina | (Udinese), ki bi lahko postal član Triestine. Matično društvo je pripravljeno, da gp posodi. Odločitev čaka torej le upravo Triestine. Po današnjem nastopu ni mogoče sklepati, ali bi bil njegov angažman koristna zadeva ali ne. Igral je le v drugem polčasu, vendar ni forsiral. Nuciari je bil v vratih rezerv. Danes zjutraj odpotuje Trie-stir.a v Neapelj na težko tekmo proti Napoliju. Sestava enajsto-rice bo verjetno ista kot v nedeljo proti Legnanu, le ako bi Ispiro zaradi manjše poškodbe ne mogel igrati, bi njegovo mesto zavzel Benegas. Na pot je odpotovalo enajst igralcev prejšnje nedelje, kot rezerva pa Valenti. NAJBOLJŠI LAHKOATLET1 EVROPE SKOKI IN METI Daljina: 7.« Vlsser (NI) 7.45 Brnad (J) 7.41 F61des*y (M) 7.30 Adamczyk (P) 7.32 Walker (VB) Valkama (Fi) 7.30 Faucher (Fr) Gdbel (N) 7.29 Israelsson (Sve) 7.20 WUrth (A) Palica: 4.37 Deni.enko (SZ) 4.32 Bryngeir*son (I» 4.30 Lundberg (Sve) 4.29 SiUon (Fr) 4.27 Brajnik (SZ) 4.20 Schnelder (N) Scbeurer (Svi) PUronen (Fi) Olenius (Fi) LandstrSm (Fi) Troskok: Disk: 13.24 Hlltuneu (Fi) 34.11 Concolnl (1) 13.23 Sčerbakov 53.30 Tosi (I) (SZ) 51.35 KIlcs (M) 13.13 Uusibauta (Fi) 30.97 Nyquist (Fi) 14.91 Burgard (S) 30.04 Hlpp (N) 14.90 Norman (Sve) Sarlalp (T) 14.17 Ahman (Sve) Weinbegr (P) M'Baye Malic (Fr) 14.04 Frister (N) 49.00 Lipp (SZ) 49.04 Malssant (Fr) 49.49 Matvejev (SZ) 49.33 Clancy (Ir) Huseby (Is) Kopje: 71.9 Mikklnen (Fi) 73.25 Berglund (Sve) 73.34 Hyytttfinen (Fi) Krogla 16.90 Lipp (SZ) 16.72 Grigalka (SZ) 16.69 Huseby (Is) 16.50.5 Savidge (VB) 71.90 Sčarbakov (SZ) 16.20 Skobla (C) 71.02 Moks (Sve) 16.09 Fedorev (SZ) 71.30 Bengtsson (Sve) 16.06 Kalina (C) 70.36 Erlczon (Sve) 15.05 Lomowski (P) 70.20 Cibulenko (SZ) Suharev B. (SZ) 13.70 Prywer (P) 70.17 Will (N) Chiesa (I) 13.70 Gorjainov (SZ) 69.54 Sick (N) Kratice pomenijo: A — Avstrija; Be — Belgija; Bg — Bolgarija; C — CehosiovaSka; Fi — Finska; Fr — Franclja; I — Italija; Is — Island; Ir — Irska: J — Jugoslavija; M — Madžarska; Ni — Nizozemska; No — Norveška; N — Nemčija; P — Poljska; R — Romunija; S — Saar; SZ — Sovjetska zveza; Sve — Švedska; Svj — Švica; T — Turčija; VB — Velika Britanija. Načrt Okazaki obsega sledeče najvažnejše točke; 1. Japonska se bo trenutno zadovoljila z utrjevanjem svojih sedanjih sil. ki jih imenujejo «policijska zalega*. Število mož policijske zaloge bodo do prihodje jeseni zvišali od 75 na 150.000. Izpopolnili bodo tudi njeno oborožitev. ZDA ji bodo namreč poslale težko topništvo in lahke tanke. 2. Japonska bo okrepila policijsko mornarico s tem, da bo zvišala število patrclnih ladij na 200. 3. Ustanovili bodo novo ministrstvo za «vzdrževanje miru*, ki bo ukazovalo policijski zalogi in policijski mornarici. 4. Odnosi med japonskimi oboroženimi silami in ameriškimi, ki se na podlagi varnostnega pakta nahajajo na Japonskem, bodo morali biti določeni od organa z& zvezo. Ustanovili bodo tudi »mešani svet za obrambo*, kar naj bi bil nekak japonsko ameriški glavni stpn. Glede japonske oborožitve je tudi avstralski zunanji minister Cassey dal svoje pripombe. Na tiskovni konferenci je dejal, da so zagotovila, ki so jih ameriški voditelji dali v svojih razgovorih o japonski oborožitvi, tako važna, da so v Avstraliji razpršila doberšen del strahu, ki je doslej vladal okoli tega vprašanja. Glede pacifiške zveze pa je poudaril, da ne bodo dosegli v tej smeri nobenega napredka, dokler ne bodo zainteresirani parlr-menti sprejeli diplomatskega besedila, ki naj bi predstavljalo osnovo za to zvezo. Casy je s temi besedami namigoval na varnostni sporazum, ki so ga v septembru zaključili med ZDA, Avstralijo in Novo Zelandijo. Obsfreljevanie ribiške ladje v kitajskem morju TOKIO, 13. — Policija je -javila. da je neki japonski stoton-ski ribiški čoln izginil potem ko ga je neka ladja v Kitajskem morju obstreljevala. Tudi na neki drugi ribiški ladji so vidni znaki eksplozij topovskih granat, vendar se je vrnila v svoj pristan. Zvon katedrale Sv. Stefana iz turških topov DUNAJ, 13. — V katedrali Sv. Stefana bodo v najkrajšem času zamenjali zvon, katerega je topniški izstrelek vrgel iz zvonika. Nov zvon so vlilj v livarni Sv. Florjana v Zgornji Avstriji. V naslednjih dneh ga bodo prepeljali v Line in sp ruladi dalje na Dunaj. Nov zvon, ki mu pravijo tudi »Purnme- KINO V T »t N T L Rossetti. 16.00: «Colt 45», R. &0*4 in Rutk Roman. Exce!sior. 15.30, 17.35, 19.45,2150: «Paodora», A. Gardner. Mason-J. Mason. Naziocale. 16.00: «Mr. Belvek« zvoni*. Fenice. 16.C0: «Stirinajsta ura»i ^ Douglas. R. Basehart. Filodrammatico. 16.00: «Se5tafje* na 38. vzporedniku*, U** Callister, L Stevvart in B. K™-Arcobaleno. 16.00: «Bobncči som»> J. Wayne in P. Neal. Astra Rojan. 16.30: «Zakon morja* B. Donlevy in Ella Raines. Alabarda. 15.30: «Ma!e žene*, &• Taylor, M. 0’Brien, J. Leigl>-Armonia. 15.30: »Meje sovraštva*. H. Lamarr in R. Milland. Aurora. 15.00: «2ivele proste ur-ce», Croccolo ln N. Taranto-Garibaldi. 15.00: »Sijajni čas**-Ideale. 16.00: »Raj za ženske* A. Neagla. Impero. 16.00: »Poljubi me in vedel boš*, P. Foster in Patrie* Italia. 15.00: »Moje življenje tvojega sina*, L. Scott. Kino ob morju. 16.00: «Prvt E. Parker. Mladoletnim preP0-vedano. . Moderno. 16.00: »Jutri bo dr®1 dan*. Savona. 14.30: «NeFrem»^lJiv‘,' G. Cooper in P. Goddard. Viale. 16.00: »Tarzan na bojne® pohodu*, Lex Barker. Vittorio Veneto. 16.00: nikar se ne poroči!*, 2- , Donald, J. Iturbi. J. P°welL Azzurro. 16.00: «Hribi se prff kajo», R. Raines irr R. s .L, Belvedere. 16.00: »Indijanska U bica*. J. Stevvart in Clandler-Marconi. 16.00: »Kleopatra*. Colbert. Massimo. 16.00: «Cesaričln J"1* mec», R. Greene in G. G.v Pat 0'Brien in R. VVarrfeh. , Vittoria. «Smer Tokio*, C. Gra*1 in John Garfield. RADIO JU«Obl,OVAIbH>‘ (JOSE 'I' it Sl T A PETEK, 14. decembra H** ^ Poročila ob 7.00, 13.30, l9'^ 23.05. 7.15 Jutranja glasba. Igra veseli kvartet. 14.00 Od ka do rumbe. 14.30 Od včeraj danes. 14.35 Poje sopranistka ž.ca Kozem. 18.00 Svving in vjj steep. 18.10 Radijski vedtf V Igrajo godbe na pihala. 19.0° ..j-lodije z juga. 23.10 Glasba za ko noč. 1III4T II 7.30, Jutranja glasba. ki orkestri. 12.00 Sodobna Ar, »■»J? ------------->na A"f oo ja. 12.10 Za vsakega nekaj. UL Glasba po željah, 17.30 P‘5^5 glasba. 18.00 Glas Amerike. Čajkovski': Serenada v c' ep 18.46 Klavriski jazz. 19.13 iz ^. vansklh oper. 20.00 Slovenski rodni motivi. 20.30 Tržaški 9 turni razg'edi. 20.45 Lahka ».30 ba. 21.00 Večerni koncert. 1U. Brahms: Koncert št. 1 v ““husnl 22.45 Večerni ples. 23.33 motivi. T K S T I. Cf 7.45 Jutranja glasba. M- ejt-dalni orkester pod vodstvonv gefll la Savine. 12.20 pesmi. I3:2 , ran. in tja no svetu. 14.00 Tretja • or 14.10 Giannl S-Tred in nje?°v.4.50 ke ter. 14.30 Stari mot-vi- .j Gledališke novosti. 15.00 F cert britanskega tiska, 18.00 'frl sopranistke Ines Gl3nnelu , ples-klavirju Giulio Viozzi. na glasba. 19.15 Iz naše d s* j, oO 10.50 Kratke športne vest'- tpr » v . .-------------------- IU.JU AVI b|A/|i-lit 1 -r)«F» ' nn». je temeljito pregledala Prenos iz Verdijevega nrk^et rmuh« v ,----■- tori ja v Turinu. 22.40 ^^tvO1!! posebna komisija. Zlitje kovin je popolnoma uspelo in to ne samo v estetskem oziru, ampTk tudi v pogledu zvoka. Zvon tehta približno 200 ton in je med največjimi na svtu. Napravljen je iz turških k-nmov, ki so jih v koncu XVII. stoletja zaplenili ob turškem nanadu na Dunaj. Lansko je*en so že vlili zvon ga cerkev Sv. Stera-na. vendar delo ni uspelo, in so nato zvon pretopili. Znano je, da so dunajske oK lasti za napravo tega zvona podvzele širokopotezno nabL ralno akcijo, fko da v Dunaju skoraj nj bilo človeka, ki bi ne prispevaj svoieea obi-lusa modernih r trnov pod p\e‘ Franresca Ferrarija. 23.20 glasba. K I. O V K X 1 J A ^ %V 12.00 Simfonični plesi. bavna glasba. 14.00 Vese * ke ln po -kečni ritmi. 15-1U pf na g-asba. 15.30 2elell s.e jpt slušt-jte! 16.20 Koncert P° ,en5* 17.10 Naro de pesmi P°/e 17.50 Igra orkester zbor. Ljubljana. 18.10 Za p onirJ*-„,* ono ^ Tgl J) Zabavna glasba. 20.15 Iz sta Savina (ob 3. obletnici Lfj 21.00 «Svet v satiri ln ‘}„A — Ra-Vo Murnik: Groga1. gV 21.20 F. Schubert: Goda m'jtitd tet v d-molu «DekIica 22.15 in 22.45 Nočna g1351’ .„„111 »Kaj mislite*, mu rečem nekoč, ko sem takole stal pred izložbo, »kaj mislite o tejle krsti?* «0, gospod, to bi vam mogel posebno priporočiti!* je navdušeno vzklikal mladi podjetnik. «Mar ni nekoliko majhna?* »Prosim, dovolite* je rekel, se odmaknil od mene tr1, štiri korake ter me pomeril od glave do pete, »bodite prepričani, gospod, d* bi vam bila tako prav, kakor da smo vam jo napravili po meri*. »Se vam ne zdi. da je malce tesna?* »Morebiti, nekoliko prlla-godena, to pa samo v začetku, kakor recimo novi čevlji, toda pozneje, verjemite, bi se v njej počutili prav udobno*. »Da, bo že tako... Kako pa je s kakovostlo?* «0. prosim!* je presekal brsndo. «Zastran tega vam lahko dam p'smeno jamstvo za d"bo petih let*. 8eveda sva se dodobra se-2mni!a in se pogovarjava o vseh nadrobnostih. In mi Je mož nekoč poln navdušenja in ponosa razložil svoj načrt pogrebnega sporeda. Na čelu sprevoda blazina z odliko, vanji, potem venci, pevska ne fiinte, da se je svet ob njegovi smrti vprašal: »Kaj Je neki s tem nameraval?* Zato morate biti pri obja- MOJA C BRANISLAV NUŠIČ društva in drugo, — ln me vi moje smrti previdni. Prvi Je seveda takoj povedel v j dan naj prineso dnevniki prodajalno, da ml pokaže | novico: »Kakor čujemo, je blazine za odlikovanja, ven-. gospod Nušič včeraj umrl*, ce In trakove za člane pev- Drugi dan bi že lahko obja-skih društev. vili naslednjo beležko: »Bolj »Prosim*, je dodal, »stvar in bolj se potrjuje naša vče-J» treba samo tako urediti, rajšnja vest, da je gospod da umrete poleti, ko je dalj-; Nušič umrl*. Sele tretji dan šl dan, da lahko izvedemo je treba pribiti: «Kakor celoten spored*. I smo zvedeli iz najbolj za- Kakor vid^e, sem se pojnesljivih virov, je gospod srečnem naključju sprijaznil 1 Nušič resnično umrl*, z vsebino zadnjega pcglavja| Da občinstvo ne bi niti za svojega življenja in že tudi I las več podvomilo, naj pride marsikaj potrebnega pripra. J k meni kak nov nar, da me vil. Zdaj je treba samo še zasliši. Ker pa bi se lahko 28. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1 Pagovo9!, iiimiiimiiiiiimiiiiimiiiiiniiiiiiiniiiimiimmmii umreti, da bi občinstvo, ki čaka konca predstave, lahko šlo domov. Tudi v tem pogledu bom storil vse, kolikor Je v moji moči. A kadar se bo razvedelo, da sem umrl. boste vid-ll, da mi svet še verjeti ne bo hotel Tolikokrat sem se *e pošalil s tem svetom, da bodo najbrž tudi takrat mnogi mislili, da Je to spet kakšna nova burka. Podobno Je bilo s Talleyrandom, ki Je tako pogosto uganjal politič- zgod'lo da tedaj ne bi mogel odgovarjati na stavljena vprašanja, je po moji misli najbolje, da tak razgovor že zdaj pripravim. Sicer pa to ni nič kaj nenavadnega. — pogovor z mrličem. Nasprotno. V poli-t ki se pogostoma zgodi, da prav tisti, ki so že mrtvi, pišejo pogovore s seboj in jih ponujajo različnim uredništvom. V mojem primeru se bo razgovor omejil samo na to. da se pribije dejstvo, da sem Isti v miru. Torej kaj bi pa umrl brez kakršnega koli; radi? fastiljubja ali domišljavosti Razgovor bi na priliko potekel takole: Novinar: Poslal me Je rav-natelj »Svetlobe* in vas pro-sim, da bi bili tako dobri ln mi povedali kaj o svoji smrti. Jaz: (molčim, kakor se mrliču spodobi). Novinar: Ali se lahko nadejam da mi boste ustregli? Jaz: (Se vedno molčim, da bi se novinar prepričal, da sem res mrtev). Novinar: Mislil sem. da lahko računam z vašo u-strežljlVostjo? Jaz (čeprav mrtev naposled zagrni m): Seveda, kakor sem tudi jaz vedno računal z novinarsko vsiljivostjo, ki niti mrliča ne pu- Novinar: Zunaj govore, da ste umrli. Jaz: Ni treba, veste, kaj prida verovati pouličnim čenčam, čeprav je v tem primeru v njih tudi zrno resnice. Novinar: Ali torej lahko rečemo, da ste mrtvi? Jaz: Računajte s tem kot z dejstvom, ki vam Je lahko za podlago najinega razgovora. Novinar: Ali bi lahko zvedel za pobude, ki so vas k temu pripravile? Jaz: Ze dolgo sem se ukvarjal z m sltjo, da bi se umaknil iz življenja. Novinar: Ali ate imeli kak poseben vzrok, da ste sl iz- brali vprav ta trenutek za svojo smrt? Jaz: Lahko vam povem, da sem premišljeval, kako bi to reč za dlje časa preložil, toda zadeva se je proti moji volji drugače končala. Novinar: Ta podrobnost me močno zanima. Ali bi bili tako prijazni tn mi jo razložili? Jaz: Zakaj pa ne. Lejte. bilo je takole: zdravniki, k) so se pred dnevi zbrali okrog moje postelje, so v latinskem jeziku sprejeli sklep, da moram umreti. Ker sem bil že izza mlada na glasu zelo slabega latlnca, sem izkoristil to lepo lastnost in jih kar nisem razumel. Drugi dan, ko so spet prisil, so se začudili, ko so me našli še živega. »Saj ni mogoče!* so vzklikali. Spet so se me lotili. me otipavali in potrkavali. Naposled pa so se razdelili v dva tabora; moj hišni zdravnik Je sodil, da moram umreti v 24 urah. Njegov to. variš in drugače moj dobri prijatelj pa je vzhičeno vzklikal: «Ta se lahko še mesec ali dva takole vleče!* Poizkušal sem zaman spraviti oba tabora, toda zdravniki so se bolj in bolj razgrevali. Naposled so stavili na mojo glavo. Moj hišni zdravnik je položil povsem nov tisočak za stavo, da bom umrl v 24 urah; oni drugi je takisto položil na mizo ti-sočak ln zatrjeval, da se bom »takole vlekel še daljšo dobo*. Stavo sta sklenila, si segla v roke in jaz sem moral stavo potrditi. Naslednje Jutro je prišel k meni hišni zdravnik in že po prvih besedah, ki jih Je spregovoril z menoj, sprevidel. da sem pristaš njegovega tovariša. »O, to pa res ni lepo od vas!* mi Je očital. »Vi bi morali biti v tem pri meru docela nepristranski; če pa že mis) te, da je treba s kom simpatizirati, sem vam vendar Jaz bližji!* — Opravičeval sem se, da nikakor ne želim biti pristranski in da nimam nobenih posebnih vzrokov, zaradi katerih bi se oklenil mnenja onega drugega zdravnika, razen zgolj tega, da mi on dovoljuje nekoliko daljše življenje. To je mojega zdravnika hudo užalilo, planil je in mi v brk rekel, da je njegov tovariš navaden nevednež in da nasprotuje samo zato. da bi izpodkopal hišnega zdravilka. «Ampak, gospod*, je pristavil ves v ognju, »jaz se ne dam izpod-kopati; ne morem dopustiti, da bi me kdo kar tako zlahka pobijal. VI morate umreti še današnji dan!* Poizkušal sem mu ugovarjati z nekaterimi nasprotnimi razlegi, on pa je ostal pri svojem ln trdovratno nagla-šal, da n1 lepo, da jaz. ki veljam za kulturnega človeka, tako očitno omalovažujem medicinsko vedo, ki je sto-prav v našem veku dosegla večje uspehe kakor vse druge pozitivne vede. Naporled je primaknil stol, prisedel k postelji, me prijel za roko in se pričel prav prijateljsko pogovarjati. »Kaže, da na meravate takole žlvo^ kak mesec ln dan, a P ju s prav ste se že spri-1®.,,, tem, da boste un’-«9teU*' «Da!» - »Dragi P* L, raje zdravnik prijatelj daljeval, »kar tako1 ^liK0 mora biti jeseni, je ptcO--drevi. Naše ljudstvo - ^ja-ro, njegova modrost j D|e) va in se je treba P° poravnat!!* — In ko < sp pa meč bei* — „1 ge “1 koncev skliceval ^ moje debro srce. “T "leJ*®’ odnehati ln tako s* zgodllo, da sem umn-Novinar: To je Pa rtmlvo! (Zapluje • Jvp. Jaz: Da, zelo ^ Novinar: A» ^ p0Ved^’ prositi, c’a bi mi sev kako sodite o smrtn ^ Jaz: Rad vam bom ^0 vorll tudi na to. )Zprf vam P=vem' Mnenje Domenil svoje mneru ^rt! nisem umrl, sem K0 ta*J gače sodil, na pr porok kakor moški P zalconu * drugače sod Jo o Kor po poroki- jist Novinar (vzame papirja). .^i) (Nadaljevanje ,30 dio- r,,„, ,,r.d,ltk BRANKO BABIC - Od* urednik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI It 6. III nad. - Telefon Jtev. VJ-dJd In M 638 — PO#lU preda! — UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA St. 20. - Telefonska St. 7M» - OGLASI: od 8.30 12 In od 15 . 18 - Tel. 7a.au — Cen. onlajov Za vsak mm višine v STlnl 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mrr, širine I snolpca za vse vrsteči*v>v po V din. - Tiska TržaSki tiskarski zarad. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco i-U.. Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 30la-I. Tel. 70 NAROČNINA Cona A me>etna 350 Četrtletna 900 polletna 1700. celoletna 3200 lir. Cona B Izvod 8. mesečno 150 din. FLRJ: uvod 6. ''‘^m3Ktga •'* Poštni tekoCI raCun za STO ZVU. Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega mu ^zo.Z. • T Ljubljana TyrSeva 34 . tel. 20-09, teko« raCun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7 — Izdaja založništvo tržaškega t> 8