PELJE KONČNO
HOLLYWOOD?
Strani 2,40
MLADOLETNI OSUMLJEN
JPOSKUSA UMORA
Stran 25
BO PADEL SLATINSKI
DREVORED?
Stran 16
ST. 40 - LETO 58 - CELJE, 2.10.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Taljana Cvirn
STARA
FRANKOLOVSKA
FARAZ
NOVIM VETROM
Stran 9
DAVORIN
ŠKRINJARIČ:
»OKOLI NAS
CRKUJEJO.MIPA
SE NE DAMO«
Stran 5
SLADEK IN GRENAK
PORAZ
Stran 23
2
DOGODKI
UVODNIK
Drugič bolje
pripravljeni?
Za celovite zaključke o poteku sa-
mega festivala je še prezgodaj. Mnoge
stvari se bodo pokazale šele s časom.
Pa vendar lahko poskusimo ubiti ne-
kaj najbolj očitnih muh.
Je Celje dihalo s festivalom? Premiere
niso napolnile dvoran, kar je bilo pred-
vsem odvisno od filma. Kajmak in mar-
melada je bil razprodan in predvide-
vamo lahko, da je nagrado občinstva
dobil tudi zato, ker ga je najprej gle-
dalo in zato zanj glasovalo največ lju-
di. (Vprašanje je, kaj bi se zgodilo, če bi Pod njenim oknom
že vnaprej spremljala fama, ki spremlja Branka Duriča -
Dura.) Po nekaterih pokazateljih mnogi Celjani niso niti
vedeli, da se festival dogaja. To kaže na neizkoriščene pro-
mocijske priložnosti. Ne bomo o odgovornostih - te so izred-
no kompleksno porazdeljena zadeva - zlahka pa rečemo,
da tukaj niso bila dovolj pripravljena tla, na katera se je
potem preselila malce nerodna različica festivala.
Kaj bi se zgodilo, če bi bile promocijske možnosti izkoriš-
čene? Bi Celjani in Neceljani drli v kina, na slovenske fil-
me? Bi to narediU po dvanajstih letih premora, za festival,
ki je tedaj odšel pod krinko zamer, ki še niso povsem pozab-
ljene? Nahajamo se v vodah čistega ugibanja, toda tehtnica
se bolj nagiba k preprostemu ne. Odstotki gledanosti bi bili
večji, a ne precej. Napisali smo že in ponavljamo: leto 2003
je leto polaganja temeljev. Ostalo bo prinesel čas. Ko se bo-
do razblinila nekatera razočaranja in cinizmi, bodo festi-
valu ostale prednosti... napredki... ki jih je vendarle dose-
gel. Pa ne govorimo le o infrastrukturi, temveč o nekaterih
drugih podrobnostih. Vsebinsko so zadeve stale, da že dol-
go ne tako. Nekaj filmskega kroga je vendarle prišlo sem,
našlo svoj prostor in tudi uživalo. Zainteresirani so vedno
že vnaprej vedeli, kateri film je treba videti in katerega ne,
govorice pa so bile precej zanesljive. Neskromno rečeno:
naš bilten je prvič po letu 1991 prinesel nekaj urgentnega,
aktualnega vzdušja v festival. Odvijalo se je več spremlje-
valnih dejavnosti kot v Portorožu. Zgodovinski TV-prenos je
- vsaj gledano iz dvorane - uspel. Janez Lapajne, predsed-
nik žirije, je ob podeljevanju »kamnite vesne« izrekel dram-
ski, aktivističen in kar je v tem kontekstu morda najbolj
pomembno, izrazito filmski govor. Nagrade so bile podelje-
ne ... ravno dovolj nabrito, da se ni mogoče strinjati z vse-
mi, večini pa je težko ugovarjati. Polona Juh je upravičeno
potrjena kot najboljša igralka, Rezervni deli pa so zelo do-
ber film, čeprav, hm, najboljši?
Vse to zadostuje, da vsaj radovednost vleče naprej, v 2004.
Torej, ob letu osorej. Upamo, da vsi skupaj bolj pripravljeni.
PETER ZUPANC
Vesne za najboljši
Na 6. Festivalu slovenskega filma so podelili še vrsto drugih nagrad - Izstop
joča filma: Rezervni deli in Pod njenim oknom
Slovenskim filmarjem je
letos uspelo, da so vse do
zaključne festivalske prire-
ditve v soboto zvečer v
preddverju Planeta Tuš do-
bitniki nagrad ostali skriv-
nost. Šli so celo tako daleč,
da so kot varnostno mrežo,
da kakšno ime le ne bi pri-
curljalo v javnost, napisa-
li diplome z obema nomi-
nirancema za dobitnika po-
samezne vesne...
Nagrajenci so tako resnič-
no ostali skrivnost vse do raz-
glasitve, po prejetih nagradah
pa sta bila resnično izstopajo-
ča filma Rezervni deli Damja-
na Kozoleta in Pod njenim ok-
nom Metoda Pevca. Strokov-
na žirija 6. FSF (predsednik
Janez Lapajne, Miljenko Jer-
govič, Ženja Leiler, Jelka Ster-
gel in Branko Šturbej] je ve-
sno za najboljši celovečerni
film podelila filmu Rezervni
deli Damjana Kozoleta v pro-
dukciji Emotionfilma. Ustvar-
jalci Rezervnih delov so pre-
jeli še tri nagrade vesna; za naj-
boljšega igralca Peter Musev-
ski (tudi Stopov igralec leta
2003) kot odsluženi spidvejist
Ludvik Zaje, za najboljšo glasbo
Igor Leonardi in za najboljšo
fotografijo Radislav Jovanov-
Gonzo. Na vesni za najboljši
celovečerni film in za najboljšo
fotografijo sta vezani še dve na-
gradi; nagrado Synhro Studia
je prejel producent Danijel Ho-
čevar, nagrado Kodak Filma
pa Radislav Jovanov-Gonzo.
S tremi vesnami je Rezerv-
nim delom sledil film Pod
njenim oknom Metoda Pev-
ca v produkciji Emotionfil-
ma, ki ga je za svojega na-
grajenca izbrala tudi žirija
Društva slovenskih filmskih
kritikov, vesne pa so prejeU
Metod Pevec za scenarij, Po-
lona Juh (tudi Stopova igral-
ka leta 2003) za vlogo Duše
Pavlin ter Marijana Brecelj
(tudi Stopova epizodna igral-
ka leta 2003) za stransko vlo-
go mame Vande.
Vesno za najboljše doku-
mentarno delo so žiranti pri-
sodili Amigu Dimitra Ana-
kieva in Simona Obleščaka
iz produkcije Kino društva
Zvezda. Kar dve vesni (kar
se ne zgodi pogosto), za naj-
boljši študentski in najbolj-
ši kratki film, pa je prejel Flo-
rijan Skubic za film Ko bom
jaz umrl, bo en majhen po-
greb v produkciji AGRFT.
Festivalsko občinstvo je po
vmesnem premoru letos spet
z neposrednim glasovanjem
izbiralo svoj najljubši film;
najvišjo oceno je prejel Kaj-
mak in marmelada Branka
Duriča-Dura.
Žirija za podelitev Babiče-
vih nagrad (predsednica He-
lena Koder, Peter Kolšek in
Jaroslav Skrušny) je pregle-
dala letošnjo bero igranega
in dokumentarnega progra-
ma TV Slovenije ter študij-
skih oddaj iz produkcije štu-
dentov AGRFT ter podelila
Babičevo nagrado za leto
2003 za najboljšo režijo igra-
nega dela režiserki Jasni Hri-
bernik za kratki igrano-do-
kumentarni film Tango 5 v
produkciji TV Slovenija; za
najboljši scenarij in režijo
dokumentarnega dela scena-
ristki Elke Gagi Stojan in
žiserki Almi Lapajne za
kumentarni film Mati v [
dukciji TV Slovenija ter
režijo študijske oddaje ri
serju Juriju Grudnu zd
žijo kratke T V igre Na Š
nju v produkciji AGRFI
TV Slovenija.
Žirijo revije Stop (igl
ske nagrade podeljujejoi
od leta 1973) so letos sesi
Ijali predsednica Bernai
Oman, Karpo Godina ini
ha Brun, za Stopovega oi
tavnega igralca leta 2003
so izbrali Saša Tabako
ča za vlogi v filmih Nap
nincah in Pod njenim
nom. ,
IVANA STAMEjI
Foto: GREGOR KA^
V festivalsko torto so družno zarezali: dobitnika vesne za najboljšo igralko in igralca Polona Juh in P
Musevski, hkrati tudi Stopova igralska nagrajenca leta, ter Stopov obetavni igralec in epizodistka leta S
Tabakovič in Marijana Brecelj.
OCENE 6. FSF
Saša Jovano-
vič, direktor 6.
FSF:
»Na 6. FSF je
bilo lepo vzduš-
je in tudi odziv
gledalcev je bil
dober. Splošna
ocena je, da slo-
venski film po-
staja bolj komu-
nikativen, da se
delajo filmi, ki se bolj dotaknejo gledalcev.
Morda je bilo malo nerodno, da je otvo-
ritev sovpadala z gledališko premiero v Ce-
lju, tako da je bilo nekaj prostih sedežev,
potem pa je šlo le na boljše. Večerne pro-
jekcije so bile lepo obiskane, dopoldanske
pa so spremljali bolj novinarji in širša stro-
kovna javnosti. Zelo smo zadovoljni. Soor-
ganizator in lokalni partner pri pripravi 6.
FSF Novi tednik&Radio Celje je izpolnil naša
pričakovanja in vse, za kar smo se dogovo-
rili je lepo teklo: mislim zlasti na razne lo-
gistične zadeve kot je tudi novinarsko sre-
dišče. S plakati in transparenti bi morah
priti prej v mesto, da bi ljudi bolj opozorili
na dogajanje. Nekaj stvari bo treba še iz-
boljšati, za prvo sodelovanje pa kakšnih več-
jih logističnih zapletov ni bilo in o 6. FSF
smo dobili zelo pozitivna mnenja tudi od
tujih gostov.
Svet festivala bo v prihodnjih dneh odlo-
čal, ali bo tudi 7. FSF v Celju. Lahko pa upa-
mo, da bo ostal v Celju. Tudi obiskovalci.
mlajši igralci, režiserji in strokovna javnost
menijo, da je Celje primerno mesto.«
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje:
»Selitev FSF
v Celje se je
zgodila; vrnil
se je domov, k
svojim koreni-
nam. Za nami
je pester in bo-
gat program,
sodeč po izja-
vah gostov, no-
vinarjev in
filmskih delav-
cev, pa je seli-
tev dosegla svoj
namen.
Če je bilo kaj narobe, če se je zgodila kak-
šna nepravilnost, če kaj ni bilo tako kot je
kdo pričakoval... bomo to naslednje leto po-
pravili. Vse dobre stvari, ki so bile ljudem
všeč, ki so se jim zdele simpatične in prisrč-
ne, pa bomo obdržali. Sam sodim med do-
kaj redne filmske gledalce in vem, da slo-
venski film, razen redkih izjem, v zadnjih
desetih in še nekaj letih ni imel svojega ob-
činstva. Zato bi bilo zgrešeno, če bi priča-
kovali, da mu bo zgolj selitev iz enega v drug
kraj zagotovila tudi gledalce. Res pa je, da
lahko FSF doda vsaj majhen kamenček v za-
pleten mozaik popularizacije slovenskega fil-
ma.
V Celju bomo v naslednjih letih dober in
najbrž tudi vsako leto boljši gostitelj FSF. In
ko bomo čez nekaj let zadovoljni opazovali
polne dvorane, bomo še bolj zadovoljni. Tako,
kot bodo takrat najbrž zadovoljni vsi tisti,
ki jim filmska umetnost reže vsakdanji kruh.«
Igor Pediček,
predsednik
Društva sloven-
skih filmskih
ustvarjalcev:
»Vsak nov festi-
val - in to velja tu-
di za našega, če-
prav vemo, da je
Celje že gostilo
prireditev - ima
otroške težave. A
kljub temu je bil
6. FSF izredno
dobro organiziran.
Prireditev rabi čas, da se prime. Prav šte-
vilo obiskovalcev je bila letos naša otroška
težava. Za organizacijo je potrebna izredno
dobra medijska podpora in obveščenost. Mi-
slim, da festival v tem pogledu šepa, ampak
prijeti se mora! Žal mi je, da je bila tako
dolga prekinitev v Celju. Filmarji smo se na
mesto že navadili, potem smo se morali na
Portorož, zdaj se znova privajamo na Ce-
lje... Da se je FSF selil iz Portoroža je dobro
in slabo. Dobra je gostoljubnost, ki je v Ce-
lju že legendarna, tu je tehnična podpora
neprimerno bolje razvita, večje je zaledje
občinstva... Slabo pa je, ker ni morja, saj so
bili obiskovalci v Portorožu vajeni še malce
razvajanja s te strani.
Naslednje leto bomo zagotovo spet v
lju. Največja neumnost bi bila, da bi se s
kam prestavljali, sploh ne sme biti vpn
nje: Celje da ali ne. Vprašanje je le, v I
snem obsegu? Slednje je odvisno od filn
jev, koliko filmov bodo naredili, in od di
ve, koliko denarja bo dala, da bi FSF zaži
ne samo kvalitativno, ampak tudi kvant
tivno.«
Urban Majcen, direktor multikina ^
net Tuš:
»S festivalom
sem načeloma
zadovoljen, zla-
sti s samo vse-
bino. 6. FSF je
konec koncev
uspeval in če-
prav je prihaja-
lo do napak,
smo jih sproti
popravljali. Za-
to upam, da so
vsaj nekatere
od teh napak
kritikom ušle. Bilo je tudi kar nekaj'
lomarnosti s strani producentov. Dobili s'
recimo, slabe kopije, in to meče slabo'
na kinoprikazovalce, čeprav s tem praV
prav nimamo čisto nič. Na splošno p'^
hočemo govoriti o festivalu, na katefj
bomo ponosni, bomo morali tako Fi"
ski sklad RS kot vsi ostali vpleteni nar^
ti še marsikaj. Na svidenje prihodnje'^
v Celju!«
St. 40 - 2. oktober 2003
DOGODKI
3
Sa-Ša na
stranskem tiru
šaleških in zgornjesavinjskih občinah zahtevajo, da tudi Velenje postane
središče nacionalnega pomena
lolitiki, gospodarstveniki
j^ipani zgornjesavinjskih
Reških občin ne spreje-
lo predloga Strategije pro-
rskega razvoja Slovenije,
aterem je opredeljenih 8
dišč nacionalnega pome-
med katerimi pa ni Vele-
s somestjem Šoštanja - po
avnem predlogu ima ta sta-
Celje.
0 je glavno sporočilo po-
leljkove novinarske konfe-
ce, kjer so številni predstav-
1 devetih občin zagovarja-
la je treba v novi strategiji
larlamentu jo bodo spreje-
i prihodnje leto) Velenje
edeliti kot središče nacio-
hega pomena, saj sta Zgor-
Savinjska in Šaleška doli-
po najpomembnejših ka-
cih med 13 slovenskimi re-
iini na sedmem, po neka-
ih kazalcih pa celo na pe-
1 mestu. Poleg tega zahte-
Q predstavniki tega območja
podaljšanje javne razgrnitve za
mesec dni, posebej pa podpi-
rajo scenarij uravnoteženega
prostorskega razvoja več subre-
gijskih centrov. Direktorica
območne gospodarske zborni-
ce Alenka Avberšek je opo-
zorila, da je hkrati s sloven-
sko strategijo v izdelavi Regij-
ska zasnova prostorskega raz-
voja Savinjske regije, ki jo pod-
pira vseh 31 občin, zaradi raz-
lik v pristopu k izdelavi pa pri-
haja do precejšnih razkorakov
med dokumentoma. Zato pod-
pirajo zahtevo po umestitvi hi-
tre ceste od avstrijske meje pre-
ko Dravograda in Velenja s pri-
ključkom na avtocesto, ki bi
pomenila tudi prometno po-
vezovanje Zgornje Savinjske
doline. Zagovarjajo možnost
proti zahodni strani od seda-
nje trase, čim bolj racionalno
povezavo s Celjem in nadalje-
vanjem v cestni križ preko Krš-
kega in Karlovca.
»Predlog prostorske stra-
tegije, hoteli ali ne, določa
regionalizacijo Slovenije,
pri čemer pa premalo upo-
števa gospodarske in eko-
nomske kazalce, preveč pa
zgodovinske. Regije, v ka-
terih ne bodo upoštevali
specifičnosti, so obsojene
na diktaturo. Naše vloge v
veliki Savinjski regiji ne vi-
dim,« je poudaril velenjski
župan Srečko Meh in do-
dal, da je vključevanje v
projekt Golte eden izmed
pokazateljev, da se mora-
jo v Savinjsko-Šaleški (Sa-
Ša) regiji sami boriti za pre-
živetje.
Ob tem so podali tudi zahte-
vo po umestitvi izobraževalnih
institucij v več centrov, ne le v
Celje in Ljubljano. Menijo na-
mreč, da je izobraževanje po-
trebno približati šolajoči se mla-
dini. Enak razvojni pomen ima
tudi usmeritev zdravstvenih in-
štitucijregijskegaznačaja (Bol-,
nišnica Topolšica) in oprede-
litev turističnega potenciala ša-
leških jezer. Hkrati opozarjajo
na nujno fleksibilnost pri pre-
kategorizaciji kmetijskih in
gozdnih površin za potrebe gos-
podarstva in stanovanjske grad-
nje. Zahtevajo tudi gospodar-
jenje z vodotoki, komunalo in
prometno infrastrukturo na na-
čin, ki zagotavlja dvig gospo-
darske rasti, kakovost življenja
prebivalcev in preprečitev praz-
njenja področja. Vse pripom-
be, priporočila in dopolnila so
gospodarstveniki, župani in po-
slanci Zgornje Savinjske in Ša-
leške doline v pisni obliki že
posredovali pripravljalen slo-
venske prostorske strategije, ki
se je obvezal, da jih bo preučil
in nanje odgovoril v najustrez-
nejši obliki.
US
Prebita prva cev trojanskega predora
zvajalec del v trojanskem
edoru, italijanski Impre-
Grassetto, je včeraj pre-
prvo, 2.821 metrov dol-
desno cev predora na av-
esti preko Trojan. Dru-
2.900 metrov dolga cev,
bo po predvidevanjih za-
li težjih geoloških raz-
T prebita še pred pomlad-
prihodnje leto.
Izvajalci so predor začeli iz-
kopavati pred tremi leti, jese-
ni leta 2000. Medtem ko je
gradnja včeraj prebite desne
predorske cevi potekala brez
večjih ali nepredvidenih zaple-
tov, so bila v levi vzhodni cevi
predora marca letos dela za-
časno ustavljena. Gradnja te
predorske cevi sedaj poteka ne-
moteno. »Potrebni so večji
podporni ukrepi od načrtova-
nih, napredovanje pa je poča-
snejše - približno 70 centime-
trov na dan,« je povedal direk-
tor za komuniciranje in stra-
teški marketing na Darsu Pedja
Ašanin Gole. Trenutno je pre-
bite 88 odstotkov leve cevi tro-
janskega predora, prebiti pa
je treba še dobrih 360 metrov
hribine, je še pojasnil Gole.
Predor Trojane bo najdaljši
dvocevni avtocestni predor v
Sloveniji. Po predvidevanjih
naj bi bila vsaj ena polovica
avtoceste dokončana že ko-
nec prihodnjega leta, med-
tem ko pogodbeni roki za do-
končanje vseh del na odseku
Trojane - Blagovica poteče-
jo spomladi 2005.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
KRATKE-SLADKE
Vzosu
Celjski občinski svetnik in
sojeni župan Borut Aluje-
; (»Lujo - a samo za prija-
je«) se je na šesturni seji
stnega sveta vseskozi tru-
, da bi z duhovitimi vlož-
popestril dogajanje. Pa mu
fdo konca ni uspevalo naj-
Ije. Šele ob odločitvi, da
Celje vključi v Zvezo občin
ivenije (ZOS), mu je uš-
la še ena uvrstitev v našo
triko. Vzkliknil je na-
feč, da smo sedaj končno
»fzosu.
Avtobusna
iseja
lestni svetniki bodo zad-
točko dnevnega reda,
avnavo poslovanja druž-
Celeia, ki upravlja s po-
liškim domom v Baski,
avili šele jutri, med avto-
teno vožnjo v Baško. Tja jih
'■Namreč povabil župan, da
Wo na »mestu lica« videli,
ll^kšnem stanju je celjski
ritniški dom za mlade, ki
r za sabo, bojda, zelo us-
r^no sezono. Višek dogod-
^t>o slavnostna večerja, na
No so povabili tudi župa-
^ Baske, ki bo tako svetni-
kom lahko povedal, na kak-
šen način, s kakšno katego-
rijo in ob koliko novozgra-
jenih bazenih bo dom v Bas-
ki lahko obstal. Prijetno se-
jo in večerjo želimo.
Kronski dokaz
Kako se ve, da je Nova Slo-
venija edina opozicijska
stranka v občini Slovenske
Konjice? Predsednik občin-
skega odbora stranke Stane
Podplatan: »Ob občinskem
prazniku je bila tudi nogo-
metna tekma med občinski-
mi politiki in estrado. Vse os-
tale stranke so bile povablje-
ne. Nova Slovenija pa ne. Ver-
jetno so mislili, da bi, če bi
igrali v občinski ekipi, zabi-
jali avtogole!«
Kakšna škoda!
v Vitanju vztrajno iščejo
rešitev za že zgrajeno čistil-
no napravo. Občinski svetniki
bi najraje videli, da bi odlo-
čitev sprejel nekdo drug, pa
še stroške bi naj tisti nekdo
pokril. Pa se je na zadnji seji
ob obravnavi predvidene,
nadvse potrebne obvoznice
mimo Vitanja, enemu izmed
svetnikov posvetilo. Z veli-
kim upanjem v glasu je za-
stavil vprašanje, ali ni mor-
da obvoznica predvidena prav
tam, kjer stoji nesrečna či-
stilna naprava. »Žal ne,« je
bil odgovor. »Joj, kakšna ško-
da!« Ja,seveda. Če bi država
podrla čistilno, bi tudi novo
zgradila...
Načelnost
Celjski mestni svetnik Ja-
nez Lampret se je vnovič iz-
kazal s pokončno držo in na-
čelnostjo. Pri prav vseh gla-
sovanjih na zadnji seji mest-
nega sveta je visoko dvigo-
val rumeni kartonček, kar je
pomenilo, da je bil proti prav
vsem predlogom.
Vitanje je že v
EU
Vitanjska občina bi rada
odkupila 900 kvadratnih me-
trov zemljišča v središču kra-
ja, na lokaciji nekdanjega Li-
pa. Pa je lastnik te zemlje,
podjetnik Martin Zidanšek,
trd pogajalec. Za kvadratni
meter zahteva 35 evrov in do-
daja: »Drugo leto bomo v
Evropski uniji in se bodo ce-
ne podvojile.« Podžupan An-
drej Poklic: »Po vaših cenah
smo tam že sedaj!« Do dogo-
vora seveda ni prišlo.
Izjava tedna
žalski župan Lojze Pose-
del: »Nekateri imajo vnuke,
nekateri imamo otroke, dru-
gi jih pa še delajo.« S tem so
pojasnjene razlike v razpra-
vah o določanju cen v vrtcih.
Slovenija!?
Slovenijo večkrat zamenju-
jejo z mnogimi drugimi dr-
žavami, kar je jasno, saj je
majhna, tiha in neopazna. To-
da nismo si mislili, da jo bo-
do zamenjali tudi kar sredi
Slovenije, v Celju, na enem
izmed glavnih reklamnih pa-
nojev. In samo pomislite, Slo-
venija ni postala niti Slavo-
nija, marveč kar Slovonija,
kar je prava redkost in uži-
tek za geografe, ki bodo mo-
rali to novo, čudno in ekso-
tično državo čim prej vpisa-
ti v svoj leksikon.
KJE SO NASI
Mp^ POSLANCI?
Med dvema
stolčkoma
Poslanci Slovenske na-
cionalne stranke slovijo po
svojih dobrodušnih odnosih
z organi, predvsem organi
pregona. Najbolj plemeniti
med njimi je v naših krajih
pred časom skupaj s svoji-
mi promili uprizoril filmsko
avtomobilsko gonjo pred
fantomskimi zasledovalci,
zasavski sosed iz revirjev pa
se bolj navdušuje nad lese-
nimi kiji in objemanjem z
možmi postave. Ampak
vseeno jim ostaja dovolj ča-
sa za zanimive državotvor-
ne predloge. Tako je Zmago
Jelinčič že leta 1999 predla-
gal spremembo voUlnega za-
kona, po katerih naj bi funk-
ciji župana in poslanca v dr-
žavnem zboru postali nez-
družljivi. Pred dnevi pa so
za vsak slučaj podobno no-
velo predlagali tudi pri spre-
minjanju zakonodaje na po-
dročju lokalne samouprave.
Kljub šegaverpu uvodu pa
pri slednjem nikakor ne gre
za neresnost. Celo nasprotno.
Plemeniti Jelinčič namreč tr-
di, da so poslanci zakonodaj-
na veja oblasti, župani pa iz-
vršna, kar naj ne bi bilo v skla-
du z našo ustavo. S podobni-
mi zamislimi se skozi napo-
vedane spremembe volilne za-
konodaje ukvarja tudi liberal-
na demokracija. Po predzad-
njih poslanskih volitvah leta
1996 se je namreč v državnem
zboru oblikovala neformalna
interesna skupina, ki se jo je
oprijelo ime županski lobi.
Poslanci, ki hkrati opravlja-
jo županske naloge, so namreč
velikokrat, ne glede na stran-
karska razpotja in sopotja,
složno v korist lokalnega na-
stopili proti državnemu. Kar
spomnimo se recimo pobi-
janja proračuna na razpelo za-
radi vse bolj napihnjenega av-
tocestnega križa. Zato bo po-
buda SNS naletela na bolj od-
prta ušesa, vsaj pri vladajo-
čih liberalcih. Kaj pa o tem
menijo naši domači poslan-
ci-župani?
Franc Sušnik, poslanec
SDS in župan Vranskega: »Mi-
slim, da bi ob uresničitvi ta-
kih zahtev državni zbor po-
stal dosti manj kvaliteten, iz-
gubil bi podeželje in subtil-
nost občutka za problemati-
ko izven urbanih območij, pre-
cej slabše bi se uresničevala
tudi težnja po skladnem re-
gionalnem razvoju.« Sušnik
je prepričan, da je županski
lobi še najmanj škodljiv od
vseh interesnih skupin v par-
lamentu, saj »je več drugih lo-
bijev, ki veliko bolj usodno
vplivajo na spremembe v dr-
žavi in na življenja samih dr-
žavljanov«. Županski lobi na
nek način obstaja, saj se ob-
čine združujejo v skupnost in
v združenje občin, dve nacio-
nalni združenji, ki bi jima mor-
da lahko rekli lobi, meni Su-
šnik. Vendar je ta »lobi« zelo
neuspešen, dodaja, saj je za-
konodaja s področja lokalne
samouprave pomanjkljiva in
nedorečena. »Tudi z vidika
proračunske porabe smo naj-
bolj centralizirana država v
Evropi, saj komaj pet odstot-
kov bruto družbenega proi-
zvoda uporabimo na lokalni
ravni. Naslednja država, s ka-
tero se lahko primerjamo, na
lokalni ravni porabi kar 20
odstotkov BDP, še bolje pa bi
se bilo zgledovati po skandi-
navskih državah, ki na lokal-
ni ravni porabijo kar 60 od-
stotkov BDP,« pravi Sušnik.
Ki ni znal povedati, med čem
bi raje izbral, poslanskim ali
županskim mandatom. »Do
takšne izbire zagotovo ne bo
prišlo,« je bil odločen.
Nekdanji šentjurski župan
in še vedno poslanec Jurij
Malovrh meni, da so župa-
ni-poslanci koristni za obči-
no, saj je župan pri viru in-
formacij, stke prijateljske ve-
zi s poslanci in državnimi
uradniki, tako da je veliko
stvari lažje urediti. Hkrati je
koristno tudi za državo, saj
kot poslanec pozna lokalno
problematiko in zato zasto-
pa njene prave interese. »Vsak
poslanec prihaja iz svojega
življenjskega okolja in je za-
radi tega tudi >lokalec<, ven-
dar z interesi ozke, zelo lo-
kalne skupnosti, zaradi če-
sar na primer lobira za ce-
sto, ki je občina sploh ne ra-
bi,« pravi Malovrh. Hkrati tr-
di, da županski lobi ne ob-
staja, je pa res, da so župani-
poslanci znali združiti svoje
glasove ne glede na strankar-
ske razlike. In kaj bi on iz-
bral, če bi moral? »Hja, žu-
panovanje je dosti bolj obre-
menjujoče, čeprav je tudi po-
slanska funkcija zelo zahtev-
na, če jo opravljamo resno.«
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Št. 40 - 2. oktober 2003
4
DOGODKI
Večji if tujini
icot doma
Lani, na stopnicah Kri-
stalne dvorane v Rogaški
Slatini, je bil poraženec.
Čeprav se je še tako trudil
z nasmehom prikriti občut-
ke, se mu je v očeh zrcali-
lo veliko razočaranje, ker
mu je naslov prve gazele v
regiji le za las ušel iz rok.
Zmagoslavje bi namreč bi-
lo popolno, saj je med pub-
liko, ki je čakala na raz-
glasitev najbolj uspešnega
hitro rastočega podjetja, se-
del tudi prvi mož občine,
ki mu je, kakšni dve ali tri
leta nazaj, zaradi svojega
pišmeuhovskega odnosa
do.drznih podjetniških idej
naredila kar nekaj sivih las.
Prejšnjo sredo je Iztoka
Pikla kar razganjalo od po-
nosa. Čeprav so možje iz
Gospodarskega vestnika ho-
teli zmagovalca dramatič-
no skrivati prav do zadnje-
ga trenutka, smo mu novi-
narji takoj, ko je zamišljen
in ves v pričakovanju vsto-
pil v Planet Tuš, v svoji ne-
popravljivi maniri sčveka-
li, da je njegovo podjetje
Kapis končno prva gazela
regije. Potem se mu je sa-
mo še smejalo. Tudi ko je
stal na odru in poslušal hva-
lospeve o izjemni rasti Ka-
pisa v zadnjih štirih letih,
pa o več kot dvesto ljudeh,
ki jih je zaposlil v tem ča-
su in o to-
varni kab-
lov v Bo-
sni in
Hercego-
vini, ki jo
je obudil
od mrtvih
in ki je
pravza-
prav naj-
večji »kri-
vec« za
tolikšen
uspeh
podjetja.
Tovarna
mu je letos prinesla še eno
nagrado. Kot najuspešnej-
šemu tujemu menedžerju,
ki z neposrednimi nalož-
bami krepi obubožano bo-
sansko gospodarstvo, so
mu jo podelili bosansko-
hercegovski gospodarstve-
niki.
Iztok Piki pravi, da je v
podjetniške vode zajadral,
ker v podjetju ni hotel biti
samo vodja, ampak je že-
lel posle načrtovati in o njih
tudi odločati. Očitno mu
to odlično uspeva, saj je gra-
fikone, ki prikazujejo rast
Kapisa, prav z veseljem po-
gledati. Začel je leta 1995
v Velenju, a se je že čez eno
leto preselil v senco dvor-
ca v Novem Celju, kjer je
kupil lastne poslovne pro-
store. V nekaj letih je pre-
rasel v enega največjih ve-
letrgovcev s kabli, četica
sposobnih mladih ljudi, ki
mu je na zahodu in vzho-
du pomagala iskati najbolj-
še dobavitelje, v Sloveniji
in na ozemlju bivše Jugo-
slavije pa kupce, je bila vse
večja. Nato se je, ambicio-
zen kot je, odločil, da bo
imel tudi lastno proizvod-
njo. Še konec devetdesetih
je računal, da bo vse, kar
ima zdaj v nekdanji Jugi,
postavil na domačih tleh.
Kupil je propadlo kmetij-
sko farmo v Zaloški Gori-
ci, jo očistil nesnage in za-
čel risati tovarno. Bil je pre-
pričan, da mu prav nič ne
more porušiti načrtov, za-
to je, še preden se je lotil
urejanja proizvodnih hal,
nabavil celo vso opremo.
Pa se je pošteno uštel.
Zaradi kratkega stika z
lokalno birokracijo, ki je
od njega zahtevala nemo-
goče, predvsem pa nepo-
trebno, je vse'skupaj pad-
lo v vodo. Razočaranje je
bilo veliko, še večji je bil
bes. Prav ta pa ga je, kot
kaže, gnal naprej in preko
meje. Na javnem razpisu
je avgusta 2001 kupil to-
varno kablov v Tomislav-
gradu in zanjo odštel 6,5
milijona evrov. To je bila
v tem letu največja sloven-
ska naložba v Bosni in Her-
cegovini. Iztok Piki pravi,
da je doslej izpolnil vse ob-
veznosti iz pogodbe z agen-
cijo za privatizacijo, ki se
bo iztekla prihodnje leto.
V posodobitev strojev in
obnovo stare stavbe je vlo-
žil že veliko denarja, šte-
vilo zaposlenih pa s prvot-
nih 70 nenehno povečuje.
Ko je lani
uradno
odpiral
tovarno,
se je okoli
njega
gnetla
množica
lokalnih
in držav-
nih poli-
tikov in
gospo-
darstve-
n i k o v .
Kaj tudi
nebi! Me-
stu je doslej prinesel že 217
delovnih mest, ljudem pa
redne in solidne plače. Vse
to bi lahko imeli Žalčani.
Kakšna škoda.
Za vsakim uspešnim moš-
kim stoji uspešna ženska,
za Iztokom Piklom stoji
oče. To mladi podjetnik,
ki svoj uspeh rad kaže tudi
navzven, z dobrimi avto-
mobili, na primer, ali pa s
hišo, ki jo je na snobovskih
Prekorjah kupil od znane-
ga slikarja Visilija Četko-
viča, odkrito priznava. Bolj
skrivnosten (ali pa previ-
den) je, ko ga vprašaš o na-
črtih. Pravi le, da bi rad iz
Kapisa naredil vodilno pod-
jetje za trženje in proizvod-
njo kablov in žic na trgih
bivše Jugoslavije. In da raz-
mišlja o širitvi proizvod-
nje. Kje in kako, še ne želi
povedati. Morda bo bolj
zgovoren prihodnjo sredo,
ko bo v Cankarjevem do-
mu še s petimi najboljši-
mi gazelami ostalih regij
čakal na razglasitev nacio-
nalnega zmagovalca.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Preveč predragih;
bolnikov
Celjska bolnišnica skuša preprečiti grozečih 600 milijonov tolarjev izgub
Vsem sanacijskim ukre-
pom navkljub se celjska bol-
nišnica potaplja v izgubo.
V polletju je je bilo za 209,5
milijona tolarjev, če ne bo-
do uspeli omejiti obsega bol-
nišničnega zdravljenja in
stroškov, pa bi je bilo lah-
ko ob koncu leta celo za 500
do 600 milijonov. To bi po-
menilo ne le konec naku-
pa medicinske opreme in ob-
navljanja bolnišničnih od-
delkov v prihodnjem letu,
temveč tudi konec strokov-
nega razvoja.
O razlogih, posledicah in
možnih ukrepih za zmanjša-
nje izgube je vodstvo bolni-
šnice spregovorilo na novi-
narski konferenci prejšnji te-
den, pred tem pa tudi člani
sveta javnega zavoda. Direk-
torica bolnišnice Štefka Pre-
sker je med vzroki izgube,
ki imajo korenine v sami bol-
nišnici, na prvo mesto posta-
vila za 7,7 odstotka presežen
načrt programa bolnišnične
dejavnosti. V celjski bolni-
šnici se je v prvem polletju
zdravilo kar 995 bolnikov
»preveč«, kar je s seboj pri-
neslo tudi več stroškov za
zdravila in medicinski potro-
šni material (za 11 odstotkov)
in tudi stroškov dela. »Glav-
ni razlog izgube pa je uvrsti-
tev celjske bolnišnice v sku-
pino regijskih bolnišnic. Smo
tretja največja bolnišnica v
Sloveniji in od ostalih regij-
skih bolnišnic močno odsto-
pamo tako po obsegu dela kot
po razvejanosti stroke in zah-
tevnosti dela, priznavajo pa
nam le za 5 odstotkov višje
cene od povprečja regijskih
bolnišnic« Še lani so jim
priznavali 7 odstotkov.
Poleg tega je zdravstvena
zavarovalnica celjski bolni-
šnici zavrnila predloge za več-
ji obseg dela. Zavrnila je
predlog po uvedbi programa
podaljšanega bolnišničnega
zdravljenja, prav tako pa tu-
di širitev nekaterih progra-
mov, ki jih regijske bolnišni-
ce nimajo. Njihovo uresni-
čevanje sedaj bolnišnici pri-
naša izgubo. V čem se torej
celjska bolnišnica razlikuje
od ostalih regijskih bolnišnic?
Strokovni direktor doc. dr.
Radko Komadina poudarja,
da v Celju zdravijo tako naj-
težje poškodovane bolnike kot
tiste, ki potrebujejo drago in-
tenzivno internistično zdrav-
ljenje, ortopedi vstavljajo
kolčne in kolenske proteze,
z zdravljenjem bolnikov z ra-
kom (tudi s citostatiki) po-
membno razbremenjujejo on-
kološki inštitut, edini pa imajo
tudi ambulanto za diagnosti-
ko in zdravljenje bolečine. Tu-
di tu so razlogi, da na primer
izredno kratka ležalna doba
v bolnišnici (le še 5,7 dni) in
drugi že uresničeni ukrepi za
zmanjšanje izgube, ne obro-
dijo sadov.
Svet zavoda in grozeče na-
raščanje izgube bolnišnico si-
lijo v dodatne ukrepe, s kate-
rimi skušajo vsaj upočasniti
naraščanje izgube. Gre za nuj-
no zmanjšanje bolnišničnega
zdravljenja, za še večji nadzor
nad uporabo zdravil in medi-
cinskega materiala, za ustavi-
tev vseh nenujnih nakupov
novih zaposlitev. Velik deli
govornosti za uresničevanje
ukrepov so naložili predsi
nikom oddelkov.
Čeprav se zdravniki v o
ski bolnišnici niso pripravlji
odpovedati najzahtevnejš
in hkrati najdražjim oblik,
pomoči, pa se vendarle zai
dajo, da bi nadaljnje nar
čanje izgube ogrozilo hki
z naložbami tudi strokoi
razvoj bolnišnice. Zato r;
no tako kot poslovno vo(
tvo podpirajo tisti del prs
videne zdravstvene reforn
ki predvideva drugačno r;
delitev zdravstvenega den
ja med izvajalce. »Denar n
ra slediti bolnikom, ne zitk
Ijivostim zdravstvene inšti
cije,« poudarja Štefka Presk
Doc. dr. Komadina pa doi
ja: »Ko bo plačilo vezano
skupino podobnih primer
bo to za celjsko bolnišnico;
lo ugodno. Takrat se nam
obrestovalo dolgoletno st
kovno naprezanje.«
MILENA B. POKI
Bo Srečko rešil
Baričeviča in
zdravilišče?
Se bo oživljanje zdravilišča v Rimskih Toplicah, ki je
zaprto že dvanajst let, vendarle premaknilo z mrtve
točke? Morda bo odgovor znan že v prihodnjih dneh,
ko naj bi se v Unior Turizmu odločili, ali sploh in na
kakšen način pomagati ljubljanskemu Barsosu pri ob-
novi. Če jim dogovor ne bo uspel, bo vlada za zdraviliš-
če spet iskala novega najemnika.
Država je Medicinski center Barsos izbrala kot najbolj-
šega ponudnika za oživitev zdravilišča že leta 2000. Di-
rektor in solastnik centra Saša Baričevič je takrat napove-
dal, da bo v treh letih v Rimskih Toplicah postavil zdravi-
liško-rekreacijski kompleks na ravni petih zvezdic, na-
menjen predvsem petičnejšim gostom, vendar se do danes
ni zgodilo še nič. Vlada je zato prejšnji teden zagrozila s
prekinitvijo pogodbe, če do konca oktobra med sloven-
skimi zdravilišči ne bo poiskal primernega strateškega part-
nerja, ki mu bo svetoval pri izvedbi projekta, predvsem pa
ocenil, ali so načrti za oživitev sploh realni. Podobne po-
goje je postavila tudi Nova Ljubljanska banka, ki je z Za-
varovalnico Triglav in Mobitelom še vedno najbolj resna
finančna partnerica pri projektu.
V Unior Turizmu o morebitnem sodelovanju pri oživi-
tvi zdravilišča še ne želijo dajati nobenih izjav. Direktor
Maks Brečko je povedal le to, da ga je Baričevič na nedav-
nem sestanku seznanil s projektom. Neuradno je slišati,
da Brečko ne podpira povsem Baričevičevih načrtov, saj
meni, da bi jih bilo treba spustiti na bolj realna tla. To
pomeni manj zvezdic in manj luksuza, kar bi seveda ob-
čutno zmanjšalo finančni vložek, ki ga v Barsosu ocenju-
jejo na okrog 30 milijonov evrov. JI
Prestavljen prehoc|
prihodnje leto
Po dolgoletnih prizade-
vanjih so v Rogatcu v to-
rek slovesno položili temelj-
ni kamen za nov, prestav-
ljen meddržavni mejni pre-
hod v tem kraju. Prestavi-
tev je potrebna zaradi os-
mih rogaških stanovanj-
skih hiš, do katerih je do-
stop že dolga leta mogoč le
čez slovensko carino.
Za rešitev problema bo tre-
ba dve stanovanjski hiši po-
dreti, do preostalih šestih pa
bo Občina Rogatec zgradila
novo dovozno cesto. Za no-
ve mejne objekte, katerih
uradni investitor je Servis
skupnih služb vlade RS, bo
kar nekaj sredstev prispeva-
la Evropska unija.
Kot je med polaganjem te-
meljnega kamna poudaril na-
mestnik vodje delegacije
Evropske komisije Thomas
Kaufmann, potrebuje unija
varno zunanjo mejo, ki bo
navznoter omogočila svobo-
den pretok 550 milijonov
ljudi ter blaga. Evropska unija
je tako Rogatcu namenila pol
milijona evrov.
Župan Rogatca Martin N
količ je v govoru spomn
da so v občini že rešili p
doben problem ob medr
rodnem mejnem prehoi
Dobovec, kjer so morali ti
slovensko carino prebival
vasi Trlično. Direktor P
morja Ajdovščina DušJ
Černigoj, ki bo prehod gi
dilo, je obljubil da bodo sk
šali kar najmanj ovirati go
promet čez obstoječi pi
hod. Čez prehod v središ
Rogatca namreč potuje |
tri milijone ljudi na lel
dnevno pa ga prevozi pri
ližno 2.500 vozil. Nov ib
ni prehod bo končan prihc
nje leto.
Slovesnosti se je prav ta
udeležil direktor vladne
servisa skupnih služb Mit
Valič, prišli so tudi predst3
nik službe za evropske zad
ve, slovenske carine ter di
gi veljaki. S hrvaške strani
se slovesnosti udeležili prf
stavniki sosednje občin
tamkajšnjega gospodarstva'
policije.
BRANE JERAN^
V Celje Celjani
v Vojniku je bilo v soboto regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči
Civilne zaščite ter Rdečega križa. Največ točk je zbrala ekipa II. Osnovne šole Celje, ki
bo lahko sodelovala na državnem preverjanju.
Na preverjanju, ki je bilo pri lovskem domu, je sodelovalo trinajst ekip z osmih območij
naše regije. Svojo usposobljenost so morale prikazati na maskiranih poškodovancih, ki so
jih igrali dijaki Srednje zdravstvene šole Celje. Prav tako je sodelovala ekipa Podvodne
reševalne službe Slovenije - enota Celje ter prikazala reševanje iz vode.
Najboljši ekipi II. Osnovne šole Celje sta po točkah sledili ekipi Gorenja Velenja in I.
Osnovne šole Celje. Zmagovalna ekipa bo tako sodelovala na državnem preverjanju v
Celju, ki bo 11. oktobra v okviru sejma zaščitne in reševalne opreme Zaščita - protection.
Ekipa, ki bo v Celju najboljša, bo lahko sodelovala še na evropskem preverjanju, kjer se je
lani ekipa s Ptuja dobro izkazala. BJ
Št. 40 - 2. oktober 2003
INTERVJU
5
^>Okoli nas crkujejo, mi
pa se ne damofc
Direktor Steklarne Rogaška Davorin Škrinjarič je, tako kot vedno, velik optimist - Letos morda brez izgube
[3hko Steklarno Rogaš-
reši le še prisilna porav-
va ali se ji obeta celo ste-
I? Vprašanji, ki sta zad-
jčase postali že kar trdi-
, so v javnosti, pravijo v
•Idarni, razširili ljudje, ki
tudi sami pisali zgodo-
10 podjetja in jo pred še-
mi leti, v času hude kri-
, poskušali celo zausta-
i. In kako je mogoče, da
trditve marsikje nalete-
iia plodna tla in zdaj mno-
verjamejo, da je ena naj-
čjih evropskih steklarn
ipred polomom? Najbrž
to, ker podjetje po nekaj
pesnih letih, v katerih se
razraslo v velik poslov-
jsistem, spet »plav^^v vi-
ici izgubi. Direktor Davo-
i Škrinjarič je, kot ved-
\, velik optimist. Prepri-
je, da gre samo za pre-
Idno obdobje, iz katere-
|se bodo spet uspešno iz-
tkli.
Davorin Škrinjarič ima
pvzaprav od včeraj novo
ukcijo. Postal je predsed-
I dvočlanske uprave hol-
nga Rogaška Crystal, ki bo
živel prihodnje leto. Nje-
1 položaj se v drugače or-
ttiziranih steklarskih pod-
lih najbrž ne bo kaj bis-
'no spremenil. Že doslej je
mreč v svojih rokah držal
i niti sistema, ki pa je za-
li razmerja med Steklar-
I Rogaška in družbami, ki
ije pod svojim okriljem us-
navljala pooblaščenka Ro-
ška Crystal, bil javnosti do-
j nejasen. S preoblikova-
em v holding vseh teh ne-
snosti naj ne bi bilo več,
pva organiziranost pa naj bi
toarjem pomagala tudi k
piprejšnji sanaciji podjet-
,V preteklih nekaj letih je
Icklarna ustanovila ali ku-
ila veliko podjetij, tudi iz-
fn svoje branže. Mar je ni
fav to pahnilo v novo kri-
li? So bili apetiti preveliki,
Me vam je zapleten sistem
Klinih podjetij zdaj za-
^nil v grlu?
iSploh ne. Problemi v ste-
pmi so se nakopičili pred-
zaradi dogodkov na
fetovnem trgu. Res smo se
^dnjih štirih letih zelo raz-
šli, vendar tega nismo de-
^ zaradi častihlepja ali po-
Ičevanja neke osebnosti,
pa širitev je povezana z
^^nomskimi interesi in pri
3kem koraku smo imeli
sabo točno določen cilj,
'diši reševanje trajnih pre-
^kov ali pa ljudi, ki bi to
^ko šele postali. Šli smo v
^ge dejavnosti, da bi vanje
'iierili vse tiste, ki jih ste-
'•"n>i ni več potrebovala. Po-
^jte samo številke. Konec
'^enibra 1996 je bilo v ste-
gnil zaposlenih 1.740 Iju-
'danes jih je okrog 1.000.
Se je kdo sploh vprašal, kam
so vsi ti ljudje šli? Razen šest-
najstih lanskega decembra ni-
smo nikogar nagnali na ce-
sto. V steklarni torej že ves
čas skrbimo za socialno var-
nost zaposlenih in to tudi ne-
kaj stane. Po drugi strani pa
je tudi res, da bi vztrajanje
samo v steklarski branži po-
menilo za podjetje veliko tve-
ganje.
Rogaška Crystal je pove-
zala zelo različne industri-
je. Kakšne so prednosti tak-
šnega združevanja?
Prednost je, da je sistem
manj občutljiv na spremem-
be in negativne gospodarske
pojave. Ni nujno, da ena mot-
nja prizadene vse panoge. Na-
ša dejavnost je zato zelo raz-
vejana, saj imamo obrate v
steklarstvu, lesarstvu, karto-
nažni industriji in v turizmu.
Če nastopi kriza, imamo mož-
nost prestavljati zaposlene iz
enega na drugo delovno me-
sto. Že na začetku je bil, kot
sem dejal, naš osnovni namen
kupovanja in ustanavljanja
novih podjetij, da prerazpo-
redimo trajne presežk«z ste-
klarne. To je bil tudi eden iz-
med pogojev »pakta o nena-
padanju«, ki smo ga leta 1997
podpisali s sindikati. Prob-
lem presežkov smo torej re-
ševali drugače kot drugi.
Pri tem pa ste se zelo za-
dolžili.
To je res, vendar je po drugi
strani naraslo tudi naše pre-
moženje, saj posojil nismo
najemali za plače ali za po-
krivanje drugih tekočih stroš-
kov, ampak za širitev dejav-
nosti. Naše premoženje je za-
to nekajkrat večje kot so na-
še zadolžitve. Tega, žal, nih-
če ne vidi. Pa tudi sicer ljud-
je zelo različno gledajo na
spremembe, ki so se zadnja
leta zgodile v skupini. Neka-
teri pravijo, da bi se morali
držati naše osnovne dejavno-
sti. Morda imajo prav, ven-
dar smo morali upoštevati
specifične pogoje v specifič-
nem času in kraju. Čas bo po-
kazal, da smo imeli prav. Da-
nes nam nihče ne more reči,
da smo ga poslali na cesto in
ga skupaj z družino pustili
na cedilu. Vsem smo zago-
tovili neko socialno varnost,
kar je v tem okolju zelo po-
membno. Mnogi mi očitajo,
da sem preveč socialen, da
sem preveč paktiral z rdeči-
mi in sindikatom, skratka, da
imam v tem času realnega ka-
pitalizma zelo čudne pogle-
de na socialo. Pri tem pa po-
zabljajo, da so naši izdelki
in naši rezultati odvisni od
dobrega počutja ljudi.
Koliko je sploh podjetij,
ki se bodo združila v hol-
ding?
Trenutno jih imamo pet-
najst. Bilo jih je še več, ven-
dar je ameriško, ki ga ne po-
trebujemo več, v likvidaciji,
podjetji Hoteli KD ter Rogaš-
ka Crystal Hoteh in gostins-
tvo pa se združujeta. Na raz-
plet čaka tudi družba Rogaš-
ka Palače, v okviru katere smo
želeli izpeljati projekt pre-
nove hotela Soča.
Kaj je sploh s hotelom So-
ča? Ste ga že prodali?
Hotel prodajamo, pretež-
ni del kupnine, ki jo bomo
dobili še letos, pa bo šel za
finančno razbremenitev ste-
klarne in celotne skupine.
Že lahko poveste, kdo je
kupec?
Žal, še ne. Lahko povem
le to, da ni Slovenec in da
bomo v družbi, ki ima v lasti
hotel, ohranili manjši lastniš-
ki delež.
Zakaj ste s holdingom
čakali tako dolgo? Vtis, da
družba pooblaščenka ob-
vladuje steklarno in vse
ostale družbe, je namreč
dokaj nenavaden?
Pooblaščenko smo usta-
novili leta 1998 in njen os-
novni namen je bil ohrani-
ti lastništvo zaposlenih. Že
takrat smo napovedali, da
bomo takoj, ko bo dozorel
pravi čas, aktivirali tudi
njen operativni del. Raču-
nali smo, da bo to že leta
2001, vendar je steklarna zaš-
la v krizo. Če bi takrat us-
tanovili holding, bi ljudje
mislili, da steklarno pušča-
mo na cedilu. Zato smo ra-
je počakali in najprej z nuj-
nimi naložbami rešili zapo-
slene. Proces še ni končan
in zdaj se bo v reševanje
vključil še holding z vsemi
hčerinskimi podjetji. Ta so
postala zadosti močna, da
lahko začnejo vračati, kar
je bilo vanje vloženega.
Koliko sploh še manjka
steklarni do dokončne sa-
nacije?
Izločiti bo treba nekatere
programe ter še nekoliko
zmanjšati število zaposlenih.
Številke niso več velike, saj
bo na druga delovna mesta
treba prestaviti le še 15 do
20 odstotkov vseh zaposle-
nih. Izračunali smo, da bi bilo
ob sedanjem obsegu proi-
zvodnje najbolj optimalno,
če bi v steklarni delalo okrog
800 ljudi.
Rekli ste, da so hčerinska
podjetja postala zelo moč-
na, vendar jih je kar nekaj
v izgubi. Se je, na primer,
steklarna Luminos, ki ste jo
kupili pred dvema letoma,
že otresla rdečih številk?
Luminos po prisilni porav-
navi posluje zelo dobro. Ob
440 milijonih tolarjev reali-
zacije je imel ob polletju kar
50 milijonov tolarjev dobič-
ka. Naredili smo nekaj zah-
tevnih sprememb, zmanjša-
li število zaposlenih, pred-
vsem pa smo okrepili trže-
nje.
Kaj pa ostala podjetja?
Kristal Samobor ima res še
izgubo, ki pa je precej manj-
ša od lanske in računamo, da
se bo ob koncu leta približal
ničli. Zaradi nepričakovane
odpovedi kar 80 odstotkov
naročil se je znašla v težavah
tudi Rogaška Les v Mestinju.
Kupcev v tujini namreč ne za-
nima več vrtno pohištvo iz
bukovega lesa, zato smo se
preusmerili v akacijo in us-
peli. S pogodbo z nemško
skupino Kettler, ki je eden naj-
večjih prodajalcev vrtnega
pohištva v Evropi, smo si re-
šili življenje najmanj do sre-
dine julija leta 2005. V izgu-
bi je tudi Dekor, vendar nje-
gov čas šele prihaja, zato sem
prepričan, da bodo tudi v Koz-
jem ob koncu leta pozitivni.
Največji bolnik torej še
naprej ostaja matično pod-
jetje Steklarna Rogaška.
V sedmih mesecih smo
imeli 460 milijonov tolarjev
izgube, vendar je to le polo-
vica tistega, kar smo načrto-
vali v začetku leta.
Zakaj ste pričakovali ta-
ko slabe rezultate?
Konec leta 2002 smo ime-
li tako malo naročil, da niso
zagotavljala proizvodnje ni-
Davorin Škrinjarič
ti za en mesec. Kasneje so se
razmere izboljšale, vendar so
bila naročila samo za male
serije, kar je zelo podražilo
proizvodnjo. Najhujši mese-
ci so za nami in prodaja je,
če potegnemo črto, kar za 13
odstotkov večja kot lani.
Kako vam je uspela tak-
šna rast, saj je ameriški trg
že dolgo v recesiji, vrednost
dolarja je krepko pod
evrom, pa tudi razmere v
Evropi za vašo branžo ni-
so ugodne?
Izkoristili smo težave dru-
gih steklarn. Kakšno je sta-
nje po Evropi, najbolje pove
podatek, da je prodaja svin-
čevega dioksida, ki je osnovna
surovina v steklarski proi-
zvodnji, padla kar za več kot
60 odstotkov. Zaradi spremi-
njanja potrošniških navad trg
preprosto ne prenese več to-
liko stekla in steklarne so se
začele zapirati druga za dru-
go. Lastniki pač gledajo sa-
mo na denar v svojem žepu.
Pri nas razmišljamo druga-
če in globel, v kateri smo tre-
nutno, je le delček življenja.
Kakšen bo torej letošnji
poslovni izid steklarne?
Naročil imamo do konca
leta dovolj in če bo šlo vse
tako, kot načrtujemo, izgu-
be ne bo, ali pa bo minimal-
na.
O prisilni poravnavi ali
stečaju torej ne more biti go-
vora?
Uprava se dobro zaveda svo-
jega poslanstva, ne samo v
steklarni, ampak tudi v lo-
kalnem in slovenskem oko-
lju. Bilo je veliko škodoželj-
nih zapisov, marsikdo je že-
lel, da bi propadli. Ampak
mi se ne damo. Borili se bo-
mo do zadnje kaplje krvi. Ne
bomo popustili. Naročil ima-
mo zadosti, pa tudi projek-
ti, ki jih je potrdila tudi skupš-
čina, so jasni.
Po skupščini je bilo sli-
šati veliko kritik na račun
vodstva tudi s strani Infon-
da, ki ima v steklarni 5-od-
stotni lastniški delež. Ka-
ko jih komentirate?
To je bilo nekorektno in
nepotrebno, še zlasti, ker za
vsem stoji želja Infonda, da
bi odkupili tudi njihov de-
lež. Tega trenutno ne mo-
remo, ker nimamo denar-
ja.
Koliko delnic steklarne
pa imate vi?
Manj kot dva odstotka.
..JANJA INTIHAR
Št. 40 - 2. oktober 2003
6^
GOSPODARSTVO
Turnšek premagal Boraka
Sodnik za prekrške v Laškem je zaradi pomanjkanja
dokazov ustavil postopek, ki ga je septembra lani zoper
Pivovarno Laško in direktorja Toneta Turnška sprožila
Agencija za trg vrednostnih papirjev. Agencija je Lašča-
nom očitala, da so pri kupovanju delnic Pivovarne Union
kršili zakonodajo, ker niso objavili ponudbe za prev-
zem. To bi po njenem morali storiti, ker naj bi Union
obvladovali tudi preko prijateljskih oseb oziroma »par-
kirišč«.
Agencija je pri tem ome-
njala več štajerskih podjetij,
predlog za uvedbo postopka
pa se je nanašal na Cogitov
nakup petdesetih Unionovih
delnic septembra 2001, s či-
mer naj bi Laščani s svojimi
»pomočniki« postali več kot
25-odstotni lastniki ljubljan-
ske pivovarne. In bi torej v
skladu z zakonodajo morali
objaviti ponudbo za prevzem.
Kot so sporočili iz Laške-
ga, je sodnik ugotovil, da
agencija oziroma njen di-
rektor Neven Borak za svo-
je trditve ni predložila us-
treznih dokazov (»prepriča-
nje predlagateljice, da je bil
storjen prekršek, še ni do-
kaz«) , kar pomeni, da so bi-
li očitki na račun pivovar-
ne neutemeljeni. Ugodno
odločitev so pričakovali, saj
je prevzemanje ljubljanske
pivovarne, kot poudarjajo,
potekalo v skladu z zako-
nodajo, kar je ugotovil tu-
di Urad za varstvo konku-
rence.
Laščani agenciji za trg vred-
nostnih papirjev, ki je že na-
povedala, da se bo pritožila
in zahtevala prenos odloča-
nja v kakšen drugi kraj, tudi
očitajo, da je preko medijev
pritiskala na laško sodišče.
S tem, ko ni zbrala dokazov
in torej ni imela razloga za
uvedbo postopka, pa je po-
kazala svoje nestrokovno rav-
nanje, ki ga skuša zdaj pre-
kriti z domnevno pristran-
skostjo sodišča, še menijo v
Laškem.
JI
Iztok Piki (levo) in direktor Gospodarskega vestnika Robert Mul;
Kapis še za
nacionalnega prvak«
Prihodnjo sredo, 8. oktobra, se bo v Cankarjevem
mu v Ljubljani sklenil festival rasti, kot so izbor najb
šega slovenskega hitro rastočega psdjetja poimenovj
reviji Gospodarski vestnik. Za kipec zlate gazele 200
bo potegovalo šest regijskih zmagovalcev, med katei
je tudi Kapis iz Petrovč. Lastniku in direktorju podj
Iztoku Piklu je do naziva najboljše gazele savinjsko
savske regije pomagal predvsem nakup tovarne kabl(
Bosni in Hercegovini. JI, Foto:
Tini'
ponovno v Srbiji
Tovarna izolacijskega materiala iz Laškega je ki
la srbsko podjetje Šidal v stečaju. V njem bo predvi
ma aprila prihodnje leto zagnala proizvodnjo termoi
lacij iz stiropora in bitumenskih hidroizolacijskih
delkov.
Primopredajo nepremičnin, ki s proizvodno halo o\
gajo 2,5 hektara, so opravili prejšnji teden, v nasledi
dneh bodo začeli pridobivati vso potrebno dokument
jo. V Timu upajo, da jim pri tem lokalna oblast ne
delala težav, saj bi s proizvodnjo radi začeli že z nasled
gradbeno sezono. Projekt je dokaj obsežen, pravijo vi
kem, saj bo tovarno, v kateri so prej izdelovali alumi
ske konstrukcije za avtobusne postaje, treba postaviti
novo. »Novo podjetje, ki se bo imenovalo Tim Izolirka
za celotni sistem, v katerem sta že zagrebški Okipol
ljubljanska Izolirka, zelo velika pridobitev. Tovarna s
na strateško zelo pomembni lokaciji ob tromeji Hrvai
Srbije ter Bosne in Hercegovine, kar pomeni, da sni
zagotovili pogoje za proizvodnjo in prodajo izdelke
državah, ki bodo izven meja Evropske unije,« pravi ge
ralni direktor Tima Laško dr. Jan Žižek.
Tim Laško v Srbiji ni novo ime, saj je na tem trgu pr
ten že skoraj tri desetletja, v času bivše Jugoslavije p
imel v Mionici tovarno stiropora.
Predstavniki sedanjih in bodočih članic Evropske unije so si v Cetisu ogledali proizvodnjo varnostnih dokumentov.
Iz Cetisa tudi evropski
potni listi
v okviru simpozija o vi-
zumih in varnosti dokumen-
tov v Evropski uniji so Cetis
obiskali predstavniki šest-
najstih sedanjih in bodočih
članic unije. V celjskem pod-
jetju so namreč zasnovali in
izdelali evropski vizum za
tujce, ki bo začel veljati 1.
maja prihodnje leto.
Na simpoziju, katerega na-
men je bil poenotenje poto-
valnih dokumentov med čla-
nicami Evropske unije, v so-
delovanju z nemškim zveznim
ministrstvom za notranje za-
deve pa so ga organizirali slo-
vensko notranje ministrstvo
ter podjetji Cetis in Mirage,
so Celjani predstavili dva naj-
novejša razvojna dosežka -
vzorčno vizumsko nalepko in
potni list Terra Incognita. Ude-
leženci simpozija so namreč
svojo identiteto dokazovali s
prihodnjimi poenotenimi
evropskimi vizumi za tujce.
Novost je fotografija, ki jo je
z biometrično metodo mogo-
če uporabiti za prepoznava-
nje fizičnih lastnosti imetni-
ka vizuma. Najnovejše zaščit-
ne elemente vsebuje tudi Ce-
tisov nov potni list, v katere-
ga je, kot je povedala pomoč-
nica generalnega direktorja
Simona Potočnik, mogoče
vgraditi tudi katerikoli čip.
Cetis je v Sloveniji edini,
ki za potrebe državne uprave
dobavlja vizumske nalepke in
dovoljenja za prebivanje. Pro-
ces izdelave dokumentov, ki
zagotavljajo največjo stopnjo
zaščite pred ponarejanjem, ves
čas nadzira zunanje ministrs-
tvo.
JI, Foto: ARHIV CETIS
»Banka Celje poskuša pri poslovanju s prebivalstvom ves čas slediti svetovnim trendom,« je ob otvoritvi
Vodnikove poudaril predsednik uprave Niko kač.
Diskretno po Vodnikovi
Banka Celje je v torek tudi uradno odprla prenovljeno poslovalnico Vodnikova v Celju.
Gre za eno zadnjih večjih posodobitev v poslovni mreži, s katerimi želi banka zagotoviti še
boljše storitve svojim komitentom. Naložba je bila vredna 135 milijonov tolarjev.
Prenovljeni prostori omogočajo hitre storitve in veliko mero zasebnosti. Poslovalnica ima
v tako imenovani hitri coni pet bančnih okenc, kjer lahko stranke opravljajo gotovinske in
negotovinske transakcije, za vse tiste posle, kjer potrebujejo več časa in tudi več diskretnosti,
pa so uredili posebne prostore. V Vodnikovi so prvič uvedli tudi cevno pošto za prenos
gotovine iz trezorja do bančnega delavca, kar pomeni, da lahko komitent osebni obravnavi
dobi tudi gotovino in mu ni potrebno obiskati še bančnega okenca. JI, Foto: GK
Direktorica Ptujskih pekar^
prokuristka Klasja
Celjsko Klasje bo okto-
bra dobilo prokuristko. Na
predlog predsednika upra-
ve Matjaža Pavčiča je nad-
zorni svet na to funkcijo v
ponedeljek imenoval Dra-
gico Murko, ki je, kot je de-
jal Pavčič, dobra poznaval-
ka razmer v mlinsko-pre-
delovalni industriji in us-
pešna menedžerka.
Dragica Murko, ki bo v
Klasju opravljala finančno-
računovodske poslovne
funkcije ter »pokrivala« po-
dročje informatike in ka-
drovskih zadev, je sicer di-
rektorica Ptujskih pekarn, s
katerimi Klasje že nekaj ča-
sa poslovno sodeluje. Od le-
tošnje pomladi pa so Ptuj-
čani tudi 18-odstotni lastni-
ki celjskega podjetja. Proku-
ristka mora funkcijo prev-
zeti najkasneje v petnajstih
dneh, njen prihod pa, pou-
darja Pavčič, nikakor ne po-
meni, da Ptujske pekarne
prevzemajo Klasje. »Ptujča-
ni, ki zelo dobro poslujejo,
so precej manjši od nas. Mur-
kova, ki so jo podprli tudi
lastniki, se mi je preprosto
zdela najbolj primerna za iz-
vedbo finančne reorganiza-
cije, ki jo moramo nujho
opraviti v Klasju.« Pavčič še
pravi, da pomeni podelitev
prokure novo priložnost za
razvojni zagon Klasja, ki bi,
po njegovem, zaradi velikosti
tudi sicer moralo imeti
dvočlansko upravo. Dragica
Murko bo v Klasju do i
ključka njegovega manda
to je do julija 2006.
Nadzorni svet je obrav'
val tudi letošnje poslovat
Klasja in ocenil, da pod)'
ju vseh težav, ki izhajajo
prezadolženosti, sicer Še
uspelo odpraviti, vendar
le 2,5 milijona tolarjev
koče izgube kažeta, da bi
z nekaterimi ukrepi k0
lahko začeli poslovati po
tivno. Spodbudna je tudi 1^
ličinska prodaja, ki letos")
sega nadpovprečno rasi
branži.
Št. 40 < 2. oktober 2003
GOSPODARSTVO
7
Prebold se spet
združuje
rrekstilna tovarna Prebold bo ponovno enovito podjetje - Iz krize v šestih
mesecih, novih odpuščanj ne bo
flovi generalni direktor
(kstilne tovarne Prebold
ag. Mitja Ribarič, ki je vo-
nje podjetja prevzel pred me-
ceni dni, bo jutri lastnikom
edstavil program prestruk-
jiranja, ki naj bi tovarno
§il iz krize. V glavnem gre
I ukrepe, ki jih je v minulih
jeh letih, ko je podjetje šlo
Dzi postopek prisilne porav-
ive, napovedovalo že staro
dstvo, a mu jUi, očitno, ni
ipelo izpeljati. Novo pa je
edvsem to, da bo mag. Ri-
irič hčerinski družbi Tka-
ine in Nogavice zopet pri-
eljal pod okrilje matičnega
jdjetja, tako da bosta poslej
tlovah le kot profitna cen-
ain ne kot samostojni prav-
i osebi.
Tekstilna tovarna Prebold,
ije avgusta zaključila prisilno
oravnavo in iz lastnih virov
^nikom poravnala 210 mi-
onov tolarjev terjatev, 150
Ipuščenim delavcem pa iz-
ačala za 105 milijonov to-
rjev odpravnin, še vedno po-
sluje z izgubo. Mitja Ribarič
o številkah ne želi govoriti,
zagotavlja pa, da se med do-
bavitelji in kupci zaupanje v
podjetje ponovno vrača, saj
dobivajo vse več novih naro-
čil. Poslovno leto naj bi za-
ključili s pozitivno ničlo, pri-
hodnje pa imeli celo dobiček.
In kako mu bo to uspelo?
Najprej bo tri družbe, v ka-
terih je skupaj zaposlenih še
336 ljudi, združil v enovito
podjetje (mimogrede, raz-
družitev je bila eden od te-
meljev programa prisilne po-
ravnave) , nato pa bo vse ser-
visne službe, od prehrane do
transporta, oddal v najem ali
pa prodal. K novim lastnikom
oziroma najemnikom bo šlo
tudi okrog štirideset delav-
cev, kolikor jih dela v teh služ-
bah. Opustil bo tržno neza-
nimive proizvodne progra-
me, prenovil maloprodajno
mrežo in okrepil blagovno
znamko, s kupci in dobavi-
telji pa se bo poskušal dogo-
voriti za dolgoročne pogod-
Mitja Ribarič
be, saj si v tovarni želijo čim
več velikoserijskih naročil.
Da bi dobili denar za po-
ravnavo starih obveznosti in
zagotovili boljšo likvidnost,
bodo prodali poslovno nepo-
trebno premoženje. Prva bo
na vrsti predilnica, saj so ta
proizvodni program opustili
že pred časom. Za stroje že
imajo kupce na Kitajskem, za
nakup hale pa se dogovarjajo
z domačimi podjetji. V krat-
kem bo končan tudi postopek
prodaje proizvodnih prosto-
rov in počitniškega doma v
hrvaškem Biogradu na moru.
Mitja Ribarič pravi, da bo
prihodnost tovarne odvisna
tudi od lastnikov, ki se mo-
rajo odločiti, ali bodo pod-
jetje dokapitalizirali ali pa
svež denar zagotovili kako
drugače. »Možna sta dva sce-
narija - zmerno optimistič-
ni, ki pomeni, da bo tovarna
ohranila oba osnovna progra-
ma, in črni, po katerem bi
enega od programov morali
opustiti. O likvidaciji ali ste-
čaju ne razmišljam, saj sem
v Prebold prišel zato, da to-
varno zopet postavim na no-
ge,« poudarja Ribarič.
Delavci bodo ta mesec do-
bili šele julijske plače, vods-
tvo pa s tovarniškim sindi-
katom poskuša doseči do-
govor, da bi zaradi zagotav-
ljanja likvidnosti v prihod-
nje plače izplačevali v več
mesečnih obrokih. Regres
za letni dopust pa bi delili
po dvanajstinah.
Tekstilna tovarna Prebold iz-
vozi več kot polovico izdelkov.
Njihov glavni adut v tujini so
še vedno nogavice, izvozijo jih
kar 80 odstotkov, hkrati pa iz-
vozijo tudi 50 odstotkov tka-
nin. Na mesec ustvarijo okrog
150 milijonov tolarjev prihod-
kov, kar je slabše kot pred pri-
silno poravnavo. Ribarič na-
poveduje, da bodo v proizvod-
nji nogavic uvedli nekatere no-
ve programe, pri tkaninah pa
upajo na naročila vojske, po-
licije in carine iz Slovenije, Sr-
bije, Črne gore in z Madžar-
ske.
JANJA INTIHAR
Mitja Ribarič je magister rudarstva. Kariero je začel v
remogovniku Velenje, kjer je delal dobrih osem let, na-
I je deset let služboval v Rudarski gradbeni družbi Tr-
jvlje, ki se je lani z mariborskim podjetjem Gradiš Niz-
; gradnje združila v NGR Maribor. Ker je to podjetje, v
iterem je vodil program predorov, v večinski lasti Pre-
fnta, je slišati namige, da je Ribaričev prihod v Prebold
»vezan z željo slovenjegraškega podjetja, da prevzame
idi tekstilno tovarno. Ribarič takšen scenarij zavrača.
m proizvodni prostori Bosia bodo odprli še kakšno delovno mesto.
I^o petih letih nova hala
Pet let po otvoritvi poslovnih in proizvodnih prostorov
obrtni coni v Štorah se je podjetje Bosio razširilo še za
|l^rog 1000 kvadratnih metrov. Nova hala, ki je stala 140
Mijonov tolarjev, bo po besedah direktorja in lastnika
^Uga Bosia podjetju služila predvsem za razvoj in testi-
se izdelkov, zaposlenim pa bo omogočila boljše po-
We dela.
V Bosiu, ki doma in tudi na tujih trgih velja za enega
Nboljših proizvajalcev industrijskih peči in pralnih linij,
K petih letih število zaposlenih povečali s 17 na 35, letno
Fodajo pa z 250 na 700 milijonov tolarjev. Leta 1999 so
''•iprli podjetje na Hrvaškem, letos pa še v Bosni in Herce-
^vini. Ker so z rastjo podjetja sprejemali vse večja naroči-
> jih je majhnost proizvodnih prostorov začela vse bolj
^ejevati. »Zato nam ni preostalo drugega, kot da zgradi-
'0 še eno halo, čeprav pomeni naložba precejšnje breme,«
povedal Hugo Bosio. Poleg večjih proizvodnih zmoglji-
^sti bodo novi prostori podjetju omogočali tudi testiranje
Jelkov, kar vsekakor pomeni tudi večjo konkurenčno pred-
^si na trgu. JI, Foto: GK
<__
Nič za Mik in Scalo^r
sicromno za Kors
Več kot petsto tekstilnih delavcev, ki so jih že lani na
cesto pognali stečaji Mika, Scale Zarje in Korsa, še vedno
čaka na poplačilo terjatev, ki so jih imeli do svojih podje-
tij. Nekaj denarja bodo dobili le delavci slatinskega Kor-
sa, saj drugod izkupiček po prodaji premoženja zadostu-
je le za poravnavo dolgov hipotekarnim upnikom.
Kot je povedal Tomaž Kos, ki je vodil stečaje v vseh treh
podjetjih, bo okrog 300 bivšim Korsovim delavcem v začet-
ku prihodnjega leta poplačal 30, v najboljšem primeru pa 40
odstotkov terjatev. Te so znašale 334 milijonov tolarjev, na-
našale pa so se na odpravnine ter neizplačane plače, regres in
potne stroške.
Podobne terjatve je imelo tudi 134 delavcev v prebold-
skem Miku, ki jim je ob stečaju podjetje dolgovalo okrog
170 milijonov tolarjev, ter 76 delavcev v petrovški Scali 7^r-
ji, ki so prijavili za 76 milijonov tolarjev terjatev. Čeinav je
stečajni upravitelj v obeh podjetjih prodal vse piomožeiije,
je denarja premalo, da bi vsaj delno poplačal tudi delavce.
Zato je vse, kar so dobili ob izgubi delovnega mesta, le z
zakonom določena »prva pomoč« iz jamstvenega sklada.
JI
Po lepoti še zaščita
Na celjskem sejmišču je bil
27. in 28. septembra tretji spe-
cializirani sejem frizerstva in
kozmetike Lepota las in te-
lesa, ki sta ga po enoletnem
premoru zopet skupaj pripra-
vila Celjski sejem in maribor-
sko podjetje Hair Fashion.
Čeprav je bil sejem, na ka-
terem se je letos predstavilo
54 razstavljavcev, namenjen
predvsem strokovni javnosti,
sta organizatorja zelo zadovolj-
na tudi z obiskom. Novosti v
kozmetični industriji ter šte-
vilne predstave si je namreč
ogledalo 5.600 ljudi.
Že prihodnji teden bo sej-
mišče gostilo nov sejem. Od
8. do II. oktobra bo v Celju
prvič sejem zaščite in reševal-
ne opreme. JI
Presežki in rekordi
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev smo v zadnjem
času priča predvsem bikovskemu trendu.
Ljubljanska borza beleži v zadnjem času večinoma presež-
ke in rekorde. Slovenski blue-chip indeks je dosegel v pone-
deljek rekordno vrednost 3.600 indeksnih točk. V začetku
leta je znašala vrednost indeksa 3.320 točk, kar pomeni, da
se je v prvih devetih mesecih vrednost zvišala za skoraj 9
odstotkov. Prav tako je indeks pooblaščenih investicijskih
družb dosegel prejšnji četrtek rekordno vrednost in sicer 3.070
indeksnih točk. Očitno bikovski trend pozitivno vpliva tudi
na obnašanje malih vlagateljev, saj ti v času, ko vsi pomem-
bnejši borzni indeksi rastejo, pospešeno vlagajo.v vzajemne
sklade. Taki množični prilivi sredstev na trg še bolj pospešu-
jejo rast delniških tečajev. Analitiki v prihodnje pričakujejo
nadaljevanje rasti neto prilivov v vzajemne sklade, vzroke za
to pa lahko najdemo predvsem v možnosti novih prevzemov
in precej nizkih bančnih obrestnih merah.
Pregled tečajev v obdobju med 23. in 30. septembrom
S Krkino delnico je bilo sklenjenih za 550 milijonov tolarjev
poslov, tečaj delnice pa se je zavihtel za 3,3 odstotka navzgor.
Nekoliko manj prometa je bilo ustvarjenega z delnico Merca-
torja in sicer za 150 milijonov tolarjev, tečaj pa je porasel za
1,36 odstotka na 27.100 tolarjev. Mercator namerava v krat-
kem prevzeti kranjska Živila. V primeru uspešnega prevzema
bo moral plačati 18 tisoč tolarjev za delnico oziroma skupno
okrog 5 milijard tolarjev. S tem bo pridobil 55,75-odstotni
delež Živil. Nekateri analitiki ocenjujejo, da je bila prevzem-
na cena kar visoka, saj ne smemo pozabiti, da so Živila v pol-
letju ustvarila za 7 odstotkov manj prihodkov od prodaje, čisti
dobiček družbe se je v primerjavi z letom, ko je družba beleži-
la izgubo, povečal na dobrih 300 milijonov tolarjev, predvsem
zaradi prodaje delnic Gorenjske banke. Delnica Živil se je povz-
pela za 10,72 odstotka nad petkovim enotnim tečajem, tečaj
pa se trenutno giblje nekoliko pod prevzemno ceno. Mercator-
jeva vloga postaja z njegovim prodorom na jugovzhodne trge
čedalje večja, kar seveda niso spregledali tuji trgovinski »im-
periji«. Samo vprašanje časa je, kdaj bo kakšen izmed njih
prišel v ospredje in se potegoval za prevzem Mercatorja.
Presenetljivo veliko prometa je zbrala delnica Pivovarne
Laško, saj je bilo sklenjenih za skoraj 600 milijonov tolarjev
poslov. Tečaj delnice se po padcu ob koncu avgusta čedalje
bolj zvišuje. Tudi v zadnjem tednu je tečaj skokovito naraš-
čal, tako da se trenutno giblje okrog 6.440 tolarjev.
Slovenjegraški Prevent oziroma njegova podružnica v Sa-
rajevu je objavila, da ne namerava kupiti bosanske družbe
Unis Tadiv iz Konjiča. Ko je bil Prevent še zainteresiran za to
bosansko podjetje, ki se bo skupaj s še 14 ostalimi podjetji
oktobra privatiziralo, je imelo podjetje za 600 tisoč evrov
obveznosti. Po novem ima Unis Tadiv obveznosti za kar 2,5
milijona evrov. To je tudi vzrok, zakaj ne bo prišlo do naku-
pa. Direktor Juteksa, Milan Dolar, je na nedavnem Borznem
fokusu izjavil, da bi se lahko vrednost delnice Juteksa ob
prestopu iz prostega trga v borzno kotacijo povišala za okoli
10 odstotkov. Trenutno se tečaj giblje okrog 24.200 tolarjev.
Med PlD-ovskimi delnicami je bilo največ prometa ustvar-
jenega z delnicami Nacionalne finančne družbe 1, s katero so
investitorji sklenili za 571 milijonov tolarjev poslov, tečaj pa
se je povzpel za 1,44 odstotka. Največji porast enotnega teča-
ja smo zabeležili pri delnici PID Zvon 2, saj se je tečaj povz-
pel za skoraj 9 odstotkov, medtem ko se je delnica Triglav
steber 1 povzpela zgolj za odstotek.
BDP, merjen v stalnih cenah leta 2000, je bil v letošnjem
drugem četrtletju za 2,1 odstotka višji kot lani v enakem ob-
dobju.
Neto prilivi denarja v vzajemne sklade v septembru prese-
gajo 2 milijardi tolarjev in so največji po februarju.
JAKA BINTER
Ilirika borzno posredniška hiša, d.d.
jaka.binter@ilirika.si
Št. 40 - 2. oktober 2003
8
ZANIMIVOSTI
Žlehtna peresa med
žlahtnimi glivami
v gozdovih na območju
Razgora pri Vojniku je
prejšnji petek potekala ob-
sežna iskalna akcija, ki so
jo izvajali združeni pripad-
niki in pripadnice sedme si-
le s celjskega območja pod
vodstvom izvedencev miko-
loške stroke.
Cilj akcije je bil preveri-
ti govorice, da je v sloven-
skih hostah letos zaradi hu-
de suše lažje najti ukrade-
no vojaško puško kot jurč-
ka ali kakšno drugo samo-
niklo glivo. Preiskava je po-
kazala, da so takšne govo-
rice neresnične in da je pre-
plah med miru in gob želj-
nim ljudstvom odveč. Prei-
skovalci niso našli niti ene-
ga kosa ukradenega orožja
iz Postojne, ki ga pogreša
budna slovenska vojska, za-
to pa so zbrali vrsto mate-
rialnih dokazov, da gobe so
in da je nedavna odrešilna
moča vendarle zbežala na
dan tako pogrešane gozdne
sadeže. Udeleženci akcije so
zbrano dokazno gradivo
analizirali in ga takoj kon-
zumirali. Zaradi suše pa so
gobe tudi zalili po splošno
znani in Slovencem ljubi
namakalni metodi ... Tega
pa niso počeli za zaprtimi
vrati, temveč na Slemenš-
kovi kmetiji odprtih vrat v
Razgoru.
Da s tem zapisom ne bi
vnašali dodatnega nemira v
že tako zmanipulirano jav-
nost, naj pojasnimo, da se
je vse skupaj dogajalo na tra-
dicionalnem srečanju novi-
narjev s celjskega območja
in članov Gobarskega druš-
tva Bisernica iz Celja. Letoš-
nji gobarski piknik je bil zad-
nji pred vstopom Slovenije
v Evropsko unijo, zato se je
skozi strokovne debate med
udeleženci kot rdeča nit vle-
klo usodno vprašanje: kaj ča-
ka slovenske gobe na zdru-
ženem evropskem miceliju?
Bodo postale plen fungicid-
nih apetitov Italijanov in tu-
jih vlaganj v kozarce za
ozimnico? In kaj bo z naši-
mi avtohtonimi goboljubci?
Bodo tudi njihovi gobji re-
virji in skriti »plači« postali
tarča tujih prevzemov? Pet-
kovo dogajanje v Razgoru
vliva upanje, da je ta strah
odveč!
Žurnalistične race in racaki
so se preizkusili v poznavanju
gob in pokazali, da ne znajo le
preganjati krapov po blatnih lo-
kalnih mlakužah, ampak se
znajdejo tudi v izsušenih goz-
dovih, ko je treba najti in - kar
je še težje: prepoznati glive. Go-
barji pa so se izkazali v pozna-
vanju novinarske scene. Tudi
tokrat pa so - ob asistenci do-
mače gospodinje, gospe Sle-
menškove - najbolj blestele čla-
nice Bisernice, s kulinarični-
mi mojstrovinami iz gob. Še
angelci so se oblizovali ob po-
gledu na pregrešno slastne do-
brote ... Ob takšni mikorizi go-
barjev in novinarjev (mikori-
za je sožitje med gobo in dru-
go rastlino, op.p.) se našim go-
bam res ni treba bati, da bi iz-
gubile identiteto v golažu, ki
nam ga kuhajo v Bruslju!
Za konec pa še ocvirek s sre-
čanja: gobarje, ki so tekmo-
vali v poznavanju naše novi-
narske scene, je še najbolj na-
mučilo vprašanje, kako se ime-
nuje najvišje slovensko priz-
nanje za novinarske dosežke.
Namesto pravilnega odgovo-
ra »bratstvo resnice« so eni na
vprašalniku obkrožili odgo-
vor »žlehtno pero«. Novinar-
ji bomo resno razmislili o nji-
hovem predlogu ...
MK
POZOR, HUD PES  I
Aufbiks, Gaberje
Ko sem končal osnovno šo-
lo, sem se pod sugestijo od-
ločil, da nadaljujem na teh-
nični - elektronika. To je bo-
dočnost, so mi rekli. Osel,
sem ubogal. Ker je bil to čas
usmerjenega izobraževanja,
so nas učili tudi določene
družboslovne predmete, v
smislu tedanjega vzgojno-
izobraževalnega smotra, ki
sem ga spoznal kasneje na pe
dagoški: razviti vsestransko
razvito socialistično oseb-
nost. Tako smo imeli tudi
glasbeno vzgojo in par man-
deljcev se nas je našlo, ki
smo seveda kot ovce blejali
tam med prepevanjem slo-
venskih narodnih. Tovariši-
ca je nekaj časa opazovala
omenjeni kretenizem, potem
pa presodila, da sem najver-
jetneje jaz tisti osel, ki je pri-
čel provocirati. Poklicala me
je pred razred in me narav-
nost vprašala: »Si hodil prej
na prvo osnovno?« Prikimal
sem. »Se mi je zdelo, zgub
se iz razreda.«
Nekoč, kasneje, sem pri-
petljaj omenil profesorici
glasbe in jo vprašal, kako je
to vedela. Rekla je, da iz Ga-
berij prihajajo vedno enaki
otroci. Sam sicer nisem iz Ga-
berij, smo hodili pa skupaj z
Gaberčani na Prvo. Očitno bi
še zmeraj bilo smiselno tu
in tam v roke vzeti Talna!
Že zadnjič sem omenjal,
da bom malenkost prereše-
tal stare cjelske izraze in »auf-
biks Gaberje« je zagotovo
znan skoraj vsakemu Celja-
nu. Gaberje je bilo seveda ža-
rišče celjske iracionale, ne-
poslušnosti, vrel kotel ne-
predvidljivosti, že zaradi te-
ga, ker se je tam pač nahaja-
la celjska delavska četrt. Če
vzamete v roke simpatičen
Cvirnov oris družabnega živ-
ljenja v Celju na prelomu 19.
in 20. stoletja, lahko v njem
preberete tudi tole: »Včeraj
je hodil nek Štefanič Karol
po Gaberju, vpil »aufbiks« in
hotel imeti na vsak način pre-
tep. Ker se ga na cesti ni ho-
tel nikdo usmiliti, je šel v go-
stilno k Lastovki. Tam je se-
MOHOR HUDEJ
del nek tesar Lojz, kateremu
je potožil Štefanič svoje te-
žave in ga objednem opozo-
ril, da ima za eventuelni pre-
tep dva noža na razpolago.
Stvar se je razvijala naprej in
končno je Lojz z vrčkom ta-
ko silno udaril Štefaniča po,
desnih sencih, da je dobil ze-
lo nevarno rano.«
Danes se »aufbiks Gaber-
je« le redko uporablja, v ko-
lektivni podzavesti Celjana
pa ta duh še zmeraj obstaja.
Ne bom sodil o njegovi pri-
mernosti, zagotovo pa je pre-
živel. Najdete ga na malono-
gometnih igriščih celjskih re-
kreacijskih lig, na rokomet-
nih tribunah, na nogomet se
še ni selil, tam je vzdušje še
zmeraj komorno kot v kak-
šnem gledališču in Publiku-
movi navijači zmorejo zgolj
tisti obubožani »cjele-cjele«.
»Aufbiksarska mentaliteta« je
mešanica športne drže, zma-
govalne mentalitete, kljubo-
valnosti močnejšemu, šovi-
nizma, vsebuje iniciacijsko
»podjebavanje«, v smislu, da
vidimo, če zmoreš, da vidi-
mo, kakšen djed si, če nisi
celo baba. »Aufbiksarska
mentaliteta« ne spoštuje za-
konov, je slepo pogumna,
predrzna, če je potreba, tudi
krvava. Znotraj nje je mož-
no ekipno sodelovanje ali pa
individualno kljubovanje. Še
nekaj je pomembno, ta stari
duh Gaberja vsebuje poseb-
no vrsto poštenja in socialne
enakopravnosti, v smislu ne
mi blefirat, iz Cjela si, vsi se
poznamo, nič posebnega ni-
si. Ravno zaradi slednjega se
lahko nekaterim Celjanom
podeli tudi status legende, saj
so del te dediščine.
AKCIJA
□
itara fara z novim vetrom
Od dolgolasega rokerja do dušnega pastirja - Bolj aktiven v ZSMS kot v cerkvi
Lde na to, kakšno pot
jter magister Branko
jiik prehodil, preden je
jl dušni pastir, zapisan
I klaretincev, je skoraj-
jzumljivo, da zna vero
ližati vsakomur. Sploh
Jim. ki se jim zaradi us-
nih ritualov in nepre-
ega očitanja vera odda-
, Trenutno deluje v dveh
b - na Frankolovem in
ešnjicah, čas pa najde
i marsikaj drugega,
tega drugega je pravzaprav
o, da sploh ne vemo, s čim
^eli. Mogoče s tem, da je
fen skavt, grafik, pisatelj,
er, misijonar, župnik, pre-
itelj, urejevalec internet-
strani, po sili celo kuhar,
aje začnemo s pripoved-
njegovih mladostnih, ro-
idh in partijskih letih? Vas
ije bolj preseneča?
^Ij aktiven v
eSiWIS kot v
cericvi
le od malega sem bil
i)lem v cerkvi, župniki so
se drli name, mežnarji so me
vlekli za ušesa,« pravi pater
Branko Cestnik, ki je mla-
dostniška leta preživljal na
Hajdini pri Ptuju, »od birme
naprej cerkve sploh nisem
povohal.« Pač pa je bil ta-
krat bolj aktiven v Zvezi so-
cialistične mladine Sloveni-
je, celo za vojaško gimnazi-
jo se je odločil. Tam pa so
se začeli spori ideološke na-
rave. »Sistem je bil takrat živ-
čen, prišel sem v spor z ob-
lastjo, zato so me vrgli iz šo-
le. Podobno je bilo tudi na
pedagoški gimnaziji.« Leto
dni se je nato preživljal z de-
lom za tekočim trakom, sor-
tiral je sadje, nekaj časa je
celo popravljal zamrzoval-
ne skrinje. Pri enaindvajse-
tih, leta 1987, je odšel na štu-
dij filozofije, pedagogike in
teologije v Rim, s tem šoki-
ral skorajda cel Ptuj, in se
šele po desetih letih vrnil v
Slovenijo.
Odločitev?
Od kod torej naenkrat tak-
šna odločitev in spremem-
ba - od dolgolasega mlade-
niča do dušnega pastirja?
»Pri vsaki stvari sem našel
globoko pomanjkljivost.
Verjameš v socializem, po-
tem pa vidiš, da enakost
med ljudmi ne drži, pač pa
grabijo le bogati. Verjameš
v ročk, pa vidiš, da jim je
bistvo to, da se norčujejo
iz drugih.« Pri iskanju je na-
letel tudi na Sveto pismo,
več se je začel pogovarjati
z duhovniki, veliko je za-
hajal v pleterski samostan
in tam je pravzaprav padla
odločitev. In zakaj ravno ka-
toliška vera? »Prepričal me
ni njen sistem, pač pa sem
se zanjo\odločil po osebnem
izkustvu Boga. Na podlagi)
teh najdeš ljudi s podobni-\
mi doživetji in to te privla-
či, pripelje v vero.«
Živijenjsid
izzivi
Pater Branko Cestnik sedaj
že približno dva meseca služ-
buje v župnijah Črešnjice in
Frankolovo. Tu se najbolj
»najde« pri delu z mladino,
ki mu lahko prida še nekaj
umetnosti. »Izdelovanje ku-
lis je na primer idealno, za-
to jih že nekaj let pripravljam
za vsakoletno srečanje mla-
dih v Stični.« Letos mu je pri
tem pomagalo okoli 60
otrok.
Pred prihodom v Črešnji-
ce in na Frankolovo je pet let
delal kot študentski duhov-
nik v centru Sinaj v Maribo-
ru, še zdaj pa se ukvarja s ti-
soč in eno stvarjo. Piše član-
ke za tednik Družina, ureja
spletni forum, aktivno sode-
luje pri skavtih (zanje je gra-
fično izdelal plakat, ki visi
po celjskih osnovnih šolah),
pridiga na ljudskih misijonih,
sodeluje s samarijani v celj-
skih zaporih in celo piše mju-
zikle. Ogenj v kosteh je na-
slov prvega, ki se ga je lotil.
Zanj je napisal besedilo in ga
tudi režiral, pripravlja že tu-
di novega. »Izzive moraš is-
kati,« pravi, »čeprav te je pri
tem ijialo strah.«
Pater Branko nove izzive
trenutno išče v frankolovski
fari, ki je potrebna prenove.
Ne samo cerkev, pač pa tudi
župnišče. »Par let se bomo
le s tem ukvarjali,« doda,
»zraven pa je najbolj pomem-
bno to, da se krajani med sa-
bo dobro spoznamo in po-
vežemo.«
Odgovor na
vse
Krajani obeh far so patra
Branka v slabih dveh mese-
cih če že ne dodobra spoz-
nali, pa prav gotovo vzljubi-
li. Očaral jih je predvsem s
svojo preprostostjo in prijaz-
nostjo. Ravno zato sem si tu-
di sama drznila vanj bolj dre-
gati z vprašanji o veri, cerk-
vi, celibatu. »Vera mora biti
čim bolj podobna Jezusu, tu-
di po stilu. Da pokažeš svojo
vero, ni treba biti formalist,
moralist ali strog ritualist. Ri-
tuali lahko počasi zameglijo
bistvo.« »Potemtakem pri vas
v cerkvi ni potrebno imeti
sklenjenih rok,« sem ga vpra-
šala. »Neka pravila vendarle
morajo biti,« je odgovoril,
»tudi jaz vam ne kažem hrb-
ta, če se pogovarjava.« Posku-
šala sem še z vprašanjem o
celibatu, ki ga ni »predpisal«
Jezus, pač pa so si ga pravza-
prav izmislili kasneje. »Re-
dovniki nimamo celibata,
pač pa obvezo čistosti, ki ima
korenine že v začetku krš-
čanstva. Tudi Jezus je bil sam-
ski, ker se je na ta način bolj
posvečal ljudem.« Kaj pa ve-
rouk v cerkvi? »Verouk hvala
bogu ni obvezen, vera mora
biti svoboda. K verouku mo-
rajo otroci priti, ker jim je
privlačno in lepo, ne pa za-
to, ker bodo drugače dobili
minus.« Odgovor na vse, kaj-
ne.
Za konec pa še
Pater Branko Cestnik je
pravzaprav magister mladin-
ske pastorale, čeprav mu te-
ga slovenska zakonodaja (še
iz leta 1974) uradno ne priz-
nava. »Meni je pravzaprav
vseeno, saj mi je bolj po-
membno znanje kot pa urad-
ni naziv. Saj ne mislim za-
pluti v akademske vode.«
Kakšni pa so njegovi načrti?
»Rad bi še naprej pisal, to zelo
rad delam, pa z mladino, pa
kar bo Bog dal ...«
. . _ ROZMAEl PETEK
Pater Branko na Internetu »previsi« vsaj dve uri na dan.
Misijonski in marijanski red klaretincev, katerega je
ustanovil sv. Anton Marija Klaret, obstaja šele dobrih
150 let. Od leta 1971 je prisoten tudi v Sloveniji s komaj
tremi člani (dva izmed njih sta v Črešnjicah in na Fran-
kolovem). Redovniki, po svetu jih je okoli 3.000, z zaob-
ljubami pokorščine, čistosti in uboštva svoje življenje
podarijo Bogu in bližnjemu. Živijo v redovnih skupno-
stih, evangelij oznanjajo v slogu prerokov in aposto-
lov. Paleta dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, je zelo
široka: misijoni v tretjem svetu, ljudski misijoni, žup-
nije, šolstvo, karitativa, kulturna in socialna promoci-
ja človeka, duhovne vaje, mediji... Imenujejo se tudi
sinovi Marijinega brezmadežnega srca.
Na lestvici je prvih deset trdno zasidranih, med njimi
prihaja le do manjših zamenjav v vrstnem redu. Tokratni
portretiranec mag. Branko Cestnik je trenutno na 13. me-
stu.
1. Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (577)
2. Marko Šraml, Slivnica pri Celju (371)
3. Milan Strmšek, Dramlje (332)
4. Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje (284)
5. Janko Strašek, Dobrna (259)
6. Rok Metličar, Sladka Gora (243)
7. Jože Horvat, Laško (172)
8. Izidor - Dori Pečovnik, Berlin (158)
9. Jože Kovačec, Polzela (106)
10. Vinko Čonč, sv. Duh Celje (86)
Nagrajenci tega tedna: Ivan Skorja, Valentiničeva 21,
Laško, Meta Sirca, Kompole 160, Štore, Mogu Lara, Do-
brna 29a. Prejeli bodo hišna darila NT&RC, ki jih dobijo v
oglasnem oddelku naše hiše.
pjila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v proizvodne in
ktvene dejavnosti, za investicije v odpiranje novih delovnih mest, za inve-
bje v ekološko čiste tehnologije vse pod pogoji dajanja pozitivnih ekonom-
ik učinkov v skladu s kriteriji pravilnika ter pod pogoji usklajenosti s kriteriji
lionalnega razvojnega programa za področje podjetništva.
ivico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz.
inim prebivališčem v občinah Braslovče, Tabor in Žalec .
U
»jila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po obrestni meri T +
Minimalni znesek posojila je 1 mio SIT in maksimalni znesek 5 mio
V
"iidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo odda-
jo vključno 15. oktobra 2003 oziroma do 15. vsak naslednji mesec, v
^or razpoložljiva sredstva ne bodo razdeljena že pri prvi obravnavi
I na naslov:
'Vojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, ulica Heroja
»leta 3, Žalec s pripisom: "18. natečaj-NE ODPIRAJ".
hi morajo priložiti:
Wtek poslovno-investicijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicij-
programa
Kdilo o vpisu v register obratovalnic oz. v drug ustrezen register oz. sklep
"pisu družbe
'sodni register ali potrjeno vlogo o pričetem postopku za ustanovitev
jjtrdilo o poravnanih davkih in prispevkih za samostojne podjetnike oz.
3 za družbe
F^nco stanja in bilanco uspeha po zadnjem zaključnem računu
^vo o predvidenem načinu zavarovanja posojila
Sa dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje,...)
Sijo obrazca M-1 za trenutno zaposlene delavce
L. ^
hijeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od
^^a vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni
ne bo obravnaval na tekoči seji.
Vil.
'"lila se bodo dodeljevala preko banke, s katero bo Razvojna agencija
sklenila sklenil pogodbo.
^ilatne informacije lahko dobite pri članih odbora ah na tel. 713-68-60 (Da-
'"^a Jezovšek-Korent)
Št. 40 - 2. oktober 2003
10
REPORTAŽA
Vegetarijanski kmet
Na ekološki kmetiji Valpatičevih blizu Ponikve živijo zelo alternativno življenje - Ne uporabljajo niti gnojevke
Stanko Valpatič je ekološ-
ki kmet. Tako ekološki, da
niti živalskih iztrebkov, to-
rej gnoja in gnojevke, ne upo-
rablja več. V tak način pri-
delovanja ga je pripeljalo raz-
mišljanje o naravi in o tem,
kaj dela človeštvo z njo. Sku-
paj z ženo Stanko, otroko-
ma NataUjo in Tonijem že šest
let živijo na kmetiji na Os-
trožnem pri Ponikvi, so ve-
ganci, živali pa bodo pri njih
živele do konca življenja -
dokler ne bodo umrle narav-
ne smrti.
Valpatič se je z ekološkim
kmetijstvom srečal že pred 15
leti v svojem domačem kraju
Robadje, ki leži med Ljutome-
rom in Čakovcem. Svojo že-
ljo po ekološkem kmetovanju
je zaupal očetu, ki pa nad tem
ni bil navdušen in ni dovolil,
da bi družinska kmetija zače-
la s tovrstnim načinom pride-
lave. Valpatiča je uslišala sta-
ra mama, ki mu je dovolila,
da je na njeni zemlji začel z
ekološkim kmetijstvom. Pred
šestimi leti se je družina Val-
patič preselila na Ostrožno pri
Ponikvi, kjer ekološko obde-
luje 6 hektarov zemlje, ima pa
še 4 hektare gozda.
Ključni problem, ki je Val-
patiča tudi vzpodbudil, da je
začel ekološko kmetovati, le-
ta vidi v poljedelstvu, ki upo-
rablja tako umetna gnojila kot
tudi živalske iztrebke. Razum-
ljivo je sicer, da se vse to upo-
rablja, saj postajajo tla vedno
bolj nerodovitna. Vendar pa
Valpatič pravi, da bo tak od-
nos do zemlje privedel do te-
ga, da ne bo več pitne vode.
Vse snovi iz gnojil namreč pro-
nicajo globoko v zemljo, kjer
je tudi voda. Zato vidi rešitev
edino v kmetovanju brez ka-
kršnihkoli gnojil.
Poskus uspel
Valpatič je na kmetiji svo-
je stare mame poskusil kme-
tovati brez gnojil in mu je,
kljub dvomom očeta, uspe-
lo. Začel je kolobariti. Dve
leti mu zemlja rodi, potem
počiva. Takrat poseje »zele-
na, gnojila« (npr. deteljo, ki
ima veliko dušika). Kadar je
zemlja kisla, si pomaga tudi
s kameno moko iz kamno-
loma v Poljčanah. Valpatič
pravi, da je dober tudi kom-
post, vendar mora biti iz zdra-
vih rastlin. Priznava pa, da
je pri pridelavi brez gnoja pri-
delek manjši, vendar je tak
način pridelave popolnoma
neškodljiv za okolje. S tem
tudi ne obremenjuje vode, ki
jo pri Valpatičevih pijejo kar
iz vodnjaka.
Subvencije oziroma podpo-
re so za ekološke kmete višje
kot za kmete, ki pridelujejo
na običajen način, vendar je
pridelek prvih toliko manjši,
da se samo zaradi subvencij
ne splača kmetovati ekološko.
Stanko Valpatič zato pravi, da
je njegov način kmetovanja
predvsem način življenja. Val-
patič je v času, ko se je začel
ukvarjati z ekološkim kmetijs-
tvom, postal najprej vegetari-
janec, nato pa še veganec. To
pomeni, da ne je ničesar, kar
bi bilo živalskega izvora, to-
rej tudi jajc in mleka ne.
Žiueti z naravo
Valpatičevim so z odloči-
tvijo, da bodo jedli le še rast-
linsko hrano, ostale na kme-
tiji kokoši, dve kobili, nekaj
koz, torej živali, za katere se
predvideva, da bodo pristale
na krožnikih. Valpatič pravi,
da tudi življenje njihovih ži-
vali ni naravno in da bi mora-
le biti na prostosti, vendar pa
so domače živali že toliko sto-
letij na kmetijah, da imajo ta-
ko življenje v genih. »Živali
si želijo živeti svobodno v na-
ravi. Ampak trenutno je naj-
več, kar jim lahko nudimo,
da smo jim dali informacijo,
da bodo pri nas živele do konca
življenja in da ne bodo nikoli
na jedilnikih. Ampak zaen-
krat jih še ni možno spustiti v
naravo, to je dolgoročni pro-
ces, do katerega pa bo zago-
tovo prišlo.«
Tudi za živali v gozdu so pri
Valpatičevih poskrbeli. Da jim
gozdne živali ne bi hodile na
njive, so pustili eno njivo ne-
požeto, tako da se lahko živa-
li tam skrivajo in tudi jedo.
Naredili so zajetja za vodo,
kjer lahko živali tudi v sušnih
obdobjih pijejo. »Pri nas pu-
stimo živalim, da vzamejo hra-
no in ne gledamo samo nase.
Vidimo namreč, da se brez ži-
vali na tem planetu ne da žive-
ti, da so tudi one del tega stvars-
tva.«
Še bolj
alternativno
Ker Valpatič zagovarja pre-
hrano neživalskega izvora, se
zavzema tudi za teransko po-
ljedelstvo, kjer gre za alterna-
tivni način pridelovanja in tu-
di prehranjevanja: »Vegetari-
jansko in vegansko ne pome-
ni jesti oz. hraniti se slabo, neo-
kusno ali celo pomanjkljivo
za zdravje. V naravi je veliko
rastlin, ki čakajo na nas, da
jih samo poberemo in pripra-
vimo. Pri teranski vzgoji gre
za vzgojo nekakšnih trajnic:
sadje, grmičevje, jagodičevje,
koprive, špinača itd. Tudi to
je lahko zelo okusno, poleg te-
ga pa ni treba vsako leto na
novo rastline saditi v zemljo
in skrbeti zanje.« Teranska pre-
hrana tako ni le zdrava, am-
pak tudi poceni.
Stanko Valpatič je J
predsednik Društva za oJ
boditev živali in njihove p
vice, ki ima sedež prav
njegovi kmetiji. Članov
približno 70, v soboto, 4,|
tobra, ko je dan živali,
društvo pripravlja prote^
shod. Shod bo v Ljubljaiij
parku Zvezda, začel pa se
ob 10. uri. Na shodu bodoo|
zorili na trpljenje živali
poljih, v gozdovih, omeij
pa iiodo tudi živali, ki 2i\j
v hlevih in opozorili na (
pravilen odnos do njih.
Valpatič je letos prvič i
skusil še en zelo alternatiJ
način pridelave - brez oraij
Pravi, da se je dobro ob|
slo. Težava pri oranju nami
je, da mikroorganizmi, ki
navajeni na temo, pri orai
pridejo na svetlobo in i
kroorganizmi, ki po nav
živijo na svetlobi, kar nai
krat pridejo v temo. Takoi
kot drugi ne preživijo, ker
so v svojem okolju.
Zanimivo je, da se je tov
nega načina pridelave in c
tako alternativnega načina]
Ijenja oprijel kmet. Zdi se,
je takih »podvigov« najve
mestih, kjer predvsem potq
ci otrok cvetja poskušajo
veti na tak način, pa si poti
premislijo, ko jih zagrabi
tem večine - hiter, živčen
nezdrav. Vprašanje pa je,
se bo še kaj kmetov obrnili
ta način pridelave hrane,
jo je trenutno na slovenski
tržišču (pre)malo.
ŠPELA Oa
Stanko Valpatič pred rastlinjakom, v katerem goji paradižnike. Način pridelave brez gnojil je predstavil na
dobro obiskanem dnevu odprtih vrat. Svoje pridelke prodajajo tudi na celjski tržnici.
St. 40 - 2. oktober 2003

Življenje bo dražje
Okoli tisočaka na gospodinjstvo več za vodo, odvoz smeti in plin
- življenje poprečnega šti-
ričlanskega gospodinjstva v
Celju bo v kratkem dražje
za okoli tisoč tolarjev. Celj-
ski mestni svetniki so po dalj-
ši razpravi namreč potrdili
predlagane podražitve vode,
kanalščine in čiščenja od-
padnih voda, podražitev ze-
meljskega plina in podraži-
tev ravnanja z odpadki.
Vsem je skupno to, da so po-
trebne zaradi rasti fiksnih
stroškov, od energije, stroš-
kov vzdrževanja in storitev.
Voda, kanalščina in čišče-
nje odpadnih voda so se ta-
ko podražili za 6,6 odstotka
oziroma za dobrih 400 tolar-
jev na poprečno gospodinjs-
tvo. Poprečno štiričlansko
gospodinjstvo v Celju pora-
bi na mesec okoli 15 kubič-
nih metrov pitne vode, kar
je doslej stalo nekaj nad 6 ti-
sočakov mesečno, poslej pa
bo za skoraj 140 tolarjev draž-
je. Kljub podražitvi ostajata
tako cena vode (86,75 sit) kot
kanalščine (42,66) nekako v
sredini slovenske lestvice. Vo-
da je najcenejša v Ljubljani
(48 sit), najdražja pa na obali,
v Mariboru in Novem mestu
(od 124-183 sit).
Med razpravo o predlaga-
ni podražitvi so svetniki Mest-
ne občine Celje sicer pohva-
lili podjetje Vo-Ka, ki je tudi
v sušnem letu zagotovilo vsem
gospodinjstvom dovolj vode
in omejitev ni bilo, hkrati pa
so opozarjali, da je treba na-
daljevati projekt zmanjševa-
nja izgub vode v luknjičavem
omrežju.
Plin je poslej dražji za 1,7
odstotka oziroma za malo
manj kot dva tolarja po ku-
biku, kar za poprečno gos-
podinjstvo v stanovanjih zne-
se približno 100, v enodru-
žinskih hišah pa približno
200 tolarjev več. Na predlog
svetnika Jožeta Zimska bo žu-
panstvo preverilo tudi, ali bi
občina pri Vladi RS protesti-
rala zaradi (neupravičene?)
takse na onesnaževanje oko-
lja, ki je vračunana v ceno
plina, saj je prav plinifikaci-
ja kotline močno zmanjšala
onesnaževanje. Verjetno pa
protesta ne bo, saj naj bi k
takšni taksi državo zavezo-
val Kiotski protokol.
Ravnanje z odpadki se bo
podražilo za 266 tolarjev na
poprečno gospodinjstvo. Pri
tem so Celjani dobili tudi nov
strošek, povezan z ločenim
zbiranjem odpadkov. Za od-
voz in deponiranje odpadkov
bodo celjska gospodinjstva
po novem plačala 111 tolar-
jev več, za novo storitev lo-
čeno zbranih frakcij pa še do-
datnih 155 tolarjev na me-
sec, tako da se je cena pove-
čala za 266 tolarjev oziroma
za dobrih 14 odstotkov.
Podražitve za vodo in rav-
nanje z odpadki bodo pričele
veljati, ko jih bodo potrdili v
pristojnih ministrstvih, plin
pa se je podražil s 1. oktobrom
oziroma ob prvem popisu
števcev. BRST
Denarja je
dovolj
Ob polletju v proračunu manj deni
ja, a župan je prepričan, da obči)
dobro gospodari       ^
v celjski občinski proračun
se je v letošnjega prvega pol
leta nateklo 3,8 milijarde to-
larjev, kar je le slabih 40 od-
stotkov načrta. Iz proračuna
pa so plačali 3,7 milijarde to-
larjev in tako je po pol leta
celjski proračun za 72 mili-
jonov tolarjev v plusu.
To se sicer bere zelo ugod-
no, toda tako občinski odde-
lek za finance in proračun kot
svetnike ob tem skrbi, kako
bo z uresničevanjem spreje-
tih proračunskih nalog, saj
se očitno zatika pri pridobi-
vanju potrebnega denarja.
Največje zamude pri tem na-
stajajo zato, ker občina ni
prodala dovolj za prodajo na-
menjenih zemljišč, pa tudi
svojih kapitalskih deležev v
podjetjih Ce-Ka in Celjski se-
jem ne. Župan Bojan Šrot jih
je zato od svetnikov prvič sli-
šal, ker občina očitno ne pro-
da dovolj svojega premože-
nja, a je bil tega na nek način
celo vesel, saj je doslej ne-
nehno poslušal očitke o pre-
tirani razprodaji premoženja
občine. Svetnikom je p(
snil, da občina dobro po,
je, da kapitalskih deležev
ni bilo potrebno prodati,
ima občina dovolj banči
depozitov in da se bolj sp
ča počakati na tržno ug(
nejše razmere, ko bo mo|
če doseči boljše cene. Toi
sebej velja za prodajo
Ijišč, za katera je, tudi iz da
nih razlogov, posebej ug
na zadnja tretjina leta.
Svetniki so kljub temu
skrbljeno opozarjali na [
poročila oddelka za finai
in proračun, ki zahteva r
lizacijo planirane odproi
je finančnega in stvarnega p
moženja, dosledno uskla
vanje odhodkov s prihod
bolj ažurno izterjavo dol{
ter racionalizacijo pošlo
nja občine in njenih od(
kov, ki vodi do zniževa
stroškov. Županu so tudi pi
lagali, da uresničevanje p
računa vsaj v glavnih post
kah obravnavajo tudi po
vetih mesecih.
BR
Svetniki icot sicupščina
Nepremičnine so lani ustvarile 29 milijonov tolarjev dobička
Celjska družba Nepremič-
nine, ki je v občinski lasti,
je lani prvič poslovala po za-
konu o gospodarskih druž-
bah, svoje poslovanje pa je
na torkovi seji mestnega sve-
ta predstavila svetnikom, ki
so biU za to obravnavo v vlogi
skupščine družbe.
Skupščina je potrdila že iz-
vršeno dokapitalizacijo druž-
be, saj je občina kot svoj vlo-
žek v družbo prenesla dobrih
10 milijard tolarjev, kolikor
predstavlja vrednost 1.892 sta-
novanj, ki so v lasti občine in
s katerimi upravljajo Nepre-
mičnine. Družba je lani us-
tvarila skoraj 29 milijonov to-
larjev dobička, ki ga bodo kot
neprofitna stanovanjska orga-
nizacija v celoti reinvestirali
v stanovanjsko gradnjo. »Prav
takšna politika nas uvršča na
prvo mesto v Sloveniji po sta-
novanjski gradnji,« je na skupš-
čini povedal direktor Slavko
A. Sotlar, »saj je takšna poli-
tika pogoj za sodelovanje re-
publiškega stanovanjskega
sklada, ki pri gradnji nepro-
fitnih stanovanj sodeluje z
ugodnimi krediti.« Zgolj kot
primer zapišimo, da v zadnjih
letih, ko Celje prednjači po
stanovanjski gradnji, v Celju
primerljivih občinah Koper in
Kranj niso zgradili niti enega
novega stanovanja. V soseski
Nova vas 3 se bo tako še letos
pričela gradnja novega bloka
s 46 neprofitnimi stanovanji,
projekt je trenutno v fazi raz-
pisa za izbiro izvajalcev, vre-
den pa je 600 milijonov to-
larjev in ga ob družbi Nepre-
mičnine sofinancira republiš-
ki stanovanjski sklad. Prav tako
je tik pred pričetkom grad-
nja bloka s 27 varovanim sta-
novanji, pri kateri je soinve-
stitor republiški sklad inva-
lidskega in pokojninskega za-
varovanja.
Sotlar je svetnike na skupš-
čini seznanil tudi s težavami,
ki nastajajo v poslovanju druž-
be zaradi neplačevanja stana-
rin. »Problem je že tako hud.
da bomo predvidoma že pri-
hodnji mesec prisiljeni na za-
konsko dovoljene ukrepe pre-
selitve neplačnikov v manjša
in cenejša stanovanja, saj ima-
mo že 21 pravnomočnih sodb
za te ukrepe,« je povedal Sot-
lar in razkril tudi, da najem-
niki stanovanj Nepremični-
nam dolgujejo že več kot 100
milijonov tolarjev neplačanih
najemnin.
BRST
V torek so delavci Remonta pričeli z deli pri obnovi
zahodnega dela Knežjega dvorca. Še letos bodo to krilo
dvorca znižali za eno nadstropje, utrdili temelje in pro-
store obnovili. Zatem naj bi se v Knežji dvorec, kot kaže,
preselil Pokrajinski muzej, njegove prostore pa bi v upo-
rabo dobila Osrednja knjižnica. Naložbi so namenili 90
milijonov tolarjev, ministrstvo za kulturo pa je primak-
nilo še 25 milijonov.
Zavod VIR v prenovijeniii prostoriii
Zavod VIR, ki se ukvarja
s preprečevanjem odvisno-
sti in rehabilitacijo uporab-
nikov drog, je minuli petek
odprl prenovljene prostore
v Vrunčevi ulici 9. Sredstva
za ureditev prostorov sta
prispevali Mestna občina
Celje in ministrstvo za de-
lo, družino in socialne za-
deve. Otvoritve se je udele-
žil tudi minister Vlado Di-
movski.
Zavod VIR je dnevni cen-
ter za mladostnike, ki so se
odvisnosti fizično rešili in se
želijo vrniti v ustaljen živ-
ljenjski tir. Pri njih poiščejo
pomoč tudi aktivni uživalci
drog in starši, ki so odvisnost
pri otroku zaznali in potre-
bujejo nasvet. »Zaradi stiske
staršev in otrok, ki so bile prej
povezane še z neuglednim
okoljem, nam sedaj novi pro-
stori zelo veliko pomenijo,«
je ob otvoritvi povedala di-
rektorica Zavoda VIR Vida
Vozlič. Samo v letošnjem le-
tu je prvič pomoč pri njih poi-
skalo 60 oseb, mesečno pa
jih v povprečju obišče 45. Ti
se bodo sedaj srečevali v šti-
rih individualnih terapevt-
skih sobah, dve sobi sta na-
menjeni za skupinsko delo,
dodana pa jim je še delovna
kuhinja.
»Celje z regijo potrebuje še
nizkopražen program
(svetovalnega značaja, op.ur.)
za redne uživalce drog in noč-
ni center za tiste uporabnike
drog, ki so brezdomci,« je v pe-
tek poudaril direktor Urada za
droge Milan Krek. Z razširi-
tvijo nizkopražnih programov
se je strinjala tudi predstavni-
ca ministrstva za delo, druži-
no in socialne zadeve Marjeta
Furlan Istenič, ki je uro pred
odprtjem sodelovala na okro-
gli mizi Droge, nevladne orga-
nizacije in njihov razvoj. Pred-
vsem pa je pri vseh programih,
tudi preventivnih, potrebna us-
trezna koordinacija, so se stri-
njali udeleženci.
V Sloveniji je zavodov s po-
dobnimi programi 15, odvi-
snikov, ki se odločijo za zdrav-
ljenje okoli 7 tisoč, medtem
ko natančnega števila rednih
uživalcev ne ve nihče.
RP
Foto: AŠ
Udeleženci tiskovne konference: Milan Krek, direktor Urada za droge.
Vida Vozlič, direktorica Zavoda Vir, Matej Košir, tiskovni predstavnik
Urada za droge, Marjeta Furlan Istenič, predstavnica ministrstva za
delo, družino in socialne zadeve, in Stane Rozman, podžupan Mestne
občine Celje.
Bodi pop
Bepopovka Tinkara Zoreč je s prijateljico Katjo Kol''
odprla plesno rekreacijski klub Bodi pop, kar je pravzar
slovenski pomen besede Bepop. Beseda »bodi« pa nas lal
spomni tudi na to, da si je potrebno oblikovati telo. Vpi-
plesno šolo, ki je v Medlogu 4 v Celju, je bil minuU teden
vedno pa se lahko mladi vključijo vanjo. »S prijateljico i
jo poleg plesne šole ponujava še aerobiko, htnes za žens
savno, solarij, prostor, kjer se bodo naši člani lahko oki'
čali, lahko bodo igrali odbojko na mivki, organizirali
mo razne piknike ter otroške rojstne dneve,« še dodaja 1
kara. i
SIMONA BRGl
Foto: ALEKS ŠTH'
Št. 40 - 2. oktober 2003
13
Koraki v iViozirju
lavla Trogar - častna občanka Mozirja - Korak naprej v turizmu, decembra
na Golte
]l mozirski občini so v
lomin na prvo javno šolo
ustanovitev slovenske
[jnilnice na Rečici z več
jreditvami proslavili ob-
iski praznik, praznova-
j pa v teh dneh zaklju-
jejo z odpiranjem prenov-
nih cestnih odsekov,
jja slavnostni seji občin-
;ga sveta, ki je bila v četr-
[oa Rečici, so v kulturnem
ogramu predstavili delo in
fljenje veleposestnika Igna-
aZavolovška. Mozirski žu-
p Ivo Suhoveršnik je pred-
jvil nekatere večje prido-
tve v občini, hkrati pa izrazil
jjo, da bi praznični dan dal
^eta številnim novim dejav-
(Stim. Med letošnjimi na-
ajenci mozirske občine so
lološko hortikulturno druš-
p Mozirski gaj, Jože Poz-
fiz Nizke in Franc Rop iz
irpolja, ki so prejeli zlato
iketo, Rečičanka Anka Ra-
p pa je za uspešno prena-
pje znanja na mlade gene-
cije prejela nagrado obči-
[Mozirje. Za častno občan-
)S0 Mozirjani razglasili Pa-
p Trogar, ki je že celo živ-
inje povezana s telesno kul-
tno dejavnostjo,
/led številnimi prireditva-
so ustanovili sadjarsko
štvo Franca Praprotnika
nekdanjemu mozirskemu
lučitelju odkrili doprsni
ob mozirski šoli. Župan
loveršnik je skupaj s pred-
miki velenjskega Vegrada
ožil temeljni kamen za
dnjo bloka na Brdcah, kjer
lekdaj stala graščina. Za
drtje starega objekta so se
ločili Mozirjani na zboru
ijanov, 18 stanovanj pa bo
enjski Vegrad dogradil do
ptembra prihodnje leto. Po
k jih bosta poplačala ob-
ha Mozirje s 67 in repub-
liški stanovanjski sklad z 78
milijoni tolarjev, Vegrad pa
za preostalih šest stanovanj
že išče kupce. Glede na pov-
praševanje na trgu naj bi v
drugi fazi zgradili še 20 sta-
novanj, skupna vrednost na-
ložbe pa presega 550 milijo-
nov tolarjev. Na gradbišču bo
delalo tudi do 40 delavcev,
glede na bližino šole in vrtca
pa je predstavnik Vegrada Mi-
lan Pokorny zagotovil, da bo-
do po najboljših močeh po-
skrbeli za čira manjšo obre-
menitev okolja.
Decembra na
Golte
Med praznovanjem so Mo-
zirjani veliko pozornosti na-
menili tudi turizmu. V zad-
njem letu so v občini skoraj
podvojili število nočitvenih
zmogljivosti. Poleg več no-
vih apartmajev, ki so gostom
na voljo na turističnih kme-
tijah Leveč v Lokah in Koro-
šec na Preseki, na novo go-
ste sprejemajo na kmetiji Bri-
njevec v Spodnji Rečici. Naj-
več posteljnih kapacitet so se-
veda pridobili z izgradnjo no-
vega hotela Benda v Lokah,
kjer imajo na razpolago 90
postelj. Vsi načrti in želje po
turističnem prebujanju obči-
ne Mozirje so vezani na oži-
vitev rekreacijsko turistične-
ga centra Golte.
V velenjskem premogovni-
ku, koordinatorju projekta,
zagotavljajo, da se bo smu-
čanje na Golteh zagotovo pri-
čelo v prvih dneh decembra,
s predprodajo kart pa naj bi
začeli že oktobra. Za obno-
vo žičnic in naprav so v pre-
mogovniku uspeli zagotovi-
ti več kot 2 milijona evrov,
za vstop v skupno podjetje
pa se je poleg šaleških in zgor-
njesavinjskih občin ter ne-
katerih posameznikov odlo-
čil tudi ljubljanski BTC. Po
napovedih Zvoneta Esa naj bi
včeraj tudi uradno podpisali
pogodbo o ustanovitvi nove-
ga konzorcija. Na Golteh v
teh dneh zaključujejo obno-
vitvena dela na nihalki Že-
kovec, kjer so že menjali no-
silno vrv, prihodnji teden pa
pričakujejo uporabno dovo-
ljenje. Tudi za menjavo eno-
sedežnice s trisedežnico
Medvedjak pričakujejo po-
trebna dovoljenja, nato pa bo-
do začeli z montažo. V pri-
hodnje načrtujejo obnovo
hotela, izgradnjo novih smu-
čišč ter posodobitev druge in-
frastrukture in naprav, končni
cilj pa so Golte kot medna-
rodno zimsko in letno sre-
dišče.
Vse te pridobitve so Mozir-
jani predstavili na okrogli mizi
z naslovom Naredili smo ko-
rak naprej. Ob tem pa je Bošt-
jan Kolenc iz Brinovčevega
kmečkega mlina poudaril, da
bi se »korakanju«, predvsem
pri izdajanju različnih dovo-
ljenj, morala pridružiti tudi
država. Po pridobitvi potreb-
nih dovoljenj so pri Brinev-
čevih morali čakati tri mese-
ce in pol, da bodo lahko pri-
hodnjo soboto lahko tudi
uradno odprli novozgrajeni
objekt v Spodnji Rečici.
URŠKA SELIŠNIK
Častno občanko Mozirja Pavlo Trogar (na sliki levo) so poimenovali kar mati športa, saj je bila pojem za
telesno kulturo ne le v Sloveniji temveč tudi širše. Kljub 80 letom je še vedno aktivna tako pri vodenju
rekreacije kot v vodenju gozdne šole v Mozirju.
Z OBČINSKIH SVETOV
Dražji vrtec
ŽALEC - Po sklepu svetnikov bo ekonomska cena v vrtcih
s 1. oktobrom dražja za 10 odstotkov. Nova cena bo za otro-
ke v oddelkih prvega starostnega obdobja dobrih 77, za otroke
v oddelkih drugega starostnega obdobja pa slabih 64 tisoč
tolarjev. V žalski občini je skoraj tri četrtine staršev razvrš-
čenih v spodnji del lestvice, to se pravi do tretjega plačilne-
ga razreda. Tako se bodo zneski na položnicah za otroke v
oddelkih drugega starostnega razreda povišali od 581 do
1.744 tolarjev. 60 otrok obiskuje žalski vrtec brezplačno.
Do priključka z olajšavami
ŽALEC - Po sklepu občinskega sveta bodo v občini Žalec za
novo priključitev na javno kanalizacijsko omrežje posamez-
nim gospodinjstvom zaračunali 290 tisoč tolarjev, enako pa
tudi za nove priključke na obstoječe javno vodovodno omrež-
je. Priključke za obrtne delavnice, podjetja, trgovine in go-
stinstvo bodo obračunali glede na porabo, v novo sprejetem
odloku pa je kar nekaj olajšav oziroma ugodnosti. Tako so se
žalski svetniki že odločili, da bodo 67 gospodinjstev v Krajev-
ni skupnosti Ponikva, ki so za izgradnjo vodovodnega sistema
Podkraj - Stebovnik plačali po 3 tisoč mark, oprostili plačila
prispevka za priključitev na javno vodovodno omrežje.   US
Praznik mesta Žalec
Predsednik sveta Mestne skupnosti Žalec Ernest Ramšak je grb
mesta Žalec podelil tudi Vladimirju Jagru.
Mestna skupnost Žalec
svoj praznik praznuje 29.
septembra v spomin na
dan, ko je bil Žalec razgla-
šen za mesto.
Ob tej priložnosti so v po-
nedeljek v žalskem športnem
centru odprli obnovljeno
otroško igrišče in novo bali-
nišče, na sobotni slavnostni
seji sveta Mestne skupnosti
Žalec pa so podelili tudi več
priznanj. Grb mesta Žalec so
podelili Vinku Jugu, Vladi-
mirju Jagru in Antonu Ježov-
niku. V sklopu praznovanja
so minuli petek predali na-
menu obnovljeno Plečniko-
vo ulico, kjer so prenovili vo-
dovodno in kanalizacijsko
omrežje, cestišče pa na no-
vo preplastili. Vrednost na-
ložbe ocenjujejo na 35 mili-
jonov tolarjev.
_II
Suša še traja
Velikanska škoda v žalskem kmetijstvu - Dovoljen sežig hmeljnih rastlin
'vžalski občini so na pod-
•Si prijav in po ogledu ko-
misije ocenili, da sta letoš-
suša in toča v kmetijs-
^ povzročili skoraj 600
Wijonov tolarjev škode.
'Najbolj oškodovani so
"leljarji, sadjarji in živi-
norejci, škodo pa je prija-
vo 314 kmetijskih gospo-
'•"stev, kar je manj kot po-
'Wca kmetij. V žalskem
poračunu so po sklepu ob-
'"skega sveta za pokritje
^^vic iz pokojninskega za-
^fovanja vsem kmetom za
'bo treh mesecev namenili
■iiilijonov tolarjev. Sicer
pvetniki na zadnji seji za-
""^i precejšnje škode raz-
k_
mišljali o ustanovitvi kriz-
nega štaba ali strokovne
skupine, ki bi skrbela za
dolgoročne ukrepe proti na-
ravnim nesrečam. Žalski žu-
pan Lojze Posedel je ta raz-
mišljanja zavrnil, češ da je
naloga ministrstva za kme-
tijstvo ter gozdarsko kmeč-
ke zbornice, da poskrbita za
ukrepe za ublažitev-narav-
nih katastrof.
V žalski občini bodo teža-
ve poskusili reševati z manj-
šimi zajezitvami potokov,
predvsem za potrebe Miro-
sana, ministrstvo za kmetijs-
tvo pa pozvali, naj še letos
poskrbi za poplačila škode,
nastale v kmetijstvu.
Dovoljen sežig
hmelja
v zadnjem času se vse več
občanov v Spodnji Savinjski
dolini pritožuje zaradi nez-
nosnega smradu in plinov, ki
jih povzroča kurjenje hmelj-
nih odpadkov. Žalski svetni-
ki so na zadnji seji sicer do-
volili sežig neobranih hmelj-
nih rastlin, dovoljenje pa ne
velja za kurjenje hmeljnih od-
padkov.
Po podatkih žalske kme-
tijsko svetovalne službe je v
občini ostalo 100 hektarjev
neobranih hmeljišč, ker se
obiranje hmelja zaradi suše
ni izplačalo. Hmeljne rastli-
ne ostajajo obešene v žični-
cah. Po priporočilu svetoval-
ne službe naj hmeljarji rast-
line odrežejo in jih pustijo,
da se v treh mesecih posuši-
jo. Po dovoljenju žalskih svet-
nikov lahko te rastline potem
sežgejo na kmetijskih povr-
šinah, ob tem pa morajo po-
skrbeti za urejeno in zavaro-
vano kurišče. O datumu se-
žiga hmeljnih rastlin mora-
jo obvestiti lokalno prosto-
voljno gasilsko društvo in tudi
pristojno krajevno skupnost.
Dovoljenje žalskih svetnikov
pa nikakor ne velja za sežig
hmeljnih odpadkov, te je še
vedno treba ustrezno kom-
postirati. US
Naj kupec
Ob odprtju Mercatorjevega nakupovalnega centra v Lev-
cu so za kupce pripravili več nagradnih iger. Tako so nagra-
dili tudi najtežjega kupca, nagrado pa je prejel 184 kilogra-
mov težak Janko Selič, stanovalec Doma Nine Pokorn na
Grmovju. Nagrado sta mu ob prisotnosti direktorice doma
Zdenke Ferlež izročila žalski župan Lojze Posedel in pred-
stavnik Mercatorja Ivan Jelenko. TT
St. 40 - 2. oktober 2003
14
Polzelski praznik
Občina Polzela je minuli
teden praznovala svoj praz-
nik, osrednja slovesnost s
slavnostno sejo občinske-
ga sveta pa je bila v petek v
kristalni dvorani graščine
Šenek.
Na seji so podelili občin-
ske nagrade. Plaketo obči-
ne Polzela so dobili Bogo-
mir Batič, Jože Vrečko in
gasilska desetina mladink in
mentorja Prostovoljnega ga-
silskega društva Andraž.
Grb občine Polzela je letos
dobila Marina Tomič za iz-
jemne športne dosežke v
preteklem letu. Župan Lju-
bo Žnidar je s preteklimi
petimi leti in z doseženimi
cilji zadovoljen: »Eden po-
membnejših ciljev, ki smo
jih letos dosegli, je zagoto-
vo sprejem prostorskega
plana, ki so ga potrdili tudi
na ministrstvu za okolje in
prostor. S tem smo prido-
bili 60 hektarov novih za-
zidalnih površin in to je ve-
lika pridobitev za našo ob-
čino, saj je to tudi možnost
za nova delovna mesta.« Še
vedno pa ostaja največja in
najdražja naložba izgradnja
podružnične osnovne šole
v Andražu. Župan Žnidar je
obljubil, da bo šola konča-
na do 30. julija 2004: »Otroci
bodo lahko naslednje šol-
sko leto že obiskovali pouk
v novi šoli.«
ŠO, foto: TT
Dobitniki občinskih priznanj s polzelskim županom Ljubom Znidarjem.
Kmetija Gajšek (na posnetku so Stanislava, Majda in Franc) je
razglašena za najlepšo kmetijo.
Najlepši v
Žalcu
Na 2^ključni prireditvi, ki
sta jo v domu II. slovenske-
ga tabora v Žalcu v soboto
pripravila občinska zveza
turističnih društev ter za-
vod za kulturo, šport in tu-
rizem, so razglasili najbolj
urejene kraje in objekte v
občini.
Prijave za ocenjevanje so
sprejemali že maja, ocenje-
vanje pa so letos že drugič
izvedli junija in septembra.
Na sobotni prireditvi so v ka-
tegoriji hiš za najlepše ure-
jeno razglasili hišo družine
Rojšek iz Gotovelj, med kme-
tijami pa je zmagala doma-
čija Gajšek iz Drešinje vasi.
Med zaselki je najlepše ure-
jeno Vrbje, sledita pa Šem-
peter in Gotovlje. V mestu Ža-
lec so nagrado za najbolj ure-
jeno okolje podelili podjet-
ju Avtokontrol, med šolami
pa so za najlepšo razglasili
Osnovno šolo Griže. O po-
menu tovrstnih tekmovanj je
na prireditvi spregovoril pred-
sednik slovenske turistične
zveze Marjan Rožič, žalski
župan Lojze Posedel pa je na-
povedal, da se bodo prihod-
nje leto prijavili na tekmo-
vanje evropskih mest.
US, Foto: TT
S citer na Lenarta
Konec tedna se v Savinj-
ski dolini obetata dve za-
nimivi prireditvi, ki bosta
mnogim obiskovalcem po-
pestrili soboto oziroma ne-
deljo.
Tako bo v soboto, 4. okto-
bra, ob 18. uri v domu Kud
Svoboda v Grižah revija z na-
slovom Zlate citre in narod-
nozabavna glasba. Na prire-
ditvi se bodo predstavili mno-
gi uveljavljeni glasbeniki in
citrarji, med njimi Miha Dov-
žan, Karli Gradišnik, Miran
Kozole, Cita Galič, Peter Na-
pret ... S prireditvijo bodo v
Grižah nadaljevali citrarsko
tradicijo, organizatorji, čla-
ni kulturnega in turističnega
društva, pa obljubljajo pester
in zanimiv večer.
Na Rečici ob Savinji bo-
do v nedeljo, 5. oktobra, člani
tamkajšnjega turističnega
društva pripravili Lenartov
sejem, ki postaja sinonim za
kakovostne sejme, kakršne so
pripravljali med obema voj-
nama. Na stojnicah bodo
prodajalci in kupci »glihali
in barantali«, v goste bo prišlo
približno 40 rokodelcev, ki
se ukvarjajo s starimi obrt-
mi, zadišalo bo po pečenem
kostanju, sladkem jabolčni-
ku in drugih dobrotah. Do-
gajanje se bo z dvigom trške
zastave in duhovitim pozdra-
vom trškega policaja priče-
lo ob 9. uri, prikaz sejem-
skega odprtja pa bodo pono-
vih še ob 14. uri. US
Rotarijsko darilo
Rotary klub Celje je v torek Osnovni šoli Vranski
Tabor podaril pet miz za tehnično risanje, s katerin,
bodo v šoli posodobili učilnico za tehniko in tehnologj
jo.
Mize, ki so pomembne predvsem za učenje tehničneg
risanja, sta šoli v imenu Rotary kluba Celje predala pret
sednica Aleksa Gajšek-Krajnc in direktor podjetja Wei|
haupt Henrik Dvoršak. Mize je sprejela v.d. ravnatelji^
Majda Piki, ki je dejala, da je pomoč sponzorjev zel
dobrodošla. Pomembna naloga šole je namreč zagotavlj;
nje pogojev za njeno delovanje, kar pa je velikokrat odv
sno od materialnih sredstev. Nekaj teh prispeva tudi po(
jetje Weishaupt, ki financira malico petim otrokom iz o
Vransko-Tabor. Š(
Srečanje bolnikov ii
starejših
Župnijska Karitas Vran-
sko je pripravila že 12. sre-
čanje bolnikov in starejših
nad 70 let. Srečanje so za-
čeli z mašo v cerkvi sv. Mi-
haela.
Po maši se je srečanje na-
daljevalo v gostišču Slovan,
kjer je zbrane pozdravila
vodja župnijske Karitas
Vransko Martina FelicijaJ
nagovoril pa jih je tudi ži
pan občine Vransko Fra
Sušnik, Ob tem je dejal,
je prav tisti teden župnik Ti
rinek podpisal pogodbo z i:
vajalcem del za izgradni
doma starejših-na Vrai
skem - Našega doma.
MARINKA MOŠNI
V žalskem športnem parku je svoje moči merilo 650 gasilk in gasilcev, povezanih v Gasilski zvezi Žalec
Pred regijskim obračunom
v žalskem športnem parku so se v sobo-
to pomerili gasilci iz PCD žalske gasilske
zveze, najboljši pa bodo sodelovali na re-
gijskem tekmovanju Savinjsko-šaleške re-
gije, ki bo 5. oktobra v Velenju.
Pri članih A je slavila desetina PGD An-
draž nad Polzelo pred Dobrovljami, Bra-
slovčami, Letušem in Zabukovico. Pri čla-
nicah A je zmagala desetina PGD Parižlje-
Topovlje pred Polzelo in Ločico, pri član
B desetina PGD Zabukovica pred BrasI'
čami in Gomilskim, pri članicah B pa P*^
Gomilsko pred Lokami in Veliko PireŠi^
Pri starejših članih so slavile desetine P^'
Kasaze-Liboje, Dobriša vas-Petrovče in P'
nikva, pri starejših članicah pa Kasaze-l^
boje in Vrbje. ^
St. 40 - 2. oktober 2003
15
Praznik tradicije
in sodobnosti
[V Šentjurju zaključujejo praznovanje občinskega in krajevnega praznika
v KS Šentjur-mesto so s
jvnostno akademijo in
incertom orkestra Sloven-
e policije v petek zvečer
oslavili krajevni praznik,
mašo v starokrščanski
rkvi na Rifniku pa bodo
nedeljo zaokrožili prire-
tve ob občinskem in kra-
mem prazniku, ki ga
aznujejo v spomin na 24.
ptember 1539, ko je Šent-
r postal trg.
Šentjur je trg že preko 460
t, hkrati pa velja za eno
ijmlajših slovenskih mest,
i so letos ob občinskem in
ajevnem prazniku prosla-
i tudi 13-letnico, kar je na-
Ije dobilo status mesta,
aznične prireditve so se vr-
le ves september, jutri, v
tek, pripravljajo še slove-
0 odprtje Diagnostičnega
ntra, v katerem so za Šent-
[čane uredili tudi drugo le-
mo v kraju, v nedeljo pa
ido dvojno praznovanje
okrožili z mašo ob 14. uri
starokrščanski cerkvi na
fniku.
Ob krajevnem prazniku so
ijvišja priznanja za svoje
;lo prejeli policist Branko
rab, Bernard Žličar, ki je
pred leti skupaj s sinom za-
čel postavljati božične jasli-
ce in z njimi zdaj v decembr-
skih dneh v Šentjur privabi
preko dva tisoč radovedne-
žev iz vse Slovenije, ter Pi-
halni orkester Šentjur, do-
bitnica kipca svetega Jurija
pa je letos Ivana Klepec, upo-
kojena učiteljica in pesnica.
Ena bolj obiskanih turistič-
nih točk v šentjurski občini
je v zadnjem času Muzej Juž-
ne železnice, ki so ga na po-
budo in po letih zbiranja gra-
diva, povezanega z železno
cesto na Štajerskem, šefa že-
lezniške postaje Šentjur Mi-
haela Bučarja, odprli maja
leta 2000. Že zdaj bogato mu-
zejsko zbirko bodo v prihod-
njih mesecih razširili še s pri-
kazom Franc-Jožefovega pro-
metnega urada, v soboto do-
poldne pa so na ploščadi pred
železniško postajo slovesno
postavili na ogled še muzej-
sko parno lokomotivo.
V sklopu prazničnih prire-
ditev so konec tedna slove-
sno odprli tudi taborni cen-
ter na Resevni. Taborniki Ro-
du divjega petelina iz Šent-
jurja, ki so bili zadnja leta
brez svojega prostora, so po-
tem, ko so jim v občini spom-
ladi ponudili prostor na jasi
pri partizanskem spomeniku
na Resevni, preko poletja z
udarniškim delom in pomoč-
jo sponzorjev uredili tabor-
ni center z vsemi potrebni-
mi objekti.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: MATEJ NOVAK
Ob odprtju novega tabornega centra na Resevni so taborniki ob presto-
pu iz mlajše v starejšo skupino prejeli nove rutice, v Rod divjega peteli-
na pa so sprejeli tudi šest novih članov.
Hmeljska princesa
Iv KUD Koral iz Laškega
p v soboto že tretjič upri-
brili ljudsko opereto
Imeljska princesa v režiji
Magdalene Hrastnik. V
edstavi skladatelja in
lorovodje Radovana Gob-
ije 66 nastopajočih, med
imi pa je bila zagotovo
ijbolj dejavna prav dru-
na Hrastnik, saj so v ope-
iti kot člani Komornega
kestra Laško, baletne
upine Glasbene šole Laš-
>, Folklorne skupine An-
n Tanc ter kot solisti na-
Opali tako rekoč vsi dru-
inski člani.
Zamisel za uprizoritev se
rodila že februarja letos.
Jjveč težav je bilo z iska-
lni materiala, saj so origi-
'Ina dela večinoma izgub-
fna, je povedala Magdale-
^ Hrastnik, ki je »zaljub-
pna v gledališče«. Želela je
prizoritev operete, kajti vse,
k je glasbeno, »dvigne za-
'^vo na višjo, bolj zahtevno
ftietniško raven«. Pri tej zvr-
''pa je vedno prisoten strah,
^bo kateri od glavnih soli-
'ov ostal brez glasu, kot se
'to že zgodilo. »V takem pri-
'^ru je bolje odpovedati
^Pdstavo, kot pa narediti ne-
kaj na pol in zamoriti občins-
tvo,« je prepričana.
Ker originalno delo sega
v prvo tretjino prejšnjega sto-
letja, je bilo treba igro pri-
rediti za današnji čas. »Pri
tem je treba paziti, da ne uni-
čiš prvotnega besedila, am-
pak ga samo dovršiš, nadgra-
diš in posodobiš. To pa je
umetnost,« pravi Hrastniko-
va. Njej je vsekakor uspelo,
saj je kot režiserka pazila na
vsak gib, kretnjo, besedo in
naglas nastopajočega, kar je
bil obenem tudi najtežji del
režiranja Hmeljske prince-
se.
O odlični izvedbi opere-
te priča tudi velik odziv ob-
činstva. »Mislim, da smo se
presegli. Tako dobre pred-
stave nismo pričakovali,« še
doda Hrastnikova, ki je z
mislimi že pri naslednji
uprizoritvi Hmeljske prin-
cese; ta bo 11. oktobra ob
19. uri v celjskem Narod-
nem domu.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Odlomek iz predstave: hmeljska princesa ob razglasitvi zaroke z učiteljem Brankom, zadaj zbor in povabljeni
gostje.
IMajbpijši gasilci
v Šentjurju
Na regijskem gasilskem
tekmovanju v športnem
parku v Šentjurju je nasto-
pilo 130 enot iz osmih ga-
silskih zvez.
Med pionirkami (9 enot)
so bili najboljši Mestinje,
Dobrna in Pristava, med pio-
nirji (16) pa Kristan Vrh, Lo-
če in Rečica pri Laškem.
Med starejšimi gasilci (13)
so osvojili prva tri mesta Tr-
novlje, Teharje in Slivnica,
med starejšimi gasilkami
(4) pa Štore, Lopata in Pla-
nina. Med mladinkami (13)
so bile najboljše predstav-
nice Dobrne pred Ločami
pri Poljčanah in Tepanjem,
med mladinci (18) pa No-
va Cerkev, Dobrna in Tepa-
nje. Med člani A (20) so os-
vojili prva tri mesta Steklar-
na Rogaška Slatina, Nova
Cerkev in Škofja vas 1, čla-
nicami A (14) Socka, Voj-
nik in Rečica pri Laškem,
člani B (12) Nova Cerkev,
Steklarna Rogaška Slatina in
Slovenske Konjice ter čla-
nice B (11) Škofja vas. No-
va Cerkev in Pristava pri Me-
stinju. Omenjene ekipe in
tiste, ki so izpolnile normo,
bodo prihodnje leto nasto-
pile na državnem prvenstvu,
najboljše pa si bodo pribo-
rile pravico nastopa na ga-
silski olimpiadi v Varaždi-
nu. TV
Brez sogovornikov
in odgovorov
Petkov zbor krajanov 8.
volilne enote šentjurske
KS Blagovna, na katerem
so želeli obravnavati od-
lok o deponiji sadre Za
Travnikom, se je bolj kla-
vrno končal. Kakšnih 30
krajanov je namreč za-
man čakalo povabljene so-
govornike in njihove od-
govore.
»Pričakovali smo, da bo-
mo lahko predstavnikom
krajevne skupnosti in obči-
ne sporočih, da od prejšnje-
ga zbora krajanov v mese-
cu juliju praktično ni bila
uresničena nobenaod naših
zahtev,« je povedal delovni
predsednik zbora krajanov
8. volilne enote Drago Sla-
kan. Na prejšnji seji so kra-
jani namreč zahtevali, naj
se dela na odlagališču usta-
vijo, saj nimajo nikakršnih
zagotovil, da se na račun
spremenjenega, suhega na-
čina odlaganja sadre, živ-
ljenjske razmere okoliča-
nom ne bodo poslabšale.
Tudi zagotovilu Cinkarne
Celje, da bodo dela konča-
li v 15-ih letih in osmih me-
secih, ne verjamejo. Sogla-
šali pa bi z odškodninami v
vrednosti 15 milijonov to-
larjev na gospodinjstvo in
mesečnimi rentami v viši-
ni 100 tisoč tolarjev meseč-
no na volivca 8. volilne eno-
te.
Od povabljenih sogovorni-
kov se je zbora udeležil le
predsednik Sveta KS Blagov-
na Edi Peperko, župan Ob-
čine Šentjur in direktor Cin-
karne Celje pa se sestanka,
zaradi prepozno prejetega va-
bila, nista mogla udeležiti.
Krajani so na zboru opo-
zorili še na težave, poveza-
ne z razširitvijo deponije
Bukovžlak in na novo od-
lagališče gradbenih odpad-
kov ob cesti proti Žepini.
RP
Št. 40 - 2. oktober 2003
16
Drevored ali
podjetniški
interes?
v Rogaški Slatini name-
ravajo graditi poslopje za po-
trebe Diagnostičnega centra
Rogaška z več kot pet tisoč
kvadratnimi metri površin.
Kot investitor se je pojavila
družba Zdravilišče Rogaš-
ka-Zdravstvo d.o.o. (v večin-
ski lasti Diagnostičnega cen-
tra Bled) skupaj z nekateri-
mi zasebniki.
Družba Zdravstvo je v Ro-
gaški Slatini že lastnica 12-
nadstropne stolpnice Tera-
pija, ki je tik ob najboljšem
hotelu Donat. Tam ima druž-
ba za prihodnost hotelske na-
črte namesto zdravstvenih
uslug (tri etaže stolpnice so
že izpraznjene), zato želi pri-
dobiti za Diagnostični cen-
ter Rogaška novo parcelo.
Investitor, ki omenja, da ga
v investicijo vodi želja po po-
vezavi primarne in sekundar-
ne medicine, želi zato prido-
biti parcelo, kjer nove slatin-
ske promenade trenutno pred-
stavljajo star kostanjev drevo-
red, parkirišče Zdravstvene
postaje Rogaška Slatina ter ne-
pozidani prostor med zdravs-
tveno postajo in Vilo Golf.
Vodstvo podjetja Zdravstvo
je z načrti in željami že sez-
nanilo občinski svet Rogaš-
ke Slatine, ki je pred nekaj
dnevi sprejel sklep, da je pri-'
pravljen prodati parcele v ob-
činski lasti pod nekaterimi po-
goji. Tako so naložili inve-
stitorju gradnjo podzemne ga-
ražne hiše, kjer bodo morali
obiskovalci zdravstvene po-
staje po vsej verjetnosti pla-
Podjetje Zdravilišče Rogaška Slatina-Zdravstvo d.o.o., ki je lastnik 12-nadstropne stolpnice Terapija, ho
graditi Diagnostični center Rogaška na zelo utesnjeni lokaciji. Novogradnja bi bila med obstoječo zdravstve
postajo ter novo promenado, zato bodo morali Slatinčani žrtvovati kostanjev drevored.
čati parkirnino. V podjetju
Zdravstvo opozarjajo, da Sla-
tinčani pri tem ne bi bili po-
sebnost, saj velja podobno že
za obiskovalce ljubljanske-
ga kliničnega centra ter Diag-
nostičnega centra Bled. Na-
črtovana gradnja bo na zelo
utesnjeni lokaciji, dobesed-
no tik ob novi slatinski pro-
menadi (nasproti Term Ro-
gaška), zato so imeli posa-
mezni občinski svetniki ne-
kaj pomislekov. Med drugim
jih je zanimalo, kako bo
bodoče z dostopom do o|
novljene lekarne, ki je v p
slopju zdravstvene postaj
ter opozarjali na promenai
ni kostanjev drevored.
BRANE JERANK
Planinski dom PD Poljčane, skrit med drevjem, z bližnjo depandanso, ki je v lasti Občine Rogaška Slatina.
Nesoglasja v zvezi z depandanso so med drugim povzročila gradnjo približno dvajset minut oddaljenega
kostrivniškega planinskega doma.
Nesoglasja na
Boču
Med Planinskim društvom iz Poljčan
ter veljaki iz Kostrivnice obstajajo že več
let resna nesoglasja v zvezi s planinski-
ma objektoma na Boču. Oba sta na ob-
močju občine Rogaška Slatina; pri tem je
planinski dom v lasti Poljčančanov, ne-
kaj metrov oddaljena depandansa pa v sla-
tinski občinski lasti.
Depandanso, ki je bila v jugoslovanskih časih
zgrajena za predvojaško usposabljanje mla-
dine, je dala občina pred tremi leti v najem
poljčanskim planincem. Tako se je odločila
po priporočilu planinske zveze, ki ji je ods-
vetovala, da bi se na isti lokaciji pojavila kar
dva planinska domova. Poljčančani so dobili
depandanso v brezplačen najem za desetlet-
no obdobje. V njej imajo dodatna ležišča, ki
so, kot kaže, dobro zasedena.
Planinsko društvo Kostrivnica (v občini Ro-
gaška Slatina) je želelo v depandansi manjši
prostor za svoje potrebe, vendar se mu želja
ni uresničila. Zato so se odločili za gradnjo
svojega planinskega doma, ki je približno dvaj-
set minut proč od poljčanskega. Velika grad-
nja je že dolgo pod streho, nesoglasja v zvezi
z depandanso pa se nadaljujejo.
Treba je povedati, da Planinsko društvo
Poljčane ni dobilo depandanse v brezplačen
najem kar tako. Poljčančani, ki so se bali
kostrivniške konkurence, so se zato obveza-
li, da bodo v njej uredili nočitvene zmoglji-
vosti ter gozdarski muzej. To se do danes ni
zgodilo, pri čemer se sklicujejo na nujna vi-
soka vlaganja v poslopje svojega, poljčan-
skega planinskega doma, ki jih ob sklenitvi
pogodbe niso pričakovali.
Z gozdarskim muzejem očitno ne bo nič,
Poljčančani imajo zdaj nove načrte. Tako so
Občini Rogaška Slatina v depandansi pred-
lagali ureditev večnamenske učilnice ter et-
nološkega muzeja s prikazom življenja vasi
pod Bočem. Ustanovili so že iniciativni od-
bor za etnološki muzej, v katerem je tudi
več upoštevanih občanov Rogaške Slatine.
Za nove načrte potrebujejo Poljčančani so-
glasje slatinskega občinskega sveta. Občinska
uprava, ki je uvrstila predlog soglasja k spre-
membi namembnosti v depandansi na dnevni
red zadnje seje občinskega sveta, je pred sejo
prejela pisno zahtevo Krajevne skupnosti Ko-
strivnica, da točko takoj umakne. To se ni zgo-
dilo, občinski svet pa Poljčan&mom kljub vsemu
ni dal soglasja. Depandansa, ki je prazna, bo
očitno še kar nekaj časa predvsem v korist Polj-
čančanov. Tudi po volji slatinske strani.
BRANE JERANKO
Nova siatinska
palača
V Rogaški Slatini so v petek slovesno
odprli novo stavbo Obrtno podjetniškega
centra, kjer so prostori Območne obrtne
zbornice Šmarje pri Jelšah ter sklada za
izobraževanja delavcev pri obrtnikih.
Območna obrtna zbornica je kupila par-
celo nasproti restavracije Sonce pred šesti-
mi leti. Kmalu je spoznala, da bo izgradnja
Obrtno podjetniškega centra zanjo samo pre-
velik finančni zalogaj, zato je pobudo prev-
zela Občina Rogaška Slatina. Ta je pridobila
še dva sovlagatelja, nosilec izgradnje pa je
postalo podjetje Svit z direktorjem Jožetom
Pipenbaherjem. V prvi etaži so tako prosto-
ri obrtne zbornice ter sklada za izobraževa-
nje, v drugi bo predvidoma slatinski poditi
niški center ter v pritličju trgovski prosto
Približno 120 milijonov tolarjev vred
naložbo je predala namenu ministrica za g
podarstvo dr. Tea Petrin, skupaj z župan
mag. Brankom Kidričem in predsedniki
območne obrtne zbornice Francijem Že
kom. Ministrica se je udeležila petkov«
dneva slatinskega malega gospodarstva
se srečala s tamkajšnjimi podjetniki, ol
niki in direktorji, na občini pa so jo sez!
nili s projektom turistične destinacije I
gaška Slatina. Občina ga je prijavila na j
vabilo z ministrstva za gospodarstvo.
BRANE JERAN
Z otvoritve novega slatinskega poslopja, ki bo najprej služIlo predvsem za izobraževanje med vstoparTJein
Evropsko unijo. V njem bo po vsej verjetnosti tudi domači podjetniški center, ne manjkajo niti prostori za
trgovsko dejavnost.
Katalog ponudnikov pridelkov
v Rogaški Slatini so pred dnevi pripravili javno predstavitev Kataloga ponudili
kov kmetijskih pridelkov, izdelkov in storitev. Katalog naj bi ponudnikom poina
gal pri promociji vsega naštetega, kupcem pa olajšal iskanje ponudnikov.
V njem so osnovni podatki o kmetijah, vrsti in količini pridelkov, izdelkov in storitev tt^'
o načinih njihove prodaje. Katalog je pripravila Občina Rogaška Slatina, ki je za pridelo-
valce organizirala tudi različna izobraževanja za v/.postavitev lokalnega trga kmetijski!'
pridelkov. Prav tako so opravili predstavitve ponudnikov morebitnim interesentom.
Sicer pa znaša vrednost projekta kar 3,7 milijona tolarjev, od česar je skoraj polovic"
prispevalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
p.'
Št. 40 - 2. oktober 2003
17
Obiralci
na silo
jžave Zlatega griča z obiralci - Raje trgajoj
grozdje kot obirajo jabolka - če že morajo   ^
Kako pravočasno in kvalitetno
irati nasade jablan in potrgati
ozdje v vinogradih, je vprašanje,
katerim se veliki proizvajalci iz
ta v leto bolj trdo spopadajo. Lju-
1, ki bi si na tak način sami želeli
lislužiti kakšen tolar, je le za vzo-
>c. V konjiškem podjetju Zlati grič
;tega zavedajo in so že spomladi
pjavili potrebe po delavcih zavo-
|u za zaposlovanje, preko študent-
kega servisa pa bi naj jabolka obi-
jli tudi poljski študenti. Pa se je
lapletlo.
Direktor Zlatega griča Janez Le-
taik je takole strnil slabe izkušnje:
Dnevno potrebujemo za obiranje
ibolk 80 ljudi, 30 pa za trgatev grozd-
Medtem ko za trgatev še nekako
lobimo ljudi, se obiranja jabolk vsi
itepajo. Ko smo že mislili, da smo
iroblem rešili s pomočjo poljskih
ludentov, ki jih je k nam napotil
študentski servis, se je vse podrlo.
Čeprav so imeli napotnice in čeprav
smo jih začasno prijavili na uprav-
ni enoti, jih je k^alu po njihovem
prihodu nekega lepega dne policija
kratko malo odpeljala in, kot smo
zvedeli, skupaj s še preostalimi polj-
skimi študenti, ki so delali drugod
po Sloveniji, izgnala iz države. Men-
da z njihovimi dovoljenji za delo ni
bilo vse v redu...«
Dogodek jih je prizadel zaradi sa-
mega načina, ima pa tudi dolgotrajne
posledice, ugotavljajo. 54 študen-
tov, kolikor jih je bilo pri njih, ni-
kakor ne morejo nadomestiti z dru-
gimi obiralci, ker jih ni. Iz konjiš-
kega, celjskega in bistriškega zavo-
da za zaposlovanje jim sicer dnev-
no pošiljajo ljudi, a ti prihajajo, ker
morajo. »Od dela na silo ni mogoče
pričakovati posebne zavzetosti. Efek-
ta ni, kakovost trpi. Pa zaslužek ni
tako slab. Dobri obiralci zaslužijo
dnevno 4 do 6 tisoč tolarjev, dobijo
tudi topel obrok in imajo brezpla-
čen prevoz,« pravi Janez Lešnik.
Dela, ki ga je treba opraviti, je ve-
liko, saj ima Zlati grič jablane po-
sajene na 40 hektarjih, vinsko trto
pa na 80. Letošnje vroče in sušno
leto jim je sicer oklestilo pridelek
jabolk, za katere ocenjujejo, da jih
bo namesto pričakovanih 800 le 500
ton, pa še te ne bodo dosegale naj-
višjega cenovnega razreda, saj so za
to predrobne. So pa okusne in menda
bodo tudi bolj trpežne kot v bolj
vlažnih letih. Manj posledic je suša
pustila v vinogradih. Pričakujejo, da
bodo iz njih dobili le nekaj manj
kot pričakovanih 600 ton grozdja,
ki pa obeta odličen letnik vina. Med-
tem ko so jabolka pričeli obirati že
20. avgusta in jih bodo še tri tedne,
pa so z grozdjem približno na polo-
vici trgatve. V vinogradih sta še laš-
ki in renski rizling, ki ju bodo potr-
gali v naslednjih dveh tednih, nekaj
grozdja pa bodo, kot navadno, pu-
stili še za pozne in posebne trgatve.
MILENA B. POKLIC
Foto: GREGOR KATIC
V vinogradih Zlatega griča bodo letos natrgali blizu 600 ton grozdja.
V Vojniku praznujejo
I v občini Vojnik se že od prejšnjega tedna
rstijo številne prireditve letošnjega občin-
kega praznika. Osrednja prireditev bo ju-
i, v petek, 3. oktobra, pred njo pa bo slav-
ostna seja občinskega sveta.
Na slavnostni seji se bodo seznanili s poro-
ili odborov in komisij o njihovem delu od
reteklega praznika. Osrednja prireditev se bo
ačela ob 19. uri v vojniškem kulturnem do-
m, kjer imajo od letos tudi novo ozvočenje
er razsvetljavo.
Med prireditvijo bodo podelili občinska priz-
Bnja, poleg raznobarvnih vojniških grbov (o nji-
ovih prejemnikih smo že poročali) še tako ime-
novana županova priznanja. Ta bodo prejeli Godba
na pihala Nova Cerkev, Dramska skupina KUD
Franceta Prešerna Vojnik, Jakob Kožuh (za
športno dejavnost), Franci Šabec (za dolgolet-
no igranje v godbi) ter Slavko Jakop (za petje v
zborih). Nekateri dobitniki grbov in priznanj
bodo nastopili v pestrem kulturnem programu.
Župan Beno Podergajs bo v prazničnem go-
voru opozoril na pridobitve od preteklega ob-
činskega praznika. Največja je dom starejših, ki
bo slovesno odprt 16. oktobra, zgrajen je bil več-
namenski objekt s samopostrežbo na Frankolo-
vem, v Novi Cerkvi je bila zgrajena čistilna na-
prava, v tem tednu pa se začenja gradnja šolske-.
ga prizidka v Vojniku. V vojniškem koncu so prav
tako ponosni na nova bencinska servisa, na nadalje-
vanje obnove vodovoda Frankolovo ter približno
tri kilometre novih asfaltiranih cest.
Sicer pa bo v počastitev vojniškega občinskega
praznika v teh dneh še več zanimivih prireditev.
Tako bodo danes v vojniški knjižnici odprli razsta-
vo o nekdanjem društvenem in družabnem življe-
nju v tem kraju, v soboto pa izvedli planinski po-
hod PD Vojnik in koncert ljudskih pevcev in etno
skupin pod kozolcem na Dednem Vrhu (ki mu bo
takoj sledila uprizoritev komedije gledališčnikov iz
Žič) ter srečanje starejših krajanov KS Frankolovo.
BRANE JERANKO
Opozicija opozarja j
Nova Slovenija, ki ima v konjiškem občinskem svetu dva svet-j
lika in se ima za edino opozicijsko stranko, je prepričana, da v|
»bčini negospodarno ravnajo z denarjem in premalo mislijo naj
potrebe ljudi. \
V ponedeljek sta na novinarski konferenci predsednik občinskega!
odbora stranke Stane Podplatan in svetnik v občinskem svetu Leon|
Tisovic podkrepila oceno stranke s konkretnimi primeri. j
Opozorila sta na dogajanja na Mizarski cesti, kjer je občina poletij
prodala parcelo in s tem tudi del občinske ceste. V Novi Sloveniji so^
prepričani, da je to storila protipravno, saj prodaja te parcele ni v\
sprejetem načrtu prodaje stvarnega premoženja občine. Zaskrbljeni;
so, ker je s to prodajo onemogočen dostop prebivalcem bližnje hiše, j
5e bolj pa, ker predvidevajo, da je občina s tem omogočila novemu^
lastniku večine bližnjih parcel gradnjo velikega parkirišča za tovorna^
Vozila. Proti temu, da bi bilo veliko parkirišče v spalnem naselju, jel
preko sto stanovalcev že v začetku leta podpisalo posebno peticijo, i
Nerazumljiv se jim zdi tudi odnos občine do problema javnih zavo-■
|lov v solastništvu več občin, ki v breme konjiške ne izpolnjujejo svo-j
jih finančnih obveznosti. Kolikšne so dejanske obveznosti posamez-j
nih občin ustanoviteljic namreč ugotavljajo že vse od sprejema letos-^
njega proračuna, denar pa iz konjiške občine še vedno odteka brezj
Potrebe. j
Prav tako še vedno čakajo na dokončno poročilo o stroških izgrad-j
ije konjiške čitalnice. Ali so s prvotno predvidenih 49 milijonov to-J
l^rjev narasli na 110 ali 150 milijonov, pač ni vseeno. \
Če bi občina bolje gospodarila z denarjem, tudi Konjiške mažoret-|
na primer, ne bi imele težav s prostorom za vadbo. »Za najemninol
^iporabe prostorov v osnovni šoli nimajo denarja, občina pa jim ne]
Pomaga. Vsako dejavnost, ki je namenjena šoloobveznim otrokom, jej
^eba podpreti,« sta prepričana vodilna moža Nove Slovenije. i
MBPl
Prelaganje
vročega kostanja
Vitanjski svetniki so si vzeli še
mesec dni časa, da se odločijo,
kaj narediti s sporno čistilno na-
pravo v neposredni bližini nase-
lja. Razprava na zadnji seji je po-
kazala, da niso rešitvi nič bližje
kot pred letom dni.
Najraje bi jo seveda prestavili na
drugo lokacijo, a kaj, ko za to ni-
majo denarja, niti ne vedo, kje bi ga
lahko dobili. Potrebovali bi od 150
do 200 milijonov tolarjev, kar ne bi
mogli zagotoviti iz proračuna niti v
desetih letih, trdi del svetnikov, drugi
spet, da naj ne bi bilo tako hudo, saj
se da obstoječo stavbo uporabiti tu-
di za kaj drugega, samo čistilno na-
pravo pa prestaviti drugam.
Tega pa spet ni mogoče narediti
na pamet. Potrebna bi bila nova štu-
dija, novi stroški. Glede na to, da so
sedanjo lokacijo predlagali strokov-
njaki in da jo je potrdila z izdajo
sedaj ustavljenega enotnega gradbe-
nega dovoljenja konjiška upravna
enota, je bilo slišati tudi mnenje,
da bi za zaplet in stroške morali to-
žiti strokovnjake in upravno enoto.
ne pa valiti krivde na bivši občinski
svet. Nekdanji člani, ki sedijo tudi
v sedanjem svetu, so že napovedali,
da o čistilni napravi ne bodo še en-
krat glasovali. Pravzaprav se tega ote-
pa ves občinski svet, ki pa žal ne
najde odgovora na vprašanje, kdo
naj odloči namesto njih.
Je že tako, da bi se tudi z odločitvi-
jo za referendum v bistvu odločil ob-
činski svet, saj bi bil rezultat glaso-
vanja odvisen od tega, kdo bi na re-
ferendumu lahko glasoval. Ker so se
Vitanjčani v dolgotrajnem sporu za-
radi nesrečne čistilne naprave jasno
razdelili na pristaše in nasprotnike
sedanje lokacije, bi bil izid referen-
duma bolj kot ne jasen vnaprej.
Če do naslednje seje občinskega
sveta ne bodo našli odgovora, kaj bi
lahko bilo v sedanji stavbi čistilne
naprave, kje bi naj bila boljša loka-
cija in kdo bi naj zagotovil denar za
nove stroške in hkrati povrnitev de-
narja za izgradnjo sedanje čistilne
naprave Mestni občini Celje, ne bo
odločitev nič lažja kot doslej.
MBP
Hbčinskh
^svetov
Zadržali pomoč
kmetom
KONJICE, VITANJE - Svetni
ki obeh občin so preložili odlo-
čanje o višini pomoči, ki bi jo
namenili iz proračunske rezer-
ve za delno odpravo posledic ško-
de, ki jo je povzročila letošnja
suša, saj ne želijo, da bi zaradi
nje oškodovanci dobili manj po-
moči od države. (MBP)
Svetnik,
podžupan,
direMor
SLOVENSKE KONJICE Svet
Zavoda za šport Slovenske Konjice
je že avgusta soglasno imenoval
za direktorja zavoda Darka Ra-
tajca. Sedaj je, kljub opozorilom
opozicije, da ne more biti občin-
ski svetnik, ki je tudi podžupan,
hkrati direktor javnega zavoda,
katerega ustanoviteljica je obči-
na, soglasje k imenovanju dal tu-
di občinski svet. (MBP)
Občinski dolgovi
VITANJE - Zaradi skromnega
dotoka prihodkov (44 odstotkov
planiranih) občina v prvem pol-
letju ni mogla poravnati vseh svo-
jih obveznosti. Do konca septem-
bra so neodplačani dolgovi za ce-
ste dosegli 29 milijonov tolarjev,
6 milijonov dolgujejo iz tekočih
obveznosti in tako rekoč vse do-
tacije društvom. Pri letošnjem
286-milijonskem proračunu so
to tako veliki dolgovi, da bo tre-
ba del njihovega odplačila odlo-
žiti. (MBP)
St. 40 - 2. oktober 2003
z otroškimi slikami, ki so nastajale avgusta in septembra ob potoku Gospodična ter na gostovanjih v otroških vrtcih in prireditvah sirom po
Sloveniji, so okrasili dvorec.
Čudoviti svet
Dvorca Trebniic
v Dvorcu Trebnik v Slovenskih Ko-
njicah so v pozdrav svetovnemu dne-
vu turizma in bližnjemu tednu otroka
konec tedna pripravili pester program,
ki je pritegnil preko 350 obiskovalcev
iz različnih krajev Slovenije.
Na ogled so postavili največjo in naj-
daljšo otroško sliko, ki je nastajala avgu-
sta in septembra. Pri njeni izdelavi je so-
delovalo 460 otrok, nekateri pa so svoje
slike, ki so jih naredili v ustvarjalni delav-
nici ob potoku Gospodična tik ob Dvorcu
Trebnik, dodali še v soboto.
Za starše in ostale ljubitelje narave so v
dvorcu pripravili razstavo kristalov in nji-
hovo predstavitev, razstavo žitaric, ki jo
je pospremila predstavitev posameznih kul-
tur in njihovih učinkov, ogled predstavi-
tvenega filma Dvorca Trebnik in seminar
o zdravilnih rastlinah, ki ga je vodila Mar-
lies Ortner z Inštituta za zdravilne rastline
v Avstriji. Živahno je bilo v Zeliščnem vr-
tu, kjer so si obiskovalci z zanimanjem
ogledali novosti (prikaz maceracije in gre-
do v obliki človeškega telesa, ki prikazuje
notranjo energijo človeka). Pritegnila je
tudi razstava letošnjih poslovnih daril (30
novih poslovnih setov).
MBP, foto: URŠA DORN
KULTURA
19
■ Dr. Andrej Gaspari (desno) nadzira dela na Mariborski cesti.
Razkrivanje Celeie
v okviru dnevov evropske kulturne dediščine, ki zadnji teden tečejo v vseh večjih
iTopskih mestih, so na Zavodu za kulturno dediščino Slovenije - območna enota
flje pripravili voden ogled arheološkega najdišča na Mariborski cesti.
Na ogledu je konzervatorski tehnik Robert Krempuš pojasnil, kako je včasih mesto
gledalo oziroma kaj novega so v zvezi s tem odkrili.
Po zaključenem ogledu je dr. Andrej Gaspari, vodja arheologov, razložil, kaj so našli in
ii mislijo narediti z izkopaninami, ki segajo v drugo do četrto stoletje. Ker starorimski
janki ne smejo ovirati urbanističnega razvoja Celja, bodo vse najdbe dokumentirali,
totere spravili, celoten načrt izkopanin, doris stavb in podobno pa računalniško obde-
iin shranili. Poudaril je še, da je sodelovanje med arheologi in izvajalcem gradbenih del
"ledno ter da bodo skušali z raziskavami pohiteti, da bo lahko gradnja tekla dalje in se ne
preveč zavlekla. GREGOR STAMEJČIČ, foto: GK
Preseljena Umbra
Likovna šola Umbra, ki
idi predvsem dodatni
Mk iz likovne umetnosti
iroma pripravlja dijake in
idente na sprejemne izpi-
Da likovne šole in akade-
ie, se je zaradi prostorske
iske preselila v galerijo Ke-
H v Stanetovi ulici v Ce-
Šola deluje že dobrih de-
klet, najprej so imeli svoje
'ostore na Gimnaziji Celje-
fnier, potem pa so se selili
mladinski center in sedaj v
fleio. Drugi prostori so bi-
Premajhni, saj slikarjem ni-
I nudili primerne perspek-
fe. Ta je pri slikanju objek-
ivzelo pomembna, še toli-
'bolj pa to velja za žive mo-
tle.
"amjana Brumec, usta-
'viteljica šole, likovnica in
vseh tečajev je pove-
da šola obstaja pred-
ani zato, ker se nadobudni
'ovniki ne zavedajo, kako
^ko je priti na likovne šo-
Umbra pa jim nudi tisto
"datno izobrazbo, ki jim
pomaga do uspeha na
'^tino zahtevnih sprejem-
nih izpitih. Za takšne izpite
je potrebno intenzivno vadi-
ti vsaj dve leti, saj talent po-
meni zelo malo, če ne znaš
pravilno vihteti čopiča.
GS, foto: UMBRA
Damjana Brumec in razstavljena dela njenih varovancev.
Kolonija prijateljstva na Gori Oljki
^3 Gori Oljki se je v nedeljo zaključila tridnevna, že 13. likovna kolonija prijateljs-
ki so jo pripravili Javni Sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ob-
'"^na izpostava Žalec, Kulturno umetniško društvo Polzela in Občina Polzela.
.sodelovalo je 29 likovnih amaterjev iz občin Braslovče, Prebold, Tabor, Žalec, Velenje,
%, Ljubno ob Savinji, Litija, Ljubljana in Polzela, ki jih je kot strokovni sodelavec
'l^niljal umetnik Jure Cekuta, ki je med tem tudi sam ustvarjal. Naslikali so skoraj dvesto
največ v akvarelu, pa tudi pastelu in olju. Likovna kolonija je potekala v prijateljskem
^^išju, k čemur sta pripomogla tudi nova oskrbnika na Gori Oljki Marija in Bojan Godec,
pa je doprinesla tudi Jožica Ocvirk, voditeljica Območne izpostave sklada. 60 del bo
'stavljenih na ogled 10. oktobra v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli, po zaključku
'^^tave pa bodo tista, ki bodo ostala v lasti organizatorja, nekaj časa krasila Planinski dom
^ Gori Oljki. TT
Slika
velikanka
To soboto, 4. oktobra, bo-
do v središču Celja že tret-
jič zapored slikali sliko ve-
likanko. Lanskoletna je
presegla 55 metrov.
Slikarsko akcijo, ki se je
vsako leto udeleži več kot
30 slikarjev iz Celja in oko-
lice, so organizatorji, celj-
ska območna izpostava Jav-
nega sklada RS za kulturne
dejavnosti in trgovina s sli-
karskimi potrebščinami
Mravljica Celje, poimeno-
vali tudi poulični »slikarski
show«, saj udeleženci slikajo
na neskončno rolo papirja,
ki je široka en meter. To po-
tegnejo vzdolž Stanetove
ulice, slikarji pa nanjo sli-
kajo od 10. do 12. ure. Za
šalo so organizatorji v letoš-
njem vabilu slikarjem napi-
sali »napad na Guinessovo
knjigo«, nemara pa bo Ce-
lju kdaj s svojo sliko veli-
kanko to tudi uspelo!   ŽB,,
V znamenju
Slomška
V Novi Cerkvi pri Vojniku
so se pretekli teden vrstile pri-
reditve prvih Slomškovih
kulturnih dni.
Začeli so jih s kulturnim pro-
gramom ob začetku Slomško-
vega bralnega leta ter slovesno
mašo, nadaljevali z otvoritvi-
jo razstave Slomškovih del ter
del o njem v vojniški knjižni-
ci, Drago Medved pa je preda-
val o Slomšku ter vinski kul-
turi. V soboto je bil zaključek
z javno predstavitvijo nove
zgoščenke Dueta Biser iz No-
ve Cerkve, ki je posnel tudi ne-
kaj Slomškovih pesmi.
S Slomškovimi dnevi želi
Nova Cerkev opozoriti na nje-
govo bivanje ter ustvarjanje v
tem kraju. Tako je prišlo do
pobude za ustanovitev Projekt-
nega sveta Antona Martina
Slomška, ki je tudi glavni or-
ganizator Slomškovih dni.
Hkrati pripravlja Občina Voj-
nik projekt, s katerim name-
rava kandidirati na razpisu
Evropske unije. BJ
^^OCENJUJEMO
Intimno in
fizično
Oderpododrom SLG Celje: avtorski projekt Jerneja Lo-
rencija Koža
Koliko gledaliških možno-
sti ponujajo literarni teksti!
Od domišljije, ki jo premore
avtor, je odvisna končna po-
doba predstave. In Lorenci-
jev domišljijski svet, ki ga upo-
dablja kot režiser, je res več-
plasten. Spomnimo: Jernej
Lorenci je na celjski oder na
popolnoma nov način posta-
vil Don Juana, ljubljansko
Dramo je ovekovečil z Raz-
madežno, njegove izkušnje
segajo tudi na hrvaške in čr-
nogorske odre, nazadnje pa
je na festivalu Ex Ponto pre-
jel prvo nagrado za predsta-
vo o Sylvii Plath. Vendar Ko-
ža, narejena po motivih ro-
mana Gospodična Julija Art-
hurja Strindberga, ni zgolj in
samo njegovo delo. Gre na-
mreč za skupen avtorski pro-
jekt, v katerem so poleg reži-
serja avtorsko ustvarjali ta-
ko dramaturg Nebojša Pop-
Tasičkot vsi štirje igralci. Bar-
bara Vidovič in Tjaša Želez-
nik ter Miha Nemec in Bran-
ko Jordan. Kako prav, da so
si uspeli izbojevati svoj pro-
stor pod odrom in v repertoar-
ju celjskega teatra! Z novim
pristopom, sicer znanim kot
fizično gledališče, so prine-
sli v celjsko gledališče tisti del
odrske umetnosti, ki ga na
velikem, s secesijo in tradi-
cijo obdanim odrom, ne zmo-
remo opaziti ali ujeti v naš
čustveni spekter To pa je mo-
goče v intimnem okolju Odra-
pododrom, na videz malo
uporabnega prostora, ki pa
so ga z nekaj spretnimi po-
tezami spremenili v prav pri-
jetno alternativno gledališ-
če. Za uspeh predstave pod
odrom glavnega odra nista
bistvena blišč in velikopotez-
na oprava, ampak tisto, kar
je v tej umetnosti bistveno:
tekstovna podlaga, učinko-
vita mizanscena in dobra
igra. Pod odrom ni prostora
za blefiranje - igralci so v ta-
ko tesnem stiku z gledalcem,
da pronicljivi lahko opazi
vsako nelagodje ali nezna-
nje. Nasprotno pa dobra igra
prepriča še bolj kot na veli-
kih deskah; če lahko igralca
(fizično) primemo med do-
gajanjem, lahko ujamemo
vsako njegovo čustvo, vsako
misel, celo mimikrijo. V Ko-
ži nismo opažih neznanja.
Že prekaljena Barbara Vido-
vič in Miha Nemec nista iz-
stopala pred Tjašo Železnik
ali Brankom Jordanom; bih
so enakopravni igralski part-
nerji, kar je za kritika ved-
no olajšanje, saj je tudi »teht-
nica stabilnosti« ves čas urav-
notežena. Tako smo lažje sle-
dili tekstu. Ta pa je bil umet-
nija zase. Že dolgo nisem gle-
dal predstave, ki bi bila ta-
ko semantično in leksikon-
sko obdelana. Plejade besed,
ki so nalagale asociacije drugo
na drugo, so razkrivale tako
večplastnost človeške nravi
kot dvojnost »večnega« odno-
sa med moškim in žensko.
Tudi tekst je izkazal mogoč-
nost komunikacije, ki se v
praksi tolikokrat izjalovi v
škodo človeka; dostikrat za-
radi nemožnosti izreči tisto,
kar čutimo, še večkrat zara-
di neustreznosti slednjega.
Predstava pa dokazuje še tret-
je, mnogokrat skrito očem in
srcem: v vsakem človeku se
bije notranji boj med več mož-
nostmi; vsak dvom poraja
nov dvom in vsak namig nov
namig. Prav zato so na odru
štirje igralci v dveh vlogah:
tako Julija kot njen služab-
nik imata svojega »čustvene-
ga oprodo«, kot ima vsak v
nas svojo nadzavest, ki ga
uveljavlja, ima tudi podza-
vest, ki ventilira njegove skri-
te želje in potrebe. Je mar
čudno, da je koža tista, ki po-
sameznika utesni, opredeli
in ukroji? Je zato tako težko
ves čas vztrajati v svoji koži?
Želeti si biti v koži drugega?
Kljub vsemu smo še vedno
ujetniki svojega telesa, ki ga
omejuje koža. Krvavi smo pod
kožo, in zato smo ranljivi. Ah
niso ranljiva zgolj naša čus-
tva, naš duh? Zakaj potem
trpijo naša telesa? Tudi s ta-
kimi vprašanji se lahko poi-
gravate med odlično posta-
vitvijo avtorskega projekta
Koža na Odrupododrom SLG
Celje.
Naj vendarle posebej poz-
dravim nova člana ansamb-
la celjskega teatra, ki sta do-
kazala svojo igralsko vred-
nost: Tjaša Železnik in Bran-
ko Jordan sta novi moči, ki
od te sezone naprej pleme-
nitita odrske deske v Celju.
In dodam: intimna, fizična
in občutljiva predstava ima
tudi neverjetno zvočno podo-
bo, ki je med momenti tiši-
ne močan povezovalni ele-
ment, stik med Kožo in nje-
nimi protagonisti.
Celjsko gledališče torej v tej
sezoni nadaljuje s povezova-
njem konvencionalnega tea-
tra z novim, recimo mu al-
ternativnim. A to ga zgolj bo-
gati. Zato je stik s Kožo tako
prijeten.
..TOJ!^ SIMON
PRIPOROČAMO
Ob začetku nove komedijske sezone bo Špas teater iz Meng-
ša s predpremiero prenovljene komedije Burka o jezičnem
dohtarju v ponedeljek ob 20. uri nastopil tudi v Sloven-
skem ljudskem gledališču v Celju. Burka je nastala v 15.
stoletju, vendar je v marsičem še vedno aktualna. »Verja-
mem, da bo v predstavi vsak našel in prepoznal nekoga iz
svoje okolice, svojega bližnjega ali celo samega sebe,« pravi
igralec Matjaž Javšnik. Poleg njega v predstavi nastopajo
še Ivo Godnič, Uroš Smolej in Robert Prebil. BA
Št. 40 - 2. oktober 2003
čeprav je bilo hrane več kot dovolj, pa je za šalo vedno pripravljeni Marko Mastnak (desno) Andreju Toplišku
ponudil veliko bučo!
Drugo prizorišče ob šotoru je bilo v gostilni Kocman, kjer so si stari prijatelji ob pesmi nazdravili z letošnjim
moštom. Od leve: Ivo Umek, Andrej Bremec, Zdenko ŠtrucI, Bani Banko in Vlado Kocman, ki je odlično pijačo
pripravil prav za jubilej.
Med gosti je bil tudi Milan Stef anec (levo), znan glasbenik, ki že 40 let živi v Hamiltonu v Kanadi (na sliki v družbi
Jožeta Ekarta, Franca Bratkoviča in Alfija Nipiča), ki mu po prenosu ni bilo jasno, da so tehniki vse skupaj speljali
brez reportažnega avtomobila. Pa smo mu pojasnili, da to zmorejo le tehniki Radia Celje.
Za odličen neposredni prenos, ki je bil doslej najdaljši v 49-letni zgodovini Radia Celje, so zaslužni (od leve) mojstri
tehniki: Mitja Tatarevič, Bojan Pišek, Aljoša Bončina in Sašo Matelič.
Župan Jože Rajh iz Laškega je voditelju Tonetu Vrablu izročil zlato lilijo ter
čestital mami Angelci Kocman ob 100-letnici gostilne, ki jo je vodila 50 let.
ZVIadom Kocmanom sel'
vodi nedeljsko glasbeno'
nadomešča Toneta Vrati'
posebej veseli tisti, ki ^'
V šotor pri gostišču Kocman so najvztrajn
Polke in vali
Pri Kocmanu v Šentrupertu nad Laškim se je ob stoletni J
Ko bomo v bodoče sredi največje suše potrebovali dež,
bomo v Šentrupertu nad Laškim organizirali prireditev Vr-
tiljak polk in valčkov. Deževalo je na skoraj vseh prejš-
njih vrtiljakih, ki so se tam vrteli in prizaneseno ni bilo
niti letošnjemu, ki smo ga pripravili ob desetletnici glasbe-
ne oddaje na Radiu Celje. Da bo ironija popolna, je tudi po
letošnji prireditvi naslednji dan posijalo sonce!
Vendar hladno in deževno vreme ni kaj dosti vplivalo na
razpoloženje vseh, ki so se 29. septembra zbrali v Šentruper-
tu nad Laškim. Prvi so prišli že pred 15. uro, še preden je
začel z revialnim nastopom ansambel Mateja Moguja, za njim
pa ansambli Simona Gajška, Založniki in Marjana Kočevarja.
Največ je bilo članov Kluba vrtiljaka polk in valčkov z Elico
Šantl, ki so na prizorišču vztrajali vse do 23. ure.
Šotor je bil kmalu povsem poln, v njem pa je bilo veliko
pravih ljubiteljev slovenske narodnozabavne glasbe in gostov,
med katerimi smo srečali mnoga znana imena: Iva Umeka,
Alfija Nipiča, Vinka Šimeka, Vero Soline, Jožeta Ekarta, Igorja
Podpečana, Sama Pokorna, Darjo Vrhovnik, Vikija Ašiča, Fran-
cija Zemeta, Jožeta Galiča, Draga Plazla (organizatorja festiva-
la na Graški gori), Fr;
Lenartu 17. oktobra),
čanje Ostanimo prijai
(Med cvetočimi šman
in še mnogi drugi. R
Lojze Posedel (Žalecj
(Dobje), Andrej Kocn
Brecl (Dobrna) ter po
Prireditev so vodili!
Vrablom, prvič pa soi
jani), ki je »zasliševal'
šnik (ansambel Unikai
Hren (Zreška pomlad
Vsi trije so napovedali
Za tehnično brezhi
Marjan Hercog (vod)
tehniki Radia Celje M
lič z Aljošo Bončino
jubilejni Vrtiljak polk
Radia Celje v njego«
Dobrotniki
Največje breme je nosil Vlado Kocman, ki je z našim Vrtiljakom polk in val
tudi praznoval 100 letnico domače gostilne (predstavili jo bomo v eni izme(
slednjih številk Novega tednika). Prijazno pa so nam s hrano in kakšnim drol
darilcem priskočili na pomoč: Prevozništvo Uduč Branko iz Dobja pri Plai
gostilni Ankice Lesjak iz Gorice pri Slivnici, cvetličarna Simone Šimunič iz Vq
ka (otvoritev bo sredi oktobra). Gostišče Pri Lovcu Boštjana Ovtarja iz Vojni
Franc Salobir, Martina Fatur - Kmetija odprtih vrat Slatina pri Ponikvi, Jožica "i
gust iz Vodruža, Vrtnarstvo Valner iz Jakoba, Aktiv kmečkih žensk Ajda s Fra^
Javeršek, Valentin Haindl, Dekor Kozje, Jože Žlaus iz Globoč in Slaščičarna J?
Medved z Dolge Gore.

Št. 40 - 2. oktober 2003
Lstali do 23. ure. Pravi glasbeni navdušenci!
pregnali dež
tel devetdeset let mlajši Vrtiljak polk in valčkov Radia Celje
organizatorja festivala v
Gregorca (glasbeno sre-
(em), Franca Drakslerja
ra nedelja, 19. oktobra)
Ini župani s Celjskega:
(Tabor), Franc Salobir
Rajh (Laško) in Martin
izbora Jurij Malovrh.
Tonka Kovač s Tonetom
(avili Blaž Švab (Modri-
aniko Požek, Davor Pu-
[ikom Šimekom, Domen
ikornom (Štajerskih 7).
od tudi na to področje,
ne prireditve je skrbel
neposredni prenos pa
pn Pišek in Sašo Mate-
in 27 minutami je bil
iljši neposredni prenos
vini. Nastopilo je 106
glasbenikov v dvajsetih ansamblih in vokalnih skupinah, ki
so vsi brez izjeme igrali v živo, za nastop pa so imeli na
razpolago točno uro in pol časa!
Vsi glasbeniki in gostje so prišli na slavje v Šentrupert
zastonj, kot veliki in pravi pripadniki slovenske narodno-
zabavne glasbe, polk in valčkov, ki jih cenijo v svetu. Na
vabilo za sodelovanje so se odzvali domala vsi, nekateri pa
so se prijazno opravičili, kot sta s telegramom to storila
tudi Slavko in Grega Avsenik in v njem zaželela, da bi se
vrtiljak vrtel še dolga leta in da bi se v tako velikem številu
srečevali še vsaj naslednjih 50 let!
Ob jubileju smo bili veseli drobnih pozornosti Justine
Skorja iz Laškega, ki je napisala pravo pesnitev o vseh naših
jubilejih, Ivica Cvikl iz Žalca pa je pripravila besedilo o
Kocmanovi 100-letni gostilni, ki jo bo eden izmed ansamb-
lov tudi uglasbil. Veliko je bilo drobnih zgodbic, ki so se
končale z dobro voljo in čestitko ter popotnico, naj bomo
pri svojem delu tudi v prihodnje vztrajni.
TONE VRABL
Foto: GREGA KATIC
Priznanja za Vrtiljakovce
Dobili so jih: Alfi Nipič, Vinko Šimek, Vlado
Kocman, Tonka Kovač, Simona Brglez, Mateja Pod-
jed, Sašo Matelič, Bojan Pišek, Mitja Tatarevič,
Matjaž Marinček, Miran Končan, Vera Soline in
Okrogli muzikanti ter Marjan Hercog, Peter Švab,
Elica Šantl, Ivo Umek, Zdravko Geržina, Konrad
Pušnik, Franc Salobir, Jože Božiček, Franci Ze-
me. Viki Ašič, Zavod za turizem Celeia Celje in
Valentin Haindl.
Alfi Nipič se je doslej udeležil vseh jubilejnih Vrtiljakov, tokrat pa je tudi zapel z ansamblom Vitezi Celjski (na sliki
z novo pevko Vanjo Merciz Iz Dravograda in z Vikljem Ašičem).
Janez Šabec z eno od dvojčic. Ali je to Vesna ali Vlasta, verjetno še sam ne ve zanesljivo. Zraven sta še (od leve)
Monika Cirkulan (pevka v ansamblu Mateja Moguja) In Vera Soline, pevka v ansamblu Gašperji ter odlična
tekstopiska v pogovoru dopolnjenim z imenitnim pecivom Jožice Vengust Iz Vodruža.
Odlični Okrogli muzikanti so z ostalimi poskrbeli za imeniten glasbeni program, resno pa so vzeli tudi predpripravo.
>vač, ki že več let uspešno
'"omače 4, občasno pa tudi
Valčkov. Tonke so bili še
preko radijskih valov.
Ob koncu maratonskega Vrtiljaka polk in valčkov je Simona Brglez »zaslišala«
Toneta Vrabla.
Med voditelji so se prvič predstavili trije mladi glasbeniki: Blaž Švab, Domen Hren In Davor Pušnik (na sliki), ki
se je z besedami dovolj spretno spopadel z mojstrom Vinkom Šimekom.
Št. 40 - 2. oktober 2003
22
ŠPORT
Zmagala le Elektra
Šentjurčani s Polzelani, Zrečani s Šoštanjčani - Laščani v Črno goro
v soboto se je pričelo 13.
košarkarsko prvenstvo Slo-
venije, v katerem so tudi šti-
ri ekipe s celjskega območ-
ja. V prvem krogu je bila us-
pešna le šoštanjska Elektra,
ki je slavila v gosteh, preo-
stala tri moštva pa so s sklo-
njenimi glavami zapuščala
parket. Prvenstvo se igra po
novem sistemu, trikrožnem
{18+9), iz lige pa bo izpadla
zadnjeuvrščena ekipa.
Prve štiri bodo razigravale
za prvaka s štirimi moštvi lige
Goodyear, pet ekip pa bo po
27 krogih zaključilo sezono.
Torej nas čaka dolgo prvens-
tvo, tako da se vsi, ki so slabo
štartali, tolažijo z mislijo: »Slab
začetek, dober konec!«
Šoštanjčani
poicazaii zobe
Elektra je večji del priprav-
ljalnih tekem odigrala s slabši-
mi nasprotniki, oddaljena od
oči javnosti, tako da poznaval-
ci košarke nismo vedeli, kaj lah-
ko pričakujemo od bistveno
pomlajene in predvsem cenej-
še ekipe. Očitno pa je »kemija«
Miloša Sagadina, stratega, ki
pozna le trdo delo in nič dru-
gega, tudi tokrat uspešna. To
so njegovi fantje dokazali na
gostovanju pri Kraškem zidar-
ju, s katerim so zaradi obnove
dvorane v Sežani igrali v Po-
stojni. Dobra kolektivna igra,
v kateri je do izraza prišla od-
lična telesna pripravljenost in
širši izbor igralcev, je bila ključ
do zmage v zadnji četrtini, ko
je stvari v svoje roke vzel izku-
šeni Blaž Ručigaj (22 točk, 7
skokov). Zadnji del so »elek-
tričarji« dobili za 13 točk, od-
lično pa sta se znašla tudi no-
vinca v moštvu. Srboljub Ne-
deljkovič je imel kar 14 sko-
kov (16 točk), Grega Auer pa
je odlično vodil svoje moštvo
in dosegel za nameček še 16
točk.
Za razliko od Šoštanjčanov
pa so bili v Postojni neuspešni
Šentjurčani, ki so izgubili pro-
ti novincu v ligi. Odločil je šele
podaljšek, v katerem je imel
Kemoplast štiri točke predno-
sti in napad in takrat praktično
zapravil zmago. Ob koncu je
bilo še veliko jeze zaradi sod-
nika, saj so v zadnjem napadu
Šentjurčani zahtevali osebno
napako, a sta piščalki ostali nemi
in zmaga za točko je ostala do-
mačinom. Vodil jih je neunič-
ljivi Veljko Petranovič (21
točk, 11 skokov), ki je kljub
svojim 44 letom igral vseh 45
minut, tako da na drugi strani
ni pomagala niti odlična pred-
stava Rada Trifunoviča (25
točk, met 8:11).
lUliadost brez
izicušenj
Polzelani so sezono odprli
z domačim porazom proti Za-
gorju. Kljub želji in trudu se
je videlo, da ekipi Vojka Herk-
sla manjka obilo izkušenj, saj
je bilo Zagorju dovolj le ne-
kaj minut na začetku drugega
polčasa. Takrat so Zasavci, ki
jih vodi Celjan Igor Pucko,
pt-išli do prednosti 16 točk, ki
so jo zlahka obranili do kon-
ca. Pri Hopsih »škriplje« pred-
vsem na poziciji organizator-
ja igre, zaradi česar so imeli
kar 28 izgubljenih žog. Ob tak-
šnem statističnem podatku
(gostje so izgubili 11 žog manj)
pa je težko pričakovati zma-
go, kljub prednosti domače-
ga igrišča. Vprašanje pa je, ali
je to sploh prednost za mlado
ekipo, ki ji domači navijači po-
menijo samo dodatno breme.
Vojko Herksel, trener Hop-
sov: »Predvsem napad in pre-
tok žoge sta bila preslaba. Za-
radi tega so morali igralci
stvari reševati v igri mož na
moža, kar pa je proti coni,
ki nam povzroča težave, si-
la težko. Upam, da je tekma
bila velika šola za vnaprej.
V Šentjurju bomo poskusili
zmagati, saj tako pristopa-
mo k vsakemu srečanju.«
Rogla je slabo začela sreča-
nje v Kranju, kjer je po dese-
tih minutah zaostajala že za
16 točk. Nato so se vrste v moš-
tvu Jožeta Hrena le poveza-
le, zadeval je razpoloženi Igor
Zinrajh (22) in pred zadnjim
delom je bilo samo še šest točk
naskoka za domačine. Vendar
so v zadnji četrtini uspeli za-
držati razliko za zmago, ki je
bila po vrnitvi Daria Krejiča
in Romana Horvata na Go-
renjsko tudi pričakovana.
V soboto dva
regijsica
derbija
že naslednji krog prinaša dva
derbija, dvoboja ekip s Celj-
skega. Šentjurčani bodo doma
gostili Hopse, Rogla pa Elek-
tro. Začela se bo tudi liga
Goodyear. Pivovarna Laško bo
gostovala v Podgorici pri Bu-
Miloš Sagadin, trener Elek-
tre: »Moram pohvaliti fante,
ki so odigrali tako, kot smo
se dogovorili. Videlo se je, da
smo bolje fizično pripravlje-
ni in da imamo bistveno večji
izbor kvahtetnih igralcev. To
je predvsem prišlo do izraza
v zadnji četrtini, ko smo pre-
vladovali na parketu. V Zre-
čah bomo hrabri, kot je v naši
navadi. Imamo še veliko ni-
hanj v igri, kar pa ne pome-
ni, da se predajamo, temveč
se bomo borili, da pridemo
še do druge zmage.«
dučnosti, kjer so letos ponov-
no sestavili močno ekipo in ne
skrivajo ambicij za vrh med-
narodne regionalne lige. A boj
za zgornji del lestvice napo-
vedujejo tudi povsem prenov-
ljeni in prerojeni Laščani!
JANEZ TERBOVC
Foto. GREGOR KATIC
V Postojni je ustrezno taktiko skoval trener Elektre Miloš Sagadin.
Igralec kroga: Srboljub'
Nedeljkovič.
Trener kroga: Miloš Sa-
gadin (oba Elektra).
Peterka kroga: Grega
Auer, Srboljub Nedeljkovič,
Blaž Ručigaj (vsi Elektra), Ra-
do Trifunovič (Alpos Kemo-
plast), Igor Zinrajh (Rogla).
NA KRATKO
Ceijsici strelci državni prvaki
Ljubljana: Na DP v streljanju z vojaško puško kalibra 7,9
mm je ekipa SD Celje s 526 krogi osvojila naslov državnega
prvaka. Ekipo so sestavljali Slavko Frece (v posamični kon-
kurenci je bil s 178 krogi drugi), Marjan Zdovc (177) in
Jože Jeram (171). Celjani so že petič zapored postali ekipni
državni prvaki. (ŽB)      /
Zmagi žalskemu paru
Nova Gorica: Na 4. Slovenija open in Alpe - Jadran kara-
te turnirju so se odlično odrezali tudi tekmovalci s Celjske-
ga. Zmagala sta Matjaž Končina v kategoriji do 75 kg in Teja
Šavor do 60 kg (oba iz Žalca). Velenjčan Zekerija Tabako-
vič je bil drugi do 75 kg in tretji v absolutni kategoriji.,
Njegova klubska kolegica Alisa Redžič je zmagala med ka-
detinjami v katah. K ekipnemu prvemu mestu Slovenije jez
zmago pripomogel tudi mladi Žalčan Sašo Dordevič, ki se
bo udeležil mladinskega SP v Franciji. (SM) \
Žalski trio Teja Šavor, Sašo Dordevič in spodaj Matjaž Končina.
Kegljavke IVliroteksa v Evropi
Celje: Nastop v evropskih pokalih so si priigrale kegljav-
ke Miroteksa, ki bodo od 15. do 18. oktobra nastopile na
svetovnem klubskem pokalu v Blanskem na Češkem. Štiri-
najst dni kasneje bo v svetovnem pokalu posameznic v Skopju
nastopila državna prvakinja Marika Kardinar. V evropski
ligi (štela bo 16 ekip) bodo Celjanke igrale od novembra do
marca. Najboljše celjske članice (Romunija) in kadetinje
(Poljska) se bodo medtem udeležile svetovnih prvenstev.
(JK)
Miroteksova rekorda v Izoli
Izola: V nadaljevanju DP so celjske kegljavke z 8:0 in
novim rekordom (3289 podrtih kegljev) premagale tam-
kajšnjega prvoligaša. S 580 keglji je posamični rekord po-
stavila tudi Barbara Fidel. Dosežki ostalih: Razlag 564, Strelec
558, Petak 552, Kardinar 549 in Grobelnik 514. (JK)
Zmaga prinaša mesto med
osmerico
Kranj: Mlade rokometašice ŽRK Celje so z zmago nad
Savo dosegle pomemben uspeh v boju za uvrstitev v finale
1. B-državne lige. Zmagale so s 33:27. Najboljše strelke so
bile Maja Šon 10 golov, Nuša Skutnik 7, Mija Majcen 4 ter
Ula Toplak in Klavdija Zorko po 3, v obrambi pa se je odli-
kovala Tara Filipovič. (JK)
Merkur začenja v Šibeniku
Celje: V soboto se bo začela tretja sezona v 11-članski
košarkarski ligi Trocal. Naše državne prvakinje bodo spet v
1. krogu gostovale v Šibeniku pri hrvaškem prvaku Jollyju.
Želijo se uvrstiti na zaključni turnir četverice, ki bo marca
v Celju. »Moje varovanke so dobro pripravljene, a potrebu-
jejo še nekaj prijateljskih tekem, da se uigrajo. Zadnji te-
den smo bili končno kompletni, saj se je iz Beograda vrnila
Jelena Maksimovič. Šibenik je izgubil Žano Lelas, ki je odš-
la v Francijo, kupili pa so »našo« Tratsiakovo, Abričevo,
Jelušičevo in Fredotovičevo. V Šibenik potujemo po zma-
go, saj želimo ligo začeti uspešno. Po vrnitvi bomo že v
torek gostili beograjsko Crveno Zvezdo,« je pred odhodom
v Šibenik, kjer so se Celjanke veselile naslova prvakinj v
prvi sezoni, dejal trener Celjank Dragomir Bukvič. Športna
direktorica Alenka Potočnik dodaja: «Verjamem, da se
naša ekipa zelo dobro pripravila. Naše ambicije so velike.
Dekleta trenirajo maksimalno. V soboto bodo štartale na
zmago, čeprav menim, da bo zelo težko. Šibenik je izvrstna
ekipa, ampak ob normalnem sojenju bi nam lahko uspelo-
Napeto bo do konca!« (JK, JŽ)

ROKOMET
Liga Siol, 1. krog: Celje Pi-
vovarna Laško - Jeruzalem
Ormož 36:31 (18:12); Kok-
šarov 9, Vugrinec, Bilbija 7,
Natek 4, Milosavljevič 3, Ru-
tenka, Kozlina 2, Gorenšek
1; Lollo 10, Koražija 6, Ču-
dič 5, Ivanuša, Hrnjadovič 3,
Mesarec 2, Bezjak, Grabovac
1; Adria Krka - Gorenje 23:30
(9:17); Sovič 10, Sirk 7, Šte-
fanič, Kovic 3, Simon, J. Do-
belšek 2, Tamše, Gajšek, L.
Dobelšek 1; Plazar, Kukavi-
ca 5. Vrstni red: Prule 67,
Gorenje, Celje Pivovarna
Laško, Rudar, Prevent, Veli-
ka Nedelja 2, Ribnica, Ko-
per, Škofja Loka, Jeruzalem
Ormož, Krka, Trimo Trebnje
0.
KOŠARKA
1. A SKL - moški, 1. krog:
Pivka Permninarstvo - Alpos
Kemoplast 84:83 (76:76,
56:54, 37:38, 21:19); Petra-
novič 21, Soldo 20; Trifuno-
vič 25, Petrovič 17, Ribezi 11,
P. Maček, A. Maček 7, Jova-
novič. Kočar, Hajrič 5, Tilin-
ger 1. Triglav - Rogla 89:77
(76:61, 45:43, 33:17); Eržen
26, Lorbek 20; Zirnajh 22,
Grum 14, Sivka 13, Brolih
10, Strnad 8, Hohler 7, Živa-
novič 3. Kraški Zidar - Elek-
tra 69:84 (54:56, 30:22,
12:21); Lazarevski 19, Vukič
15; Ručigaj 22, Auer, Nedel-
kovič 16, Vidovič 10, Rupreht
9, Sarhatlič 6, Nuhanovič 4,
Goršek 1. Hopsi Polzela - Za-
gorje 69:80 (46:58, 30:40,
19:27);Finžgarl7,Steffell2,
Skok 10, Cizej 7, Gržina, Jo-
sipovič 6, Debevc 4, Arčan
3, Božič 2, Godler, Vaši 1;
Breze 21. Vrstni red: Elek-
tra, Zagorje, Triglav, Pivka
Perutninarstvo, Koper 2, He-
lios Domžale, Alpos Kemo-
plast, Rogla, Hopsi Polzela,
Kraški Zidar 1.
NOGOMET
2. SNL, 9. krog: Rudar Ve-
lenje - Svoboda 4:2 (2:1);
Sprečakovič, Ibrahimovič,
Šmon, Kijanovič. Zagorje -
Dravinja 1:1 (1:1); Hodžar.
Vrstni red: Rudar 23, Dravi-
nja, Zagorje 18, Bela Kraji-
na 16, Krško Posavje 13, Tri-
glav, Livar 12, Aluminij 10,
Brda, Tabor Sežana 8, Izola
7, Svoboda Ljubljana 1.
3. SNL - sever, 8. krog: Ci-
gler Šoštanj - Šmarje pri Jel-
šah 0:0, Zreče - Holermous
Ormož 1:2. Vrstni red: Ma-
lečnik 19, Šoštanj, Hajdina
16, Šmarje 15, Bistrica 14,
Pohorje, Železničar 13, Pe-
snica 12, Ormož 10, Paloma,
Stojnci, Zreče 9, Središče 6,
Radlje 0.
MČL Celje, 5. krog: Oplot-
nica - Tristar 6:3, Ljubno -
Mons Claudius 1:6, Vransko
- Vojnik 8:0, Kovinar Štore -
Laško 2:1, Rogaška Crystal -
Šentjur Vrstni red: Mons
Claudius 15, Rogaška Crystal,
Oplotnica 12, Kovinar Štore
10, Ljubno 5, Vransko 3 (-
6), Šentjur 3, Tristar, Vojnik
2, Laško 1.
Št. 40 - 2. oktober 2003
ŠPORT
23
Sladek in grenaic poraz
Dragoceni gol Andreja Kvasa v Izmirju - Hudinja doživela prvi poraz - Darko Čeferin skrojil razplet!
pdnji tekmi so celjski nogometaši izgubili z 1:2. Pora-
i^iata povsem različna obraza. Če je prvi prinesel ogrom-
^adovoljstvo na prvi tekmi 1. kroga pokala UEFA, pa je
(igi dobesedno razžalostil vse v taboru CMC Publiku-
j Mariborčani so bili srečni in spretni ter odnesli vse
flce, medtem ko Celjani še dolgo ne bodo pozabili pivo-
fskega derbija (Laško - Veltins).
f spominu bodo ostale šte-
je zapravljene priložnosti,
pjeta gola po prekinitvah
fiigi z igralcem več) in ne-
sojeni enajstmetrovki.
Maccabi le ni
bav-bav
^zadnjih sekundah tekme
[inirju je Robert Koren po-
jil žogo v kazenski prostor
aelcev, Dragan Čadikov-
ijo je ujel pred čelno črto
jo poslal pred vrata. Kak-
Ji 7 metrov od gola jo je z
snico zajel Andrej Kvas in
nizkim strelom le matiral
TStnega Nira Davidovicha.
Ijske delnice so v hipu ze-
narasle. Možnosti za napre-
vanje je pred povratnim sre-
njem veliko več. Glede na
ikazano, pa bi Celjani lah-
iztržili mnogo, mnogo več.
,'orizirani Izraelci, ki so še
i dokaj uspešno nastopali
Igi prvakov, so se zadetka
idili že po slabih osmih
Dutah. Obe akciji za zade-
[je začel hrvaški reprezen-
it Giovanni Rosso. Pri pr-
le strel Katana z obrazom
stavil Marijan Budimir,
)ito žogo pa je v mrežo po-
IValid Badeer, v 84. mi-
i pa je podajo Zandberga
oristil Yaniv Katan.
Prve pol ure je minilo v pre-
ti »domačih« (tekem v
Jelu UEFA do nadaljnjega
dovoli), nato pa so se Ce-
li prebudili, se otresli pri-
tein v 2. polčasu celo pre-
idovali. Dvakrat je junak
me Davidovich pravočasno
pri poti do gola pred Čadi-
vskim, ki pa se je v 53. mi-
ti izkazal z imenitno asi-
^co: Andrej Kvas se je znašel
m pred izraelskim vratar-
ji, ki je s konicami prstov
fprečil izenačenje. Na VIP
buni se je zaslišalo: »Pub-
»im, Publikum...« Pri 2:0
(sicer odlična) ukrajinska
•Iniška trojka storila napa-
'.ki bi lahko bila usodna za
iblikum. Spregledala je ne-
soljen položaj Badeerja, ki
najbrž tudi sam presene-
"nad darilom, žogo poslal
Aleksandra Šelige, a tu-
Preko vrat. Takoj zatem je
^il Kvasov gol. Trener Ma-
*n Pušnik se je odločil za
'em 4-3-2-1, med odmorom
§a spremenil v ofenzivnej-
^■3-1-2. V slačilnici je mo-
ostati solidni Darko Ma-
^. ki se s tem nikakor ni
^el sprijazniti. Ves čas pa
"3 tribuni trepetal Simon
ki si je silno želel igrati,
^^vniško in strokovno vods-
'se je preudarno odločilo
"^U zaradi poškodovane mi-
^ni dovolilo nastopa.
Odmevi
Vatna tekma bo 15. ok-
v Celju. V tretjem naj-
*m našem mestu, tako kot
'^di tretja po velikosti Haifa
v Izraelu in Izmir v Turčiji.
Slednjega zlepa ne bomo po-
zabili. Celjani so na medna-
rodni sceni nakazali svoje mož-
nosti. Predsednik Marjan
Vengust je strnil misli: »Moja
ocena je: zelo dobro. Po pre-
magani začetni tremi so fant-
je nadigrali tekmece.« Najboljši
celjski igralec v Izmirju Dra-
gan Čadikovski je dodal:
»Morda smo jih preveč spošto-
vali v uvodu. V nadaljevanju
bi lahko dosegli štiri ali pet go-
lov, potem pa smo nesrečno
prejeli zadetek. Bog je vseeno
pogledal proti nam in dosegli
smo gol, ki smo si ga zagoto-
vo zaslužili. Maccabi se za
zmago lahko zahvali predvsem
vratarju!« Vse je bilo temelji-
to organizirano. Zasluge pri-
padajo direktorju Darku Kla-
riču in njegovim sodelavcem:
»Minimalni poraz vsekakor ni
neuspeh. Vse je še odprto.
Zmaga z 1:0 bi nas popeljala v
2. krog, kar bi bil izjemen pod-
vig. Igralci s strokovnim vods-
tvom bodo zagotovo storili vse,
da bi razveselili ljubitelje no-
gometa.« Strelec edinega gola
Andrej Kvas je bil seveda pre-
srečen: »Zadetek je seveda plod
dobre igre celotne ekipe. Dra-
gan mi je zelo lepo asistiral.
Sam bi moral doseči gol že prej.
Na povratni tekmi lahko pri-
čakujemo ugoden izid in naj-
večji uspeh v zgodovini celj-
skega nogometa.« Po poškod-
bi se je v moštvo uspešno vr-
nil kapetan Sebastjan Gobec
kot vezist: »Kvas nas je zelo
razveselil. Zdaj sem optimist.
Prepričan sem, da se bomo uvr-
stili v 2. krog!«
Preicietstvo
pred golom
Celjani in Mariborčani so
odigrali prvo izmed treh je-
senskih tekem (včeraj drugo,
v pokalu NZS). Štajerski der-
bi na Hudinji so pred štiri ti-
soč gledalci dobili gostje, ki
so v 69. minuti izgubili File-
koviča po drugem rumenem
kartonu, čeprav bi lahko »por-
dečel« že po prekršku nad
Šnoflom. Pušnik je povzel do-
godke: »Maribor je preko Pe-
kiča dvakrat spretno zadel, ko
smo naredili veliki napaki v
obrambi, predvsem pri dru-
gem zadetku. V 2. polčasu smo
igrali zelo dobro. Ustvarili
smo si veliko število prilož-
nosti. Žal smo bili v zaključ-
kih akcij izredno nenatanč-
ni. Manjkajo nam zbranost,
izkušnje in tudi kanček šport-
ne sreče.« Aleš Čeh je nasul
nekaj komplimentov: »V prejš-
nji sezoni, ko sem še igral v
tujini, sem stalno poslušal, da
ima Celje mlado, hitro, mo-
derno in perspektivno ekipo.
To je potrdilo tudi proti nam.
Mislim, da je na pravi poti.
Fantje so odlični nogometa-
ši. Če bodo tako nadaljevali,
bo Celje čez leto ali dve igra-
lo vidno vlogo ne le v Slove-
niji, temveč tudi v Evropi!«
Bil je eden redkih, ki je ob-
jektivno videl derbi. Tudi Mi-
ha Golob, ki je priznal, da bi
sodnik njegov trk z Robertom
Korenom lahko ocenil kot
prekršek za enajstmetrovko.
S tem se seveda strinja tudi
Koren. A Vranšan v vijoliča-
stem dresu je pri padcu žogo
zaustavil z rokama. Glavni
sodnik Darko Čeferin je pri-
jazno pojasnil: »Ne, tega ni-
sem videl. Morda sem bil za-
krit. A če bi res bila roka, bi
mi signaliziral pomočnik.« Ob
črti je bil Ivan Žunič! Če so
celo nekateri iz Maribora vi-
deli roko, potem ste lahko
prepričani, da je res bila. Na-
vsezadnje jo je ujelo tudi oko
kamere. Tudi v 48. minuti bi
lahko Čeferin pokazal na be-
lo točko. »Balajič me je spo-
taknil, tu sploh ni dvoma. Či-
sta enajstmetrovka,« je bil be-
sen Mitja Brulc. Maribor si
je zmago zaslužil, tako kot si
mnogi zaslužijo plačo. Ven-
dar, a si jo tudi »zaslužijo«?
Šmartno
neodločeno na
Ptuju
Na Ptuju golov ni bilo. »Bi-
la je zelo trda, >moška< tekma.
Načrtovali smo zmago, a pre-
tirane želje ni bilo videti. Do-
bro pripravljena Drava nam je
kar lepo zagrenila življenje,«
je bil razočaran Marko Pokle-
ka. Varovanci Tonija Toma-
žiča so igrali previdno in dis-
ciplinirano v obrambi, podob-
no taktiko pa so ubrali tudi do-
mačini. Igra v drugem polča-
su je večinoma potekala med
obema kazenskima prostoro-
ma in z večjo posestjo žoge Ptuj-
čanov. »Drava je dobra ekipa.
Vodi jo naš nekdanji trener Bo-
rut Jarc, ki nas je v minuli se-
zoni popeljal na odlično četr-
to mesto,« je poudaril Pokle-
ka. Sledi obračun s Koprom v
Šmartnem ob Paki. »Doma
smo težko premagljivi. Igrali
bomo na zmago in upam, da
nam bo uspelo,« je poln opti-
mizma zaključil levi bočni igra-
lec Marko Pokleka.
Še vedno
vodilna Rudar
in Dravinja
v drugi ligi ostaja stanje na
lestvici po devetih odigranih
krogih nespremenjeno. Na vr-
hu je s 23 točkami Rudar iz
Velenja, tik za njim pa konjiš-
ka Dravinja in Zagorje, ki zao-
stajata za 5 točk. Rudar je po
novi zmagi (Svoboda 4:2) na
zelo dobri poti, da bo prihod-
nje leto ponovno zaigral med
najboljšimi. Tokrat je prika-
zal slabšo igro kot doslej. Ob
jezeru so domači poskrbeli za
zaplet, ko je Damijan Romih
»zabil« avtogol in gostom po-
magal do znižanja zaostanka.
Trener Drago Kostajnšek je
dejal: »To je bila trenutna sla-
bost mojih fantov, ki želijo
ugajati občinstvu. Rahel padec
je bil pričakovan po uspehu v
pokalu. Na derbiju v Zagor-
ju, kjer je gostovala Dravinja,
se je končalo z 1:1. Trener Mar-
jan Marjanovič je bil zado-
voljen: »Remi je pravičen. Žal
pa nam je lahko nekaj zaprav-
ljenih izrazitih priložnosti.«
Eno pa je le izkoristil Boštjan
Hodžar in izenačil izid.
MOJCA KNEZ
DEAN ŠUSTER
Foto: ALEKS ŠTERN
Dragan Čadikovski je »lobal<i vratarja Kuzmo, a zgrešil cilj.
prva tekma 1.
kroga pokala
UEFA
Maccabi Haifa - CMC
Publikum 2:1 (1:0)
IZMIR - Štadion Alsancak, gledalcev 300, sodnik: Sergej
Šebek (Ukrajina).
Strelci: 1:0 Vahd (8), 2:0 Katan (84), 2:1 Kvas (90).
MACCABI: Davidovich, Zano, Harazi, Benado, Badeer,
Keise, Lopez (55. Zandberg), Tal (81. Abrahami), Ros-
so, Britez, Katan (86. Barda).
CMC PUBLIKUM: Šeliga, Križnik, Helbl, Gobec, Bu-
dimir, Šnofl, Maletič (46. Kvas), Lungu, Brulc (88. Pla-
stovski), Čadikovski, Koren.
Rumeni kartoni: Zano, Abrahami; Budimir, Gobec.
Vidno vlogo je odigral Marko Križnik, desno Paragvajec Jorge Britez.
Izidi 10. kroga: Publikum - Maribor 1:2 (0:1);
Čadikovski (79); Pekič (36, 74), Drava - Šmart-
no 0:0, Koper - Primorje 0:2, Gorica - Dravo-
grad 1:1, Olimpija - Ljubljana 0:0, Mura - Dom-
žale 3:1. 11. krog: Šmartno - Koper, Dravograd
- Publikum (nedelja, 15.00).
Najboljši igralci 10. kroga: 10 točk - Ro-
bert Koren, 5 - Goran Ristič, 3 - Dragan Čadi-
kovski, 2 - Nejc Omladič, 1 - Darko Maletič.
St. 40 - 2. oktober 2003
24
šport
Nova športna
dvorana v Celju
Razširitev rekreacijske ponudbe bo zagotovo dobrodošla
v Top - fitu, centru za
zdravje in rekreacijo, bo-
do jutri ob 17.30 slavnost-
no odprli novo športno
dvorano, ki ima 230 kva-
dratnih metrov vadbenih
površin. V njej je samosto-
jen klimatsko prezračeval-
ni sistem, dogradili pa so
tudi nove garderobe.
Dvorana bo namenjena
predvsem vadbi aerobike za
člane Top - fita, koristili pa
jo bodo tudi učenci in dija-
ki nekaterih celjskih šol,
med urami telovadbe ali pri
izbirnih vsebinah. Fitnes
center obljublja tudi nekaj
novosti in novih programov
aerobike, ki jih je atraktiv-
no (četrto leto zapored)
predstavil v centru Celja na
»zvezdi«. Vadba aerobike in
ostali skupinski programi
bodo potekali vsak dan, z
raznovrstno ponudbo glede
na težavnostno stopnjo in
zvrst programa. Rezervaci-
je za ure aerobike zaradi pro-
stornosti dvorane ne bodo
več potrebne.
»Upava, da sva doslej Ce-
ljanom in okoličanom po-
nudila precej možnosti za
kakovostno rekreacijo. Z
novo dvorano pa bova po-
nudbo razširila. Višina in-
vesticije je okoli 75 milijo-
nov tolarjev. Finance sva pri-
skrbela s krediti. Doslej kak-
šne denarne pomoči od lo-
kalnih in državnih skupno-
sti nisva bila deležna. Me-
niva, da gre za koristno pri-
dobitev širšega pomena, za-
to potiho upava na kakšno
subvencijo, ki bi nam olaj-
šala popolno dograditev.
Spodnja etaža namreč še ni
končana, po dosedanjih do-
govorih pa naj bi jo koristi-
li judoisti,« pravita lastni-
ka Top - fita, zakonca Daša
in Mišo Toplak.
Vsi, željni vadbe, ste vab-
ljeni v petek (3. oktobra),
da se brezplačno udeležite
vadbe aerobike ob 18.00, da
preizkusite klasično, step in
fit bali aerobiko, pa tudi
body attack, body pump in
nenazadnje tudi pilates. Za
informacije vam bodo na
voljo vaditeljice in vadite-
lji, da se z njimi posvetuje-
te in najdete sebi primeren
program vadbe. Po predsta-
vitvi aerobike si boste lah-
ko ogledali še šov program
aerobik teama Top - fit in
plesne skupine Divas.
Foto; ALEKS ŠTERN
GREGOR KATIC
Predstavitev različnih oblik rekreativne dejavnosti v centru Celja je znova vzbudila precej pozornosti.
Nova dvorana v Ipavčevi ulici.
Dvorana pod streho
Gradnja večnamenske športne dvorane
v športnem parku pod Golovcem do-
bro napreduje. Prav te dni so prekrili
streho, kar bo omogočilo normalno
opravljanje del v notranjosti tudi ob sla-
bem vremenu. Izvajalci, STC Ljubljana
so si v mesecih gradnje nabrali le pet
dni zamude, ki pa jo bo še mogoče »uje-
ti«. To pomeni, da zaenkrat slavnostna
otvoritev, ki naj bi se zgodila ob prvi
mednarodni tekmi v novi dvorani 22.
decembra, ni ogrožena. Ker bo streha
dvoplastna, del pri prekrivanju dvora-
ne še niso zaključili. Te dni polagajo
vmesno izolacijo, nato pa sledi še gor-
nji prekrivni sloj. Po načrtih napredu-
jejo tudi ostala dela v notranjosti dvo-
rane, ki jo na enem delu že zastekljuje-
jo. Vrednost naložbe je, kot je znano
dobra milijarda in pol tolarjev.
BS
Foto: GK
ŠPORTNI
^OLEDAD
PETEK, 3.10. ^
MALI NOGOMEl
1. SL, 3. krog, GIP Bei
MTO - Dobovec (20.30).
SOBOTA, 4.10. ^
KOŠARKA
Liga Trocal, 1. krog: Šil
nik: Jolly - Merkur Celje,
1. SKL - ženske, 1. kn
Slovenske Konjice - Ilir
(17).
1. A SKL-moški, 2. kri
Zreče: Rogla - Elektra (l
Šentjur - Alpos Kemopla<
Hopsi Polzela (19).
ROKOMET
Liga Siol, 2. krog: Celjei
vovarna Laško - Rudar Trb(
Ije (18.30), Gorenje Velei
- Velika Nedelja.
1. A DL - ženske. Cel
Celeia - Burja Škofije, Ptu
Žalec.
NOGOMET
MČL Celje, 6. krog, Trisi
- Šentjur, Laško - Rogaši
Crystal, Vojnik - Kovinar Šl
re, Mons Claudius - Vransl
Oplotnica - Ljubno (15.3(
MALI NOGOMET
1. SL, 3. krog, Ajdovščii
- Nazarje (20.)
NEDEUA, 5.10.
KOŠARKA   ,
Liga Goodyear, 1. kr(j
Podgorica: Budučnost - Pi^
varna Laško (20)
NOGOMET
2. SNL, 10. krog, Kidrič
vo: Aluminij - Rudar Velen
(15); Slovenske Konjice: Di
vinja - Bela Krajina (15).
Mjininsn
KOTIČEK
Planinsko društvo Zlata
ne Celje vabi: 11. oktobra;
šentiljski poti. Odhod ob 5.
z avtobusnega postajališča!
Glaziji ter 12. oktobra nal
pohod po poteh Andraža. O
hod ob 7. uri z avtobusnei
postajališča ob Glaziji. P
jave do 6. oktobra na tel.
545 29 27 ali 04 0 3 2 4 66'
Planinsko društvo Cel
- Matica vabi: 4. in 5. oki
bra na dvodnevni izlet na S
moborsko goro. Odhod vs
boto ob 6. uri z avtobusne
postajališča ob Glaziji iev
6.10 z avtobusnega posta
lišča-v Žalcu. Prijave na t
03 492 48 50.
Planinsko društvo Zab
kovica vabi: v soboto, 11."
tobra na Krofičko (2.0831
in Strelovec (1.768m). G
hod ob- 5.40 z avtobusne
postajališča ob Glaziji in'
6. uri izpred pisarne druŠt
v Migojnicah in na avtot)
snem postajališču v ŽaK
Prijave na tel. 571 70 78-
90,6   95,1
št. 40 - 2. oktober 2003
KRONIKA
25
Mladoletnik
osumljen
poskusa umora
!^aradi štirih vbodov v trebuh je 22-letnik na zdravljenju v celjski bolnišnici
Celjski kriminalisti so v
olicijskem poročilu le v ne-
stavkih povzeli nedelj-
ivo dogajanje pred motelom
[ibnik v Kozjem, ki bi se
jhko za dvaindvajsetletne-
la Dušana B. končalo tra-
ijčno. Krajani Kozjega so
krivnostni in molčeči, o do-
ifldku si ne upajo veliko go-
oriti. Mlade, ki so se sprU,
lamreč dobro poznajo.
Vse se je odvijalo v nede-
jo, 28. septembra, pozno
lopoldne. Dva mlajša gosta
ta bila nekaj časa za šan-
;oin, nakar naj bi se sprla,
[aj je vzrok za prepir, ni zna-
10, začel pa naj bi 22-let-
lik, smo izvedeli. Spor naj
libil iz sekunde v sekundo
ilasnejši, Dušan naj bi na-
0znanca celo udaril in mu
iri tem zabrusil: »... saj veš,
akaj sem te udaril.« Da ima
sega dovolj, ju je opozori-
a kuharica v motelu in ji-
la zagrozila s policijo. Po-
licala je Milana Laporni-
a, vodjo motela, nato pa
avrtela še 113.
Fanta naj bi medtem odšla
en, kjer naj bi s prepirom
in pretepom nadaljevala.
Neuradno smo izvedeli, da
naj bi fant, ki jo je skupil za
šankom, poklical svojega
mlajšega brata, E. S. Mlado-
letnik naj bi prihitel tja z no-
žem, se vmešal v pretep in
22-letnika večkrat zabodel v
predel trebuha.
V prostorih restavracije
naj bi bilo v tistem času prib-
ližno dvajset gostov. Gostje
naj bi videli, kaj se je doga-
jalo, saj naj bi dvojica, pre-
den je prispela ven iz lokala,
bežala ravno skozi restavra-
cijo.
Čeprav je iz prebivalcev
Kozjega težko izvleči kakšno
podrobnost, pravijo, da naj
bi mladoletnik Dušana zabo-
del ravno z njegovim nožem,
ki naj bi ga pred dnevi le-ta
dal mladoletnikovem bratu...
Motel Ribnik v Kozjem je
znan po miru in okoliški le-
poti, ki jo lahko ponudi svo-
jim gostom, vendar je vodja
motela Milan Lapornik po
nedelji upravičeno ogorčen,
saj meče takšen dogodek na
motel slabo luč. »V lokalu na-
šega motela se pogosto zbi-
Vodja motela Ribnik Milan Lapornik
je ogorčen, da se je kaj takšnega
zgodilo v njihovem motelu.
rajo in zabavajo tudi mladi,
vendar se nikoli do zdaj nji-
hova zabava ni končala na tak
način,« pravi Lapornik, ki ga
v času pretepa v Kozjem ni
bilo, a je tja, takoj, ko so ga
poklicali, prispel iz Celja. »V
tistem času so v Kozje pris-
peli tudi policisti, reševalci
pa so poškodovanega že os-
krbeli,« dodaja Lapornik.
22-letni Dušan B. je imel
že večkrat opravka s polici-
sti. Sodeloval naj bi v več
kaznivih dejanjih z znaki na-
silja, pravijo na policiji. Mla-
doletnik, ki naj bi ga zabo-
del z nožem, pa doslej poli-
ciji ni bil znan.
Sicer pa so kriminalisti ves
ponedeljek zbirali informa-
cije o dogodku, mladoletne-
ga E. S. pa bodo ovadili za-
radi poskusa umora. Ovad-
bo naj bi na celjsko okrožno
državno tožilstvo poslali v na-
slednjih dneh.
SIMONA ŠOLINIČ
Fantje naj bi se stepli pred vhodom v motel, v katerem je bilo takrat
precej gostov.
Skočil pod vlak?
Nekdaj politično aktivnega Matjaža Gerlanca je v soboto
zjutraj povozil vlak - Šlo naj bi za samomor
v soboto je iz Velenja pricurljala vest,
da je nekdanji predsednik Nacional-so-
cialne zveze Slovenije Matjaž Gerlanc
storil samomor. Gerlanca je v soboto ob
S.34 na železniški progi med Velenjem
in Pesjem povozil vlak, o čemer je poli-
ciste obvestil strojevodja. Na PU Celje,
kjer informacij o samomorih sicer ne
dajejo, so potrdili, da naj bi Gerlanc živ-
ljenje končal po lastni volji.
Matjaž Gerlanc iz Velenja je bil v sloven-
ski politični javnosti opazen predvsem v
Zgodnjih devetdesetih letih, in sicer kot
predsednik nekdanje Nacional-socialne zve-
ze Slovenije. Le-te ministrstvo za notranje
Zadeve ni vpisalo v register strank, zaradi
fesar se je Gerlanc pritožil na ustavno so-
dišče. Slednje je odločilo, da se odločbi
MNZ in vrhovnega sodišča odpravita, pri-
tier pa je vrnilo pristojnemu ministrstvu v
novo odločanje.
Leta 1997, ko je želel kot samopredla-
gani kandidat nastopiti na predsedniških
Molitvah, je Republiška volilna komisija
njegovo kandidaturo zavrnila kot nepo-
polno, saj ji je poslal nepopolno vlogo,
zaradi zavrnitve kandidature s^ je Ger-
lanc pritožil na vrhovno sodišče, ki pa je
pritožbo zavrnilo.
Tudi pozneje je na pristojne institucije,
predvsem na vrhovno in ustavno sodišče,
vlagal različne pobude za presojo ustav-
nosti in zakonitosti določenih zakonov, ven-
dar so jih večino zavrnili.
Matjaž Gerlanc je skupaj z Liberalnim
forumom - društvom za širjenje liberal-
ne misli jeseni leta 1997 vložil pobudo
za presojo ustavnosti predsedniške kan-
didature Milana Kučana, ker naj bi šlo
za tretjo zaporedno kandidaturo. Kuča-
nova funkcija predsednika predsedstva
v nekdanji Jugoslaviji naj bi bila po mne-
nju Gerlanca povsem enaka funkciji pred-
sednika republike. Pobudo je sodišče za-
vrnilo.
Ustavljen je bil tudi postopek za oceno
ustavnosti aktov in delovanja nekaterih
političnih strank, ki jo je Gerlanc na us-
tavno sodišče vložil leta 1996. Istega leta
je ustavno sodišče zavrglo pobudo za oceno
ustavnosti zakona o volitvah v DZ.
Zavrnjeni sta bili še dve drugi pobudi,
in sicer pobuda za oceno ustavnosti us-
tavnega zakona o spremembi 68. člena
ustave ter za oceno ustavnosti zakona o
ratifikaciji evropskega sporazuma o pri-
družitvi Slovenije državam v EU. Spom-
ladi 2001 je ustavno sodišče zavrnilo tudi
Gerlančevo pobudo za oceno ustavnosti
zakona o preoblikovanju prostocarinskih
prodajaln.
Ali je Matjaža Gerlanca dejstvo, da kljub
vztrajnim poizkusom očitno ni uspel prav
pogosto uveljaviti svojega prava, pripelja-
lo tako daleč, da se je odločil za skrajni
korak, ali pa je bil razlog za skok pod vlak
drugje?
AMS
Milijoni za
duševne bolečine
Odvetnik Blaža Finka Peter Čeferin je vložil tožbo proti
državi, od katere zahteva skoraj 52 milijonov tolarjev
odškodnine zaradi prestanih duševnih bolečin
Blaž Fink je postal jav-
nosti znan leta 2001, ko so
policisti zasegli anhidrid
ocetno kislino, ki jo je pod-
jetje FI-M-AG d.o.o. iz Ce-
lja z vsemi dokumenti uvo-
zilo iz Italije.
Na Uradu generalne poli-
cijske uprave so ob zasegu ki-
sline pripravili informacijo
za javnost, v kateri je bilo ob-
javljeno, da »služi legalno
uvoženo blago proizvodnji
heroina in da je osumljenec,
30-letni B. F., nedvomno ve-
del, da je anhidrid ocetne ki-
sline namenjen za ilegalno
proizvodnjo heroina«. Iz za-
sežene kisline naj bi bilo mo-
goče izdelati okoli 4.000 ki-
logramov heroina, so polici-
sti objavili v javnosti. Ker naj
bi Blaž Fink pravi namen po-
sla prikrival, so proti njemu
vložili kazensko ovadbo,
vendar je okrožno državno
tožilstvo zaradi pomanjkanja
dokazov že v predkazenskem
postopku januarja letos pri-
mer ustavilo.
Tako sodišče zadeve sploh
ni obravnavalo, Blaž Fink pa
meni, da mu je bila v času,
odkar so mu kislino zasegli,
storjena nepopravljiva mate-
rialna in duševna škoda. Za-
to je pred dnevi uresničil svojo
napoved in vložil tožbo pro-
ti državi, od katere zahteva
51.944.036 tolarjev.
Družina se ga
je odrekla
Blaž Fink je ves čas zatr-
jeval, da je bila kislina na-
menjena za proizvodnjo v
barvni industriji, mediji pa
so o zasegu kisline kot o »naj-
večjem tovrstnem odkritju
v Evropi« ves čas obširno po-
ročali. Članki z naslovom »-
Odkritje svetovnega pome-
na« ter »Nedavni zaseg ocetne
kisline je doslej največje to-
vrstno odkritje v Evropi« v
časopisih ter objave v dru-
gih medijih naj bi Blažu Fin-
ku storili nepopravljivo ško-
do, po zasegu kisline pa je
njegovo podjetje šlo v ste-
čaj. »Tožnik je bil pred temi
dogodki mlad in uspešen
podjetnik vedre osebnosti.
Izhaja iz ugledne družine,
njegov stric je notar, bratranci
odvetniki, sestra pa je zoboz-
dravnica. Na Celjskem jih vsi
poznajo. Zaradi že opisane-
ga ravnanja države je postal
izobčenec, čuti, da se ga vsi
izogibajo kot kriminalca,
prav tako tudi čuti, da se mu
vsi posmehujejo in da je nje-
govo življenje v sredini, v ka-
teri je živel, povsem uniče-
no,« je odvetnik Peter Čefe-
rin zapisal v tožbi proti dr-
žavi, ki jo je pred dnevi vlo-
žil na Okrožnem sodišču v
Celju.
Blaža Finka, ki se je zara-
di prestanih duševnih bole-
čin dve leti zdravil pri psi-
hiatru, naj bi se družina po-
vsem odrekla, mati pa naj bi
zaradi položaja, v katerem se
je znašel, hotela narediti sa-
momor.
Zaradi duševnih bolečin,
ki še vedno trajajo, zahteva
Fink od države odškodnino
v višini 50 milijonov tolar-
jev, znesek 1.944 milijona to-
larjev pa želi kot odškodni-
no za zaseženo kislino. Le-
te mu sodišče, kljub temu da
je bil postopek ustavljen, ni
vrnilo, saj naj bi šlo za oko-
lju nevarno snov, ki je, ko je
enkrat zasežena, sodišče last-
niku ne vrne - in to ne glede
na to, kako se razplete ka-
zenski postopek.
ALMA M. SEDLAR
Ilegalno čez mejo
Celjski in mariborski kriminalisti so zaključili večmesečno preiskavo kaznivega deja-
nja prepovedanega prehoda čez državno mejo. Vpletenih naj bi bilo dvajset oseb, zoper
te pa so podali trinajst ovadb. Preiskovalni sodnik je zaslišal sedem osumljencev, pripor
pa odredil za tri osebe.
Nekatere osumljence so ilegalnim prevozoiu oseb čez mejo prijeli v zaključni policij-
ski akciji na mejnem območju s Hrvaško. \' gozdu v Veliki Varnici v bližini mejnega
prehoda Leskovec, pa je bilo prijetih še šest di žaviianov republike Srbije in Črne gore, ki
so še čakali na prevoz do Ljubljane in nato v Italijo. Osumljenci naj bi v samo letos čez
hrvaško-slovensko mejo ilegalno pripeljali najmanj 120 oseb, večinoma državljanov
Srbije in Črne gore.
SŠi
Št. 40 - 2. oktober 2003
26
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma
bralcev po svoji presoji, ra-
zen kadar gre za odgovore
in popravke v skladu z Za-
konom o medijih. Dolžina
naj ne presega 50 vrstic,
daljše prispevke krajšamo
v uredništvu. Da bi se izog-
nili nesporazumom, mora-
jo biti pisma podpisana in
opremljena s celotnim ime-
nom, naslovom ter s tele-
fonsko številko avtorja, na
katero lahko preverimo nje-
govo identiteto. Nepodpi-
sanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
PREJELI
SMO
Odprto
pismo
Glede na to, da odgovorne
že skoraj desetletje opozarjam
na nepravilnosti pri obraču-
navanju komunalnih taks in
pri tem vedno znova naletim
na nepravičnost in nespošto-
vanje zakonov, sem se odlo-
čila, da zastavim javno vpra-
šanje občini Žalec, Javnemu
komunalnemu podjetju Žalec
ter okrožnemu sodišču Žalec.
Uporabniki vode smo dolž-
ni poleg dejansko porabljene
vode plačevati tudi dodatne
takse. Pri sistemu obračuna-
vanja taks je sporno to, da v
uradnih listih, ki jih pristoj-
ni organi navajajo kot zakon-
sko osnovo za obračunavanje
taks, teh objav sploh ni mo-
goče najti. Dejstvo je, da v
Uradnem listu 20/94 ni ob-
javljen odlok občine Žalec,
po katerem naj bi bili občani
Žalca dolžni plačevati inve-
sticijski »tolar« v višini 50,00
sit na porabljen kubični me-
ter vode. Sporna je tudi taksa
za obremenjevanje voda v vi-
šini 51,99 sit/m3 - višino zne-
ska so namreč v občini Žalec
prilagodili; v Ur. listu 49/95
je objavljena taksa v višini
13,84 sit/m3. Spornost vseh
taks je presojalo tudi ustavno
sodišče, ki je razveljavilo ne-
katere člene odloka o taksah
in povračilih, ker določanje
teh taks ni bilo v pristojnosti
občinskih svetov. Kljub neu-
stavnosti sprejetih odlokov in
taks občinskega sveta Žalec,
so me zaradi neplačevanja taks
in prispevkov za obdobje v le-
tih od 1995 do 1997 (vodari-
no sem ves čas plačevala) to-
žili. In kljub temu, da zakon-
sko ni nobene podlage za po-
biranje teh prispevkov in bi
bila - če smo čisto natančni -
občina Žalec dolžna vrniti vsa
protiustavno pobrana sreds-
tva uporabnikom komunalnih
storitev, me je sodišče spoz-
nalo za »krivo«. Tožbe v ime-
nu ljudstva so se skozi proces
izkazale kot tožbe v imenu ob-
čine Žalec. Sprva bi naj zne-
sek za takse dolgovala Komu-
nalnemu podjetju Žalec, po-
tem so vrli uslužbenci komu-
nalnega podjetja ugotovili, da
njim ne dolgujem ničesar in
v tožbo je vstopila Občina Ža-
lec in, kako presenetljivo, z
isto odvetnico. Nezakonito-
sti in protiustavnosti zaraču-
navanja taks žalski pravniki
iz meni neznanih razlogov niso
sprevideli. Farsa je pravkar
dobila epilog - rubež moje po-
kojnine. Igorja Glušiča in Mat-
jaža Zakonjška zato sprašu-
jem, na osnovi katerih zako-
nov sta sprožila postopek za
rubež moje pokojnine za dolg,
ki dejansko ne obstaja. Ta pro-
ces je samo še en dokaz, ka-
ko daleč je Slovenija od prav-
ne države. Razumljivo je, da
si občina izgube v takšnem
procesu ne more privoščiti.
Izguba bi namreč pomenila
vračanje vseh protiustavno po-
branih prispevkov vsem, ki so
jih plačevali. Žalski občinski
delavci s pomočjo sodišča šči-
tijo sebe in svoje položaje.
Moje vprašanje omenjam
institucijam in njihovim pred-
stavnikom je torej, kdaj bo-
do končno priznali svojo go-
ljufijo in seveda, kako si bo-
do razdelili mojo pokojnino.
Nezakonit poseg v mojo po-
kojnino je sledeč: glavnica
14.110,00 sit, sodni stroški
9.485,00 sit, pravni stroški
49.463,00 sit, zamudne obre-
sti 205.280,00 sit, kar sku-
paj znaša 311.185,00 sit.
Zakonsko utemeljeno je
občina Žalec začela s pobi-
ranjem dodatkov k vodarini
šele s 1.2.1998.
MARIJA AMBROŽ,
Žalec
ZAHVALE.
POHVALE
Naše
Kokarje -
petič
Julija smo se, polni pri-
čakovanj, odpeljali v Kokar-
je. Druščina je bila pisana:
otroci in mladostniki, ki ži-
vijo v rejniških družinah,
otroci iz družin v stiski, otro-
ci, ki bi bili počitnice preži-
veli morda samo doma, sku-
pina prostovoljnih sodelav-
cev in Metka Čede Ciglar iz
Centra za socialno delo Ža-
lec, ki je tabor organizirala
in vodila. Bilo nas je štiride-
set, od devetih mesecev sta-
rosti naprej.
Tabora brez pomoči dru-
gih ne bi mogli izvesti. V ime-
nu otrok in Centra za social-
no delo Žalec, se zahvalju-
jem vsem, ki so nam s svoji-
mi prispevki pomagali in
upam, da bomo prihodnje le-
to spet našli odprta vrata in
prijazne ljudi. Tabor so nam
pomagali izvesti:
Občina Braslovče, Občina
Polzela, Občina Prebold, Ob-
čina Tabor, Občina Žalec, Za-
varovalnica Maribor - Agen-
cija Korintia Žalec, KOTA Pe-
trovče, Sašo Rus - Kerus Ka-
saze, Slovenska zadružna
kmetijska banka. Študentski
servis Maribor, Mladinski ser-
vis Velenje, Chip Žalec, Mi-
kropis Žalec, Avtošola Brino-
vec Žalec, Hmezad trgovina
Žalec, EGT Žalec, Hernaus Ve-
lenje, Sipro Žalec, Biro bit Ce-
lje, GEO inženiring Žalec,
Matjaž d.o^. Petrovče, Turi-
stična agencija Potepuh Ža-
lec, Aliansa Gotovlje, Juteks
Žalec, KMP PRI NT Žalec, Ma-
rand Ljubljana, Kotorna Ljub-
ljana, Elektro Celje, Javne na-
prave Celje, Dekorativa Ceh-
ner Velenje, Mlekarna Cele-
ia, Tuš, Delta perutnina - dru-
žina Dobrave Zgornje Roje,
Kmetijska zadruga Petrovče,
Pekarna Brglez Vransko, Mer-
cator Žana, Era, Mesarstvo
Čas, Sadex Šempeter, Dar tra-
de Petrovče, Etol Celje, Giga
šport Celje, Hervis Celje, Pe-
karna Fijavž Šempeter, Pekar-
na Peternel Prebold, Kmetija
Kropivšek Jeronim, Čokolad-
ni atelje Dobnik Griže, Aero
Celje, Tovarna nogavic Pol-
zela, Tekstilna tovarna Pre-
bold, Lea Gaber Dobriša vas-
izdelovanje testenin. Žalske
lekarne. Zeliščna lekarna Ža-
lec, Foto Tonica Žalec, Foto
Rizmal Žalec, Mladinska knji-
ga Žalec, Papirnica A4 Žalec,
Savinjska trgovska družba Ža-
lec, Omega commerce Videm
Dobrepolje.
Posebna zahvala za spod-
budo in pomoč pa velja vsem
prostovoljcem.
METKA ČEDE CIGLAR
Jagoška
noč je
uspela
Zadnjo soboto v avgustu
smo v Jagočah pri Laškem or-
ganizirali že tretje tradicio-
nalno srečanje vaščanov,
imenovano Jagoška noč, na
kateri se je zopet zbralo več
kot sto vaščanov ter povab-
ljenih gostov in donatorjev.
Navkljub napovedanemu sla-
bemu bremenu, izvedba pri-
reditve ni bila vprašljiva, saj
smo organizatorji letos po-
skrbeli za postavitev velike-
ga šotora, kar se je izkazalo
za zelo modro odločitev.
Prireditve se je tradicional-
no udeležil tudi župan obči-
ne Laško, g. Jože Rajh, ki je
pozdravil tovrstne prireditve,
Jagočanom pa zaželel še mno-
go takšnih srečanj. Za ples
in razvedrilo je poskrbel an-
sambel Vigred, srečanje pa
sta popestrila še bogat sreče-
lov in mini-ognjemet. Po-
skrbljeno je bilo tudi za do-
bro pijačo in jedačo, med dru-
gim s pravim golažem izpod
kuhalnice našega vaščana in
jedmi z žara. Da je priredi-
tev res uspela, dokazuje dejs-
tvo, da smo skupaj rajali do
ranih ur in si ob slovesu ob-
ljubili ponovno snidenje v
prihodnjem letu.
Za tako uspešno Jagoško
noč se v Društvu za razvedri-
lo Jagoče iskreno zahvalju-
jemo našim donatorjem in
vsem ostalim, ki so kakor koli
pripomogli k izvedbi prire-
ditve.
PETER HOHKRAUT,
Jagoče
Skupni
izlet
borcev in
veteranov
Letošnji izlet je bil name-
njen obisku mednarodnega
vojaškega sejma v Gornji Rad-
goni. Člani ZB, ZVVS, ZČS ob-
čine Štore smo si ogledali se-
jem Sodobna vojska, ki ga je
odprl minister za obrambo dr.
Anton Grizold. Gre za izjem-
no bogato razstavo, vredno vse
pozornosti in ogleda.
Prikazana je bila vojaška
oprema slovenske vojske in
vojska sosednjih držav. Po-
leg zanimive strokovne raz-
lage, ki so nam jo nudili in
posredovali naši vojaški stro-
kovnjaki, so se izkazali tudi
kot odlični gostitelji. Pogoš-
čeni smo bili namreč z do-
brotami iz vojaške kuhinje.
Če naredim primerjavo med
opremo vojakov iz obdobja
služenja vojaškega roka mo-
je generacije in med današ-
njo, mi je kar malo žal, da
nisem mlajši. Prepričan sem,
da bomo v Natu dobri part-
nerji in da bomo svojo do-
movino v tej vojaški zvezi
častno, pošteno in dostojno
zastopali.
Pot smo nadaljevali v Slo-
venske gorice, kjer* smo na
kmečkem turizmu ob dobri
hrani in odlični kapljici ter
plesu zaključili lep in nepo-
zaben dan.
SREČKO KRIŽANEC,
Štore
MODRI TELEFON
Odvoz smeti
Bralec iz Spodnje Ponk-
vice se pritožuje, da je za-
bojnik za smeti v omenje-
nem naselju vedno poln in
ga zanima, kolikokrat na
teden Komunalno podjetje
v tem kraju odvaža smeti.
Kot je povedal direktor jav-
nega Komunalnega podjetja
v Rogaški Slatini Tone Kri-
vec, je vaških zabojnikov za
smeti na Celjskem območju
preveč, da bi jih lahko vsak
dan praznili. Krajani lahko
zato pokličejo na brezplač-
no telefonsko številko 080 12
09 in sporočijo, ko bo zaboj-
nik poln. Na Komunalnem
podjetju še obljubljajo, da
bodo smeti odpeljali najka-
sneje v 24 urah po klicu ob-
čanov.
Pokvarjeno
dvigalo
v devetnadstropnem blo-
ku v Ulici frankoiovskih žr-
tev 34 v Celju pa po bese-
dah bralke že od 21. avgu-
sta ne dela dvigalo. Zani-
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Branko Stamejčič. Na
telefonsko številko 031/569-581
ga lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
ma jo, kdaj bodo napako od-
pravili.
Rudi Lužar iz podjetja Su-
pra-stan nam je povedal, da
je dvigalo na popravilu, na-
prava za poganjanje dvigala
pa bo nova in jo izdelujejo v
Italiji. Dvigalo naj bi bilo sta-
novalcem zopet na voljo ko-
nec novembra letos, saj je rok
dobave dva do tri mesece.
BA
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Cejj
v zadevi St 47/2003 z dne 26. 9. 2003 nad dolžnikom    j
ZARJA KOVINOOPREMA d.o.o. - v stečaju    i
Petrovče 115, 3301 PETROVČE \
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ
ZBIRANJE PONUDB i
( L dražbeni narok ) !
I. PREDMET PRODAJE
PRAVNA OSEBA ZARJA KOVINOOPREMA d.o.o. - v stečaju,
vsebuje;
Nepremičnine-idealni delež. 29/100 solastništva na Zk.vl.št. 57)
K.o. Petrovče:
na pare.št. 154/2, cesta v skupni izmeri 2598 m2 in
na pare.št. 160/3, eesta v skupni izmeri 371 m2
Nepremičnine-idealni delež, 25/100 solastništva na Zk.vl.št. 39(
K.o. Gradišče:
na pare.št. 1418/17, pašnik v skupni izmeri 382 m2 in '
- na pare.št. 1418/18, pašnik v skupni izmeri 457 m2
Premičnine - osnovna sredstva, kar predstavlja opremo za proizvo
njo in nekaj pisarniške opreme, vse po cenitvenem seznamu (
zap.št. 1 do zap.št. 298.
Premičnine - drobni inventar kar predstavlja drobno elektro, pne
matsko in mehansko orodje, vse po eenitvenem seznamu od zap.j
1 do zap.št. 21.
Premičnine - material, kar predstavlja razne eevi, priključke, nasta
ki, različne oblike in vrste železa, razni vijačni material (matiee, vijj
in podložke), elektrode, razne barve in razredčila, vse po eenitv
nem seznamu.
Premičnine - nedokončana proizvodnja, kar predstavlja nekaj razli
nih nedokončanih kontejnerjev različnih velikosti, vse po eenitv
nem seznamu od zap.št. 1 do zap.št. 9.
Premičnine - izdelki, kar predstavlja devet zabojnikov za odpadh
Terjatve v iztržljivi oeenjeni vrednosti.
Vrednost Pravne osebe SCALA KOVINOOPREMA d.o.o. kot po
jetja,'ki predstavlja vrednost registracije in firme pravne osebe.
Premoženje "pravna oseba SCALA KOVINOOPREMA d.o.o.
stečaju, Petrovče 115, 3301 Petrovče" se prodaja v kompie
kot celota, izklicna cena znaša 12.751.000,00 sit, varščir
znaša najmanj 10 % izklicne cene.
Premoženje "pravna oseba" je ocenjeno kot celota s cenitveni
poročilom z dne 10. 9. 2003. Izklicna cena je v skladu s cenitveni
poročilom mag.Vide POTOČNIK, univ.dipl.ekon., s pooblastilom k
izkušene ocenjevalke vrednosti podjetij, štev. 081-1/98-043, ki(
izdal Slovenski inštitut za revizijo. '
II. POGOJI PRODAJE
1. Premoženje "pravna oseba" se prodaja v kompletu kot celota,
zbiranjem ponudb, po sistemu "videno-kupljeno".
2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga I
izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajne(
senata (154. čl. ZPPSL).
3. Podpis pogodb in plačilo kupnine : za premoženje mora kup(
podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajne*
upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dni
od sklenitve pogodbe.
4. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, i
sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnir
ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravi(
odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodi
brez dodatnega roka za izpolnitev.
5. Izklicna cena ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Dav
čine in prispevki se zaračunajo izbranemu ponudniku dodath
Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plač
kupec.
6. Stečajni senat bo s ustreznim sklepom zagotovil vpis nov©
lastnika pravne osebe v sodni register Okrožnega sodišča v C
lju.
7. Kupljeno premoženje, pravna oseba (korporacijske pravice
100 7o lastniški delež) bo kupcu izročeno v posest in last (
plačilu celotne kupnine.
8. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugač
odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, I
ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zara(
kupčevega odstopa od pogodbe.
III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM
PONUDB
1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo de
mače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplača
jo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa n
morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II., i
III.odstavka ZPPSL.
2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen n!
slov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorn
oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti:
- dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizične oseb
potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa
registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravn
osebe.
3. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo p<
nudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoj
4. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega do
nika, odprt pri banki Celje, št. 06000-0935664918, s pripise
namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb.
5. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varši
na brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejše!
ponudnika.
IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB
1. Rok za zbiranje ponudb je 8 dni po objavi v dnevnem časopis
2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih drt
od poteka roka za zbiranje ponudb.
3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni
8. dneh od izbire.
4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejši
ponudnikom, v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisan
pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kup
prodajne pogodbe.
5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo.
6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. _
7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Preš<
nova 22, 3000 Celje s 'pripisom - Stečajni postopek St 47/20^
- Ponudba za odkup - ne odpiraj.
V DRUGO
Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dot
zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomai
tel. 03 427 44 80 in GSM 041 652-185.
Dodatne informacije o premoženju in ogled cenilnega zapisnika
mogoče dobiti v Insolvenčni pisarni Celje, Ulica XIV. divizije 14/
vsak delovni dan od 8. do 12. ure, po predhodnem dogovori
stečajnim upraviteljem.
Št. 40 - 2. oktober 2003
NASVETI
27
Pozdravljene, pepitnice!
me prijeti za besedo;
Ijto mogoče, da se ga je kdo
pniislil že prej... in če bi
pKojniki lahko spregovo-
I |i, bi nemara kdo protesti-
,1; »Laže, jaz sem bil pr-
!« Uradno pa velja, da se
I legendarnega vzorca, ki
J letošnja moda znova
[jožuje, domislil Bernard
lein.
Klein, rojen leta 1922 v ju-
)slovanski Senti, je bil aka-
Pinski slikar in tekstilni ob-
(ovalec, svoje več kot uš-
esno življenje pa je preži-
»1 v Angliji oziroma na Škot-
om. Njegovo delo je teme-
10 na inovativnem obliko-
mju tekstilnih vzorcev, dru-
7nju v nenavadne barvne
'[iinbinacije, ki jih je prenašal
svojih slikarskih del. In eno
med njegovih grafičnih poi-
avanj se je v petdesetih le-
11 prejšnjega stoletja spre-
lenilo v pravi modni
Dom...
Ko
kvadratkom
irastejo roke
Pepita je vzorec, ki nasta-
i, ko dvema različno obar-
inima kvadratnima plosk-
ima (najbolj pogosto črne
ibele, rjave in kamel ali rde-
lin bele barva) »zrastejo«
ike.
Ko se te roke povežejo, se
fdivajo druga v drugo, iz-
enično od zgoraj in spodaj...
rodi motiv, ki nam krepko
iposli oči, če si dajo podrob-
!ga opravka z njim. Pepita.
)jem klasičnega, diskretne-
I vzorca, ki je bil dolgo ne-
agrešljiv v ženski in tudi moš-
ki garderobi. Zadnja leta ga
je moda malce odrinila v po-
zabo, a letos je znova ugledal
luč sveta; in to viden skozi na-
robe obrnjen daljnogled ali
gigantsko, kot bi ga opazova-
li čez povečevalno steklo.
Pravzaprav je slednji trendom
še najbolj všeč.
Če bi prelistali stare mod-
ne revije, tiste z letnico 1963
ali 1973, ne bi mogli na vse
letošnje domislice-pepitnice
reči drugega kot to, da so prav
elegantno »preplonkane«. A
nič ne de; če je moda lepa, je
ni greh posnemati.
Ni najboljše,
kar je
največje!
Estetika ima pri pepiti po-
misleke. Glede.velikosti, kaj-
pada! Ni namreč vse najbolj-
še, kar je največje.
Če niste ravno dovolj vi-
soke postave in nimate rav-
no prav kilogramov, se ni-
kar ne oblecite v prevelik pe-
pita vzorec! Ker vas bo vi-
zualno še pomanjšal in »po-
redil«. Pa še nekaj. Najbolj
trendovska črno-bela pepit-
na kombinacija ne prenese
v svoji družbi drugih barv.
Morda le kakšno častno iz-
branko...
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
POGLEJMO V PRIHODNOST
Piše: METKA
OBRUL - ZOYA
ŠIFRA:»
ROMANTIČNA
rEMNOLASiCAff
Napisali ste zelo obširno
'Smo, vendar mi niste na-
isali natančnih rojstnih po-
3tkov. Potrebujem tudi na-
'nčni rojstni datum otrok.
3hko mi pišete znova in mi
foročite datume, ali pa me
(»kličite na mojo komercial-
0 številko, da mi poveste
°datke, ki jih potrebujem,
^ločitev prepuščam vam,
"ndar pa vam brez natanč-
^ podatkov ne njorem od-
°voriti.
ŠIFRA:
»PRIHODNOST<f
Stanovanjski problem bo-
ste imeli možnost rešiti v
roku dveh let. Pri tem ne bo
šlo brez težav, vendar ga bo-
ste rešili. Tudi težave na fi-
nančnem področju se bodo
reševale počasi, vendar za-
nesljivo. Svetujem vam, da
vztrajate na poti, ki ste si
jo zadali. Nič se ne bo od-
vijalo hitro, vendar se se-
daj ne da nič storiti, da bi
šlo hitreje. Potrebna bo
vztrajnost in potrpežljivost.
Uradne poti v zvezi s sinom
se bodo razrešile pozitivno,
vendar pa morate dobiti še
neko potrdilo, dokument.
Pozanimajte se, kaj še po-
trebujete. Zapletov ne bo.
Novo službo lahko dobite
v nekaj mesecih, najkasne-
je do julija prihodnje leto.
Pri tem vam lahko pomaga
starejši moški, ki je na po-
membnem položaju. Raz-
mislite, kdo bi to lahko bil.
Srečno!
ŠIFRA:
»SREČA«
Sprašujete me, kaj je na-
robe z vami? Narobe ni nič,
le pogovoriti se morate sa-
mi s sabo in ugotoviti, kaj
si pravzaprav želite. Vsi
imamo dobre in slabe tre-
nutke. Vsi smo včasih ža-
lostni in potrti, včasih pa
prekipevamo od radosti in
sreče.
Svojega princa boste ime-
li možnost srečati nekje do
maja prihodnje leto. Vendar
pa vam svetujem, da zares
razmislite o tem, kaj prav-
zaprav želite. Ko boste to
ugotovili, se bo vse začelo
odvijati v tej smeri. Princ bo
nekje vaših let.
Prav je, da razmišljate o
nakupu novega avtomobila,
vendar sedaj v tem trenutku
za ta nakup ni ravno najbolj
primeren čas. Dobro bi bilo
še malo počakati. Za nakup
se odločite proti koncu leta.
Tudi želja glede stanova-
nja se vam bo uresničila.
Pravzaprav verjetno celo
prej, kot pričakujete.
ŠIFRA:
»STRAHff
Tudi vaše pismo je pomanj-
kljivo. Zveza, po kateri spra-
šujete, se bo sicer za nekaj
časa poglobila, vendar pa žal
to stanje ne bo trajno. Nekaj
časa bo v redu, potem pa se
bodo zopet začele pojavljati
manjše težave. O tem, kaj bo-
ste storili, se morate odloči-
ti vi, vendar vam svetujem,
da ne sprejmete nobene pre-
nagljene odločitve. Razmisli-
te o svojih željah in se pogo-
vorite s prijateljem. Vendar
pa, saj veste, kaj pravijo o po-
greti juhi.
ŠIFRA:
»HELENA«
Vaše težave z zdravjem so
žal take narave, da se ta bo-
lezen nikoli ne bo popolno-
ma pozdravila. Kažejo se tu-
di manjše težave na gineko-
loškem področju, zato vam
svetujem, da ukrepate. Pazi-
ti morate tudi na hrbtenico.
Zakon je trden in srečen in
tudi v prihodnje bo tako. Kaže
se razumevanje, ljubezen in
trdnost. Službo boste dobili
v roku nekaj mesecev, naj-
kasneje v letu dni, vendar pa
se lahko zgodi, da ta služba
ne bo ravno v vaši stroki.
ŠIFRA: »OMA«
Vaš partner ni ravno naj-
bolj zdrav. Ima težave s sr-
cem in krvnim obtokom. Žal
ste mi tudi vi poslali po-
manjkljive podatke, zato vam
ne morem natančno odgovo-
riti na vaša vprašanja. Spra-
šujete me, če je smiselno
vztrajati tam, kjer ste sedaj.
Smiselno ni, vendar pa vi ne
boste nič spremenili. Manj-
ša možnost dedovanja sicer
je, vendar pa ne bo šlo brez
zapletov. Premalo ste odloč-
ni. V primeru, da se odločite
oditi svojo pot, si lahko še
uredite prijetno življenje.
Razmislite o tem. Če pa bo-
ste vztrajali tam, kjer ste se-
daj, se ne bo nič bistveno spre-
menilo. Svetujem vam, da
zberete pogum in se odloči-
te. Res si še lahko uredite pri-
jetno življenje s partnerjem,
ki vas bo imel rad in vas bo
spoštoval.
Na komercialni številki
sem dosegljiva vsak delov-
ni dan od ponedeljka do so-
bote med 9. in 11.30 in med
14. in 24. uro. Nikar pa me
ne kličite ob nedeljah, ker
je takrat zame dan počitka.
Št. 40 - 2. oktober 2003
28
RADIO
TEDENSKI SPORED
RADIA CELJE
ME PRESLISITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 2. OKTOBRA, OB 12.15;
Odmev: Loviti ali ne?
Ta teden bomo v četrtkovi oddaji Odmev
govorili o lovu. Medtem ko lovci zagovarja-
jo lov kot obliko vzdrževanja števila in rav-
notežja med živalskimi vrstami, obstajajo
tudi nasprotniki lova. Ti pravijo, da je lov
predvsem ljubezen do ubijanja in da lahko
živali same poskrbijo za ravnotežje. Kot vsak
teden boste tudi v to oddajo, ki jo pripravlja
Špela Oset, lahko poklicali in povedali svo-
je mnenje.
ČETRTEK, 2. OKTOBRA, OB 10.30:
Dopoidansici prepiii:
Odgovori na vaša
vprašanja
v oddaji Dopoldanski prepih iščemo od-
govore na vprašanja naših poslušalcev. Če
imate kakšen problem in bi ga želeli rešiti
z našo pomočjo, lahko pokličete v oddajo
ali pa nam pišete na naš elektronski naslov
radio@nt-rc.si. Bojana Avguštinčič, ki je
pravkar diplomirala na Fakulteti za druž-
bene vede, bo poiskala odgovore in rešitve.
V današnji oddaji boste lahko slišali odgo-
vore na vaša vprašanja iz minule oddaje.
Med drugim ste spraševali, zakaj dvorana
Narodnega doma ni dostopna invalidom in
zakaj ni klimatizirana, plačuje Olga iz Go-
rice pri Šmartnem res prevelik znesek za
vodo in kdo je odgovoren za popravilo do-
vozne ceste na Lavi in kdaj bo napaka od-
pravljena.
SREDA, 8. OKTOBRA, OB 18.00;
Fuii Cooi Demo Top
Enkrat mesečno - drugo sredo v mesecu -
pripravljamo v uredništvu Novega tednik in
Radia Celje oddajo Full Cool Demo Top. V
njej predstavimo tri pevke, pevce oziroma
skupine, ki že prej v glasbenem ateljeju Go-
da v Gelju posnamejo demo posnetke žele-
nih skladb. Ocene, kdo je najbolje odpel pe-
sem, lahko poslušalci oddajo tako, da v živo
pokličejo v oddajo na številki 49-00-880 ali
49-00-881, med 18.30 in 19. uro lahko poš-
ljejo SMS sporočilo na številko 031-760-461,
v prihodnji številki Novega tednika, v po-
sebni prilogi TV Okno pa bo objavljen tudi
kupon za glasovanje. Zmagovalec bo nasto-
pil v javni finalni oddaji, ki bo 9. decembra
ob 16.30 v Memphis clubu v Gelju.
Špela Oset, Peter Zupane in Simona Brglez so skoraj 24 ur na dan spremljali filmski festival.
Radio Celje na filmskem festivalu
Minuli teden je bil v znamenju 6. Festivala slovenskega filma v Gelju. Novinarki Špela
Oset in Simona Brglez ter filmski kritik Peter Zupane, so v času festivala pripravljali
poseben bilten, filmsko pa so obarvali tudi program Radia Gelje.
Foto: ALEKS ŠTERN
Dišeča kavica v
redakciji Radia Celje
Obljuba dela dolg in tudi
v tokratni številki Novega
tednika objavljamo nekaj
anekdot, ki so se nam zgo-
dile pred radijskim mikro-
fonom.
Naša najmlajša novinarka
Špela Oset je na radiu šele
približno pol leta. Kakšne po-
sebej zanimive anekdote še
nima, se pa spominja prvih
dni:
»Ko sem prišla, je Simona
Šolinič pri našem kuhalniku
nalepila Zakon o pomivanju
kavnih skodelic. In v tem za-
konu - osmi ali deveti člen,
je bilo zapisano, da mora
najmlajši kavni uporabnik za-
dovoljiti vse ostale uporab-
nike in to mora delati toliko
časa, da so popolnoma zado-
voljeni. To je v praksi pome-
nilo, da sem morala jaz kot
najmlajša kuhati za gospodič-
no Simono Šolinič in pa tu-
di Miho Alujeviča, glavna piv-
ca kave pri nas. No, ta zakon
je sedaj nekam izginil. Pri
tem nisem udeležena, tako
da ne vem, koga je še tako
motil.«
Simona Šolinič je imela
o anekdotah veliko poveda-
ti, tudi o kuhanju kave: »Gle-
de na moj 'netakodolg' ra-
dijski staž je bilo smeha v
mojem delu do zdaj že iz-
jemno veliko. Če sem pred
mikrofonom s Simono Br-
glez ali Miho Alujevičem, pa
obstaja še posebna nevarnost
napada smeha. Pred časom
smo snemali reklamo za No-
vi tednik in pri tekstu: »...pa
je res večji, kot sem si mi-
slila....« je bilo treba posne-
ti vzdihovanje. Ker pa mi je
šlo vseskozi na smeh, smo
reklamo snemali dobri dve
uri. Do krčev v trebuhu smo
se smejali tudi, ko smo sne-
mali neko zadevo, za kate-
ro smo potrebovali lajanje.
In ker ni šlo drugače, je Mitja
Tatarevič v toaletne prosto-
re napeljal mikrofon in ve-
selo lajal ter se oblizoval.
Efekt je popolnoma uspel,
čeprav vem, da so takrat ne-
ke stranke čakale pred vho-
dom v radijske prostore....Le
kaj so mislile, ko so slišale
Mitjo?! Spomnim se tudi
smeha med Besednimi no-
rostmi, pa v primerih, ko se
ne morem spomniti tehni-
kovega ali svojega (!) ime-
na pred mikrofonom! Širok
nasmeh pa nam nariše na
obraz tudi Špela s svojo pri-
pravljenostjo do kuhanja ka-
ve. Zato imamo po vsej ver-
jetnosti, v času ko tole be-
rete, na mizi pravkar skode-
lico dišeče kavice.«
Nadaljevanje v naslednji
številki
20 VROČIH
RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1. BREATHE-BLUCANTREttFEAT.
SEANPAUL I
2,WHITEFLAG-DID0 i
3. BOUNCE-SARAHCONNOR       i
4. CANTHOtDUSDOVVN-
CHRISTINAAGUlLERAFTtllKIM I
5. SENORITA-JUSTIN TIMBERLAKE |
6.JUMPIN-LIBERTYX i
7. AICHA-OUTLANDISH i
8.SUNSHINE-GARETHGATES M
g.VVHEREISTHELOVE-
BLACK EVEDPEAS 1|
lO.IIMTHESHADOVVS-THERASMUS j
DOMAČA LESTVICA:
1. NAPOJ-SIDDHARTA |
2. DEJ BOU NAGLAS-ŠANK ROČK
FEAI6PACKČUKUR j
3. NEVIHTA-UNiaUE j
4. UNIVERSO(HOUSEMOUSERMX)-
BOŠTJANLEBEN&ANITAKAV    (
5. DOKTOR-CARPEDIEM (
6. DRUGA NAJ TI SUŽNJA BO-B.BI (
7. PREPOVEDANA-DOMENKUMER ]
8. UPORNIK BREZ RAZLOGA-    ^
ZABLUJENAGENERACUA     M
9. MOJASI-VICTORV fl
10. HIRAJ KAM, HIRAJGO-      |i
MAGNIFICO (
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
RUBBERNECKIN(PAULOAKENF0LD
RE1VIIX)-ELVISPRESLEY
IBELIEVEINATHINGCALLEDLOVE-
THEDARKNESS
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVIC
NIHČE NI POPOLN-GAMEOVER
TEČAJ ROMANTIKE - PETER LOVŠIN
Nagrajenca:
Franc Jenko, Kersnikova 104, Celje
Vili Humar. C. VI/14, Velenje
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo poda
ZKPRTVS, na oglasnem oddelku RaJ
Celje.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
CEUSKIH5plus
1. PO SVOJI POTI GREM-
OKROGLI MUZIKANTJE
2. DOMIMA-TERCETDOMIMAZ
GLASBENIMI PRUATEUI
3. TOKJOK. TOK-ANS. SIMONA
GAJSKA
4. NIKAR Ml NE ZAMERITE-ANS.
SIMONA PLAZLA
5. KER SE VEDNO NAM MUDI-
ANS.GOTER
Predlog za lestvico:
SRČEK MOJ-POLKA PUNCE
SLOVENSKIH 5 plus
1. MOJEŽIVUENJEJEGLASBA-
ANS. DINAMIKA
2. ŠMARTINSKO JEZERO-
PTUJSKIH 5
3. MANEKENKA-ANS. SICER
4. LIPOV LIST-ANS. BOBRI
5. BOJIM SE ZATE-ANS. FRANČIČ
Predlog za lestvico:
ZLATI ČASI-ŠIBOVNIKI
Nagrajenca:
Marija Gračnar, Dole 45, Šentjur
Joža Cmok, Črnoliška 18, Šentjur
Nagrajenca dvigneta kaseto na
oglasnem oddelku Radia Celje.
Za predloge z obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom. Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Cel
St. 40 - 2. oktober 2003
29
»>Sem zmrzljiv tiptc
Pogovor z Miho Hočevarjem, režiserjem filma Na planincah
Miha Hočevar je bil dolgo časa znan predvsem po (do-
,rih) reklamah in po tem, da si nadvse želi priti do celo-
^ečerca. Potem se je zgodil Jebiga, zafrkancija na dolg-
čas, brezdelje in kreativnost - seveda ne samo to - in
^stal velika nizkoproračunska uspešnica, ki je najbo-
je funkcionirala v Ljubljani, a jo je tudi preostala Slove-
,ija precej dobro sprejela. (Film si je priboril nekaj manj
iot 50.000 gledalcev.) Na drugi celovečerec nismo čaka-
j dolgo, Na planincah je postal prvi tekmovalni film 6.
:estivala slovenskega filma. Pogovor je potekal še pred
jaključkom festivala, kar se pri zadnjih vprašanjih pozna,
■kodi jim pa ne.
Za drugi film ste imeli več-
i proračun kot za prvega.
Ite ga zaradi tega kaj lažje
iiemali?
Prav nič lažje ni z več de-
larja, pač pa si lahko več pri-
foščiš v produkcijskem smi-
iju. Snemaš na 35 mm, stva-
iso bolj jasne, odgovornost
)a je večja.
Kako dolgo ste ga snema-
i?
Samo snemanje je trajalo
12 dni, od tega tri dni v Mo-
itarju, dva dni na Jezerskem,
Jeset dni v improviziranem
studiu in ostalo na ljubljan-
skih ulicah.
Ste za igralce imeli avdi-
cijo?
Za otroke in mlajše igral-
e smo imeli avdicijo, osta-
isem izbral na podlagi nji-
ovih prejšnjih vlog.
Zakaj odmik od komike
; drami; je bila to zavest- ^
na odločitev? Jo je bilo tež-
ko speljati - moj občutek
ob gledanju Na planincah
je bil, da občasno »butne»
ven Jebiga? Kaj lahko pri-
čakujemo kot tretji film -
katero zvrst, če se o tem že
odločate? Glede na to, da
je v obeh filmih »junaki-
nja« tudi poletna opustela
Ljubljana - se nameravate
premakniti v drug kraj in
letni čas?
Mislim, da je bilo tudi v
Jebiga precej drame in prav
tako je tukaj veliko komedi-
je. V naslednjem filmu bom
vsekakor spet zasedel otro-
ke, to mi nekako leži. Žanr
naj bi bil uporniška kome-
dija. Pozimi ne mislim sne-
mati, ker sem zmrzljiv tip.
Kot zaenkrat kaže, bom sne-
mal v naravi.
Na planincah bo pravza-
prav prvi film vrnitve festi-
vala slovenskega filma v
Celje; je to dober občutek,
kaj pričakujete od Celja?
Naivno vprašanje: bi imeli
vesno za najboljši film?
Upam, da bo Celju in orga-
nizatorjem uspelo festival
dvigniti na nivo, ki si ga vsi
želimo. Zaenkrat dobro ka-
že, Celje je pravo mesto za
tovrstni festival, ljudje tukaj
cenijo film. Glede na naivno
vprašanje pa naiven odgovor:
katero Vesno imate v mislih?
P.Z.
Foto:
Miha Hočevar
Manipulacije
in sicrivnosti
[ Ciklus: BF 03
K velikim veseljem (With great joy. Nizozemska)
Poezija: Lodevvijk Grijns
Vloge: Jaap Spijkers, Renee Soutendijk
Oktobrski ciklus Art kina Metropol je pripravljen v sode-
•ovanju z nizozemsko ambasado; program je del ponudbe
bilateralnega fokusa 03, predstavljenih pa bo 5 nizozem-
^i^ih filmov. V prvem, Z velikim veseljem režiserja Lode-
'*ijka Crijnsa, družinska skrivnost zaradi časa pridobi moč,
^ premakne gore in stre srca.
V.sebina: Luc po naključju odkrije, kje živi njegov brat,
^ije pred 15 leti pobegnil stran od družine. Ad sedaj živi v
ni osami s svojo ženo, Luc pa pri njemu nepovabljen
f^taue tako dolgo, dokler ne odkrije strašne skrivnosti, ki
""Ad skriva v svoji kleti...
Hladne kaplje na vroče kamne
(Gouttes d'eau sur pierres brulantes, Francija)
Režija: Fran^ois Ozon
Vloge: Bernard Giraudeau, Malik Zidi, Anna Thomson,
Ludivine Sagnier
Po drami Rainerja VVernerja Fassbinderja: povsem po-
mešani moško ženski čustveno spolni odnosi, kjer ni več
jasno, kdaj sta solza in seks orožje in kdaj upravičena, kaj
šele iskrena. Francoski režiser Fran^ois Ozon se tudi tu-
kaj, tako kot v svojih Osmih ženskah, spogleduje z musika-
lom. Kdaj je resen in kdaj ne, se odločite sami. Premierno v
Gelju!
Vsebina: Nemčija, sedemdeseta leta. Leopold, uglajen
in uspešen poslovnež v srednjih letih nekega dne s ceste
pobere naivnega mladega Franza in ga povabi v svoje sta-
novanje. Najprej kramljata o svojih letih, nato se pogovar-
jata o ženskah, pristaneta v postelji in naposled skupaj
zaživita. Vendar je njun odnos preveč obremenjen z igra-
njem vlog in manipuliranjem, da bi moška lahko jasno
videla kaj drugega kot zgolj razlike med njima. Situacija
se dodatno zaplete, ko nekega dne na obisk prideta njuni
nekdanji dekleti.
Na
planincah
... sončece sije? Sani,
pravkar - nevede - prise-
ljen iz porušenega Mostar-
ja, ne misli in ne čuti tako.
Iztrgan je od doma, brez
staršev, odpeljan stran od
prijateljev. V Sloveniji se je
prisiljen znajti, kot se ve in
zmore. Režiser Miha Hoče-
var »izkorišča« njegovo
zgodbo, da se sprehodi po
slovenskih stereotipih: od
prikritega rasizma, ki ve-
činoma laja, pa ne grize, do
narodno zabavne glasbe in
vlečenja na nemške lepot-
ne in drugačne ideale; od
zaj** vulgarnosti do posku-
sov kulturnosti. Težave fil-
ma se začnejo že
tukaj: pripovedo-
vanje o sloven-
skih stereotipih
je precej stereo-
tipno in zato rah-
lo dolgočasno.
Film, ki bi jih ho-
tel preseči, bi jih moral eno-
stavno pustiti za sabo. Na
planincah to včasih stori...
ampak premalokrat. Dru-
ga težava je tale: občutek
neuravnoteženosti, ki ga
Miha nosi že iz Jebiga. Je-
biga je bil za silo povezan
skupek vicev; če so vam le-
žali, fajn, če ne, pač ne. Am-
pak redkokomu so ležali vsi
vici. In podobno se dogaja
pri Na planincah. Tu so sce-
ne, ki so odlične (Sani, ki
žalosten odtava na planin-
ce), pa druge, ki so nekaj
srednjega, pa tretje, ki so
kar tam. Tretja težava: film
se ne more odločiti, ali hoče
ugajati ali ne. Kaže stvari,
ki zadirajo v srce povpreč-=
nega Slovenca, potem pa s|
opravičuje za njih. Ko govori
o stereotipih, bi smel žaliti|
vendar žalitve ublaži. Že,
sončece na koncu ne morf
posijati - Sanija
Slovenija zbije |
gips in mu onemo-
goči gibanje. Sanj
bo poslej lahko 1|
še sanjal o tem, d|
teče, da se gibljej
da je živ. (Tako kcl
njegov stric potrebuje vibra-
tor, da dobro obdela ženo;
nekoč velikega fukača je
Slovenija spravila do skora|
impotence... čeprav se do-
tični še vedno nekako znaj-
de.) Ampak tako kot za ve-
liko stvari v filmu tudi za Sa-
nijevo nesrečo ni jasno, č^
je fatalna in do kakšne me--
re. Je Slovenija fatalna ali
ne? Je narodno zabavna glas-
ba fatalna ali ne? Zakaj ir|
za koga? Za življenje je do-
bro, če so odgovori nikalnif
za film pa ne. Zato ostan|
na ravni narodno zabavnef
ga popa.
PETER ZUPANd
Piše: PETER ZUPANCi
St. 40 - 2. oktober 2003
30
NASVETI
I KAJ BI DANES KUHALI
Zeliščne in
začimbne
omaice
Omake so bile značilne že v pre-
hrani iz minuUh časov. Za pretežni
del srednjeveške dobe je značil-
no, da so bile priljubljene zelo za-
činjene omake s sladko-kiselka-
stim priokusom. Ravno toliko kot
moderno pa je bilo to tudi potreb-
no, saj je omaka pogosto nastopi-
la v vlogi prikrivanja neprijetne-
ga okusa sestavin, ki niso bile več
ravno sveže.
Zlata doba omak je bila 17 in 18.
stoletje v Franciji. Prefinjene in di-
šeče omake kot sta bešamel in ho-
landska omaka so ustvarili za fran-
coski dvor, priljubljene pa so še da-
nes. Vendar uporaba zelišč in za-
čimb ni značilna le za Francijo. Ita-
lija ima neskončno veliko omak za
testenine, Indija mnogo eksotično
začinjenih chutneyjev, Britanija me-
tino omako, iz Amerike pa prihaja
obsežna lestvica ognjeno pekočih
omak salsa.
Začinjena
jogurtova omaica
Potrebujemo: žlico arašidovega ol-
ja, čajno žličko mlete kamine, 3 stro-
ke kardamona-samo semena, 1/2
čajne žličke paprike, 150 ml jogur-
ta, čajno žličko limoninega soka,
dve žlici sesekljanih koriandrovih
listov, čajno žličko sveže zmletega
Piše: MAJDA KLANŠEK
ingverja, sol, sveže zmlet bel poper
V težko ponev za cvrenje damo ol-
je, kumino, kardamon, papriko in
kuhamo minuto. Odstavimo z og-
nja in primešamo jogurt, limonin
sok, koriander in ingver. Solimo
in popramo po okusu. Postrežemo
lahko vroče s poparjeno zelenjavo
ah hladno s trdo kuhanimi jajci.
Ta omaka je idealna za nevtralno
hrano, kakršne so bele ribe.
Kardamon daje svoj eksotičen
okus mnogim indijskim in sred-
njevzhodnim omakam.
Omalca ravigote
Potrebujemo: 4 žlice belega ki-
sa ah limoninega soka, sol, žlico
gorčice, 175 ml olivnega olja, sve-
že zmlet črni poper, žlico seseklja-
nih kaper, 1 sesekljano majhno ša-
lotko, tri žlice sesekljanih mešanih
zelišč (pehtran, peteršilj, krebulji-
ca in drobnjak).
V skledo damo kis ali limonin
sok, solimo po okusu in premeša-
mo, da se sol raztopi, nato prime-
šamo gorčico. Nadaljujemo z me-
šanjem in počasi prilivamo olje. Po-
pramo po okusu. Dodamo kapre,
šalotko in zelišča ter dobro zmeša-
mo. Postrežemo s kuhanimi arti-
čokami ali hladnim mesom.
Da bi bili videz, okus in aroi
^mak kar najboljši, je pripori
Ijivo, da sveže sesekljana želiš
dodajamo na koncu kuhanja,
pravilno uporabo zelišč in začij
bodo omake pogosto boljše. }i
strgan muškatni orešek je zaklj
čena nota za čebulno omako, ml
ko, v katerega namočimo peterši
lovorjev list in timijan, pa daje pi
čudovito bešamelno omako.
Zelenjava za zimo
številne gredice v zelenjavnem vrtu so že prazne. Da
takšne ne bodo ostale tudi čez zimo, nanje4ahko poseje-
mo zelenjavo, ki nas bo vse od pozne jeseni pa do prvih
pomladnih mesecev oskrbovala z vitamini in zdravjem.
Motovileč-
okusen jeseni
in spomladi
Okusna motovilca sorte
ljubljanski (slovenska sorta)
in holandski vsi poznamo.
Ljubljanski ima dolge, tem-
no zelene in svetleče liste, ho-
landski pa velike, široke li-
ste, rumeno zelene barve in
rahlo kosmate. Nova, sloven-
ska sorta motovilca, ki je
požlahtnjen v SEMENARNI
Ljubljana, je žličar. Ima sred-
nje velike rozete z ovalnimi,
temno zelenimi listi z rahlo
navzgor zavihanim listnim ro-
bom, ki daje listu obliko žli-
ce. Okusni listi so gladki, svet-
leči in nekosmati.
Motovileč sejemo od sre-
de avgusta do srede septem-
bra, enakomerno po vsej po-
vršini ali v vrste, med seboj
oddaljene 10 do 15 cm. Se-
tveno površino rahlo prekri-
jemo z zemljo, do kalitve jo
senčimo in skrbimo za en
komerno vlažnost. Kasn*
rastline v vrsti redčimo
razdaljo 25 cm.
REPORTAŽA
31
Jesenski podobi za
Jasmino in Matica
Modna preobrazba v Planetu Tuš v znamenju barvitosti in prvih hladnih dni
Trenutek resnice: Jasmina je prijetno šokirana.
Nov izgled, darila, cvetje in pozdrav občinstvu.
"Presenečenje za Matica in zadovoljstvo ob ogledalu, ki se nikoli ne zlaže.
Žreb je za tokratno
modno preobrazbo dolo-
čil mladenko Jasmino
Rezec s Kozjanskega in
osnovnošolca Matica
Kvedra iz Celja, za dina-
mično popestritev prire-
ditve pa je bila zadolže-
na plesna skupina Select
iz Savinjske doline.
Vse se je, kot vedno, za-
čelo v frizerskem salonu
Mitja Hair Team: z izborom
in nanosom barv po zami-
sli tamkajšnjih mojstric za
pričeske. In kot zapovedu-
je letošnja moda, so bile bar-
ve in barvne kombinacije
živahne, malce drzne, v sti-
lu jesenske barvitosti.
Po ustaljenem scenariju
je voditelj prireditve Franci
Podbrežnik na oder pova-
bil oba kandidata in preo-
brazba se je nadaljevala na
odprti sceni, na odru pred
občinstvom: s striženjem,
oblikovanjem novih pri-
česk. Jasmina in Matic sta
v tej fazi lahko le ugibala,
kakšno presenečenje se ji-
ma obeta, kajti zdaj je v
igro vstopila še vizažistka,
ki se je, jasno, predvsem
posvečala Jasminemu ma-
ke-upu.
Tretje dejanje: za kuli-
sami, kjer je imela glavno
besedo stilistka; ta je iz-
brala oblačila in obutev za
Jasmino Rezec iz Prevor-
ja, ki je pred kratkim kon-
čala srednjo ekonomsko šo-
lo. Dokler ne bo dobila red-
ne zaposlitve v poklicu, za
katerega se je izšolala in v
katerem si želi delati, bo
pomagala v gostilni svojih
staršev. V zakulisju so bila
pripravljena pravšnja ob-
lačila tudi za osnovnošol-
ca Matica. Matic se je kar
sam prijavil za Tuševo mod-
no preobrazbo, in to že av-
gusta, a takrat ni bil izbran,
zato je bil nad septembr-
skim povabilom toliko
bolj navdušen.
Najvišjo stopnjo nape-
tosti modna preobrazba
doseže v trenutku, ko
kandidati stopijo pred og-
ledala in tako je bilo tu-
di tokrat. Jasmina in Ma-
tic sta bila, tako kot vsi
dosedanji kandidati, pre-
senečena in zlasti navdu-
šena nad svojima novima
podobama, tokrat novim
izgledom za jesenski čas.
Poleg oblačil iz trgovin
CM Collection in obutve Fan
Šport sta kandidata prejela
še vsak svoj darilni bon za
obisk solarija Solisun, pa
darilni vrečki parfumerije
Beauty World ter drobne po-
zornosti iz butika Alenka.
Čisto na koncu sta prejela
še šopka, darilo cvetličar-
ne Šopek, ki se prav tako
nahaja v Planetu Tuš.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATlČ
Modna preobrazba se vedno začne v frizerskem salonu Mitja Hair Team.
Vaša nova podoba je akcija,
ki v sodelovanju z izkušenimi
stilisti vsak zadnji petek v me-
secu poteka v Planetu Tuš v
Celju. Pot do nove podobe ne
more biti lažja - izpolnite spod-
nji vprašalnik in sestavite kra-
tek življenjepis, v katerem se
predstavite in pojasnite, zakaj
ste se prijavili. Ne pozabite na-
vesti konfekcijskih številk ob-
leke in obutve. Vsemu prilo-
žite tudi svojo novejšo foto-
grafijo. Vse pošljite na naslov
Novi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje.
Med vsemi prijavljenimi bo-
mo vsak mesec izžrebali eno
osebo, ki bo skupaj z izžre-
bancem v Planetu osrečena z
modno preobrazbo. Izžrebane
bomo o sodelovanju obvestili
po pošti.
Št. 40 - 2. oktober 2003
32
■A
ZA AVTOMOBILISTE
¥W predstavlja novega caclclyja
Volkswagen predstavlja
novo dostavno vozilo s sta-
rim in znanim imenom
caddy. Spomladi prihodnje
leto se bo avto na trgu po-
javil v dveh karoserijskih
variantah, in sicer kot fur-
gon in kombi v kombina-
ciji z dvema bencinskima
in dvema dizelskima mo-
torjema.
Seveda bo caddy narejen
na osnovi golfa 5, hkrati pa
bodo uporabili veliko se-
stavnih delov tourana, kar
pomeni, da bo delež skup-
nih delov presegel 50 odstot-
kov. Novi caddy bo nekaj
večji od predhodnika, v dol-
žino bo meril 440 centime-
trov in zmogel peljati 750
kilogramov tovora. Nakla-
dalna prostornina furgona bo
3,2 kubičnega metra, kar bo
za približno 300 litrov več
kot pri prejšnji varianti
caddyja. Zadnja vrata bodo
dvokrilna ali pa dvižna, na
desni strani pa bodo serij-
sko vgrajena tudi drsna vra-
ta, seveda pa bodo ponujali
tudi izvedenko z drsnimi
vrati na levi strani ali celo
brez teh vrat. Kombi bo po-
nujal tudi sedem sedežev, se-
rijsko pa naj bi bil dokaj bo-
gato opremljen (na vseh se-
dežih tritočkovni varnostni
pasovi, dve zračni varnost-
ni blazini, protiblokirni za-
vorni sistem ABS ipd). Pri
motorjih večjih presenečenj
ne bo. Začeh bodo z 1,4-li-
trskim s 75 KM in 2,0-litr-
skim SDI s 70 KM. Nekaj ka-
sneje pridejo na vrsto 1,6-
litrski bencinski motor s 102
KM ter 1,9-litrski TDI s 104
KM. Kot pravijo, bo novi
caddy pri nas na voljo v pr-
vi polovici prihodnjega le-
ta.
Novi caddyl bo nekaj večji od predhodnika.
Seat aKea je mešanec
Španski Seat je že dolgo v
naročju nemškega Volksvvag-
na in zato se zdi, da je sem in
tja nekoliko v ozadju. Se pa
tudi zdi, da je v zadnjem ča-
su precej drugače; morda je
to tudi posledica dejstva, da
je za oblikovanje njihovih av-
tomobilov odgovoren Walter
da Silva, ki je bil nekoč pri
milanski Alfa Romeo.
Altea je torej novo študij-
sko vozilo, vendar je slišati,
da naj bi z njim zamenjali do-
kaj ostarelega leona. Altea je
narejena na osnovi, na kateri
bodo naredili tudi novega gol-
fa, vendar pa je od tega avto-
mobila nekaj daljša, širša in
tudi višja. Pri Seatu pravijo,
da je altea vozilo, ki bo prav-
zaprav uvedlo povsem nov raz-
red in bo torej nekakšna me-
šanica. Oblika tudi kaže na to
raznolikost, saj naj bi, tako pri
Seatu, zadovoljila tako potre-
be družin kot onih, ki jim je
nekaj več do športne vožnje.
Sedanji študiji so namenili
zgolj en sam motor, in sicer
bencinski štirivaljnik z nepo-
srednim vbrizgavanjem gori-
va FSI in gibno prostornino 2,0-
litra; motor ima po pet venti-
Seat altea, zaenkrat le študijsko vozilo.
lov na valj in 150 KM pri 6000
vrtljajih v minuti ter 200 Nm
navora pri 3250 vrtljajih v mi-
nuti. To bo, če bo altea posta-
la resničnost, tudi prvi seat z
bencinskim motorjem z nepo-
srednim vbrizgavanjem gori-
va. Dodan je še 6-stopenjski
samodejni menjalnik tiptronic.
Vprašanje je samo eno: ali bo
altea tudi v resnici kdaj zape-
ljala na ceste.
Bosch bo sam
izdeloval filtre
Prodaja avtomobilov z dizelskim motorjem je v Evrop
izjemna, saj recimo v Avstriji presega 50-odstotni delež
dokaj podobno je v Franciji ipd. Se je pa hkrati s tem raz
vnela dirka okoli izdelave posebnega filtra, s katerim hoče
jo dizelske izpuhe očistiti saj oziroma škodljivih trdnih delcev,
V tehničnem smislu precej prednjačijo francoske avtomo
bliske tovarne, predvsem Peugeot in Citroen. Vse kaže, di
bo v dirko po svoje posegel tudi znameniti Bosch. Kot s(
sporočili, bodo razvili lasten filter trdnih delcev (na Japon-
skem prodaja dizelskih motorjev sploh ni dovoljena, sa
imajo tam dizelske motorje za »umazane«). V razvoj bod(
vložili krepkih 200 milijonov evrov, razvoj pa naj bi bil
končan leta 2005. Računajo, da bodo tri leta kasneje proda-
li vsaj milijon teh filtrov; sicer pa je res, da bo v Evropi leta
2005 začel veljati predpis, ki bo zahteval še bolj čiste dizel-
ske motorje.
Umrl oče golfa
Dan pred svojim 89. rojstnim dnem je umrl Rudolf Lei-
ding, nekdanji šef velikega Volksvvagna. Na čelu te tovar-
ne je bil od leta 1971 do 1974, v tem času pa je tovarna
poslala na trg golfa, passata in športnega scirocca. Prav
zaradi tega so Leidinga imenovali tudi oče golfa, ki je po-
stal najuspešnejši avto vseh časov.
Opel astra
Končno optimizem
Vse kaže, da se precej spreminjajo napovedi o trgovini z avtomobili v prihodnjem
letu. Vse doslej so bile napovedi zvečinoma pesimistične, po novem pa niso vsi tako
črnogledi.
To naj bi veljalo predvsem za Nemčijo, kjer je bilo zadnja leta povpraševanje po novih
vozilih relativno skromno; letos naj bi tam prodali 3,25 milijona novih osebnih avtomobi-
lov, medtem ko naj bi nemške tovarne izvozile še enkrat toliko vozil.
Tudi pri Oplu oziroma lastniku GM Europe so nekoliko bolj optimistični; menijo in
upajo hkrati, da padec prodaje ne bo tako globok, kot so domnevali, za povrh pa naj bi bila
tudi letošnja izguba precej manjša od lanske (lani se je je nabralo za 767 milijonov dolar-
jev). Optimizem temelji tudi na nekaterih naročilih, zato pri Oplu menijo, da bodo pri-
hodnje leto njihove proizvodne zmogljivosti izkoriščene kar 100-odstotno, sedaj so le 90-
odstotno. Seveda računajo, da se bo dobro prodajala nova astra, o kateri smo pisali pred
nedavnim.
Ambiciozni načrti Mitsubishija
Japonski Mitsubishi je le-
tos dobil novega zastopni-
ka, ljubljansko podjetje AC
Konim, ki je sestavni del Au-
tocommercea. Pred nedav-
nim so na sedežu podjetja
odprli novi prodajni oziro-
ma razstavni salon, s tem
pa se je začela tudi bolj am-
biciozna prodaja teh japon-
skih avtomobilov.
Tako si veliko obetajo od
novega outlanderja, mešan-
ca med športnim terencem
in karavanom, v začetku
prihodnjega leta pa pride
novi lancer v limuzinski in
kombijevski varianti, med-
tem ko naj bi še pred pri-
hodnjim poletjem stekla
prodaja novega grandisa.
Vsekakor pa upajo, da bo
prodajo še najbolj pospe-
šil colt, avtomobil nižjega
razreda, ki naj bi bil v no-
vi podobi slovenskim kup-
cem na voljo čez nekako 1(
to dni. Ob tem si je AC K(
nim zastavil kar ambicio
zen načrt, saj naj bi bil Mil
subishijev tržni delež let
2007 že več kot dva odstot
ka. Sicer pa je res, da je ja
ponska tovarna lani
vzhodnih in srednjevrop
skih trgih prodala okoli 1'
tisoč vozil, medtem ko iiiii
bi jih leta 2006 že več kol
40 tisoč.
Mitsubishi grandis bo na prodaj prihodnje ieto.-
Št. 40 - 2. oktober 2003
za avtomobiliste
33
MazdaS novembra na
slovenskem trgu
Japonski Mazdi gre na
evropskih trgih v zadnjih
letih zelo dobro, pri čemer
je v ospredju mazda6, ki je
bila lani v resni konkuren-
ci za evropski avto leta
2003. Tovarna nadaljuje
ofenzivo in sedaj ponuja
manjšo mazdoS, ki bo na
voljo kot petvratna kombi-
limuzina z oznako mazdaS
šport in kot štirivratna li-
muzina.
MazdaS se bo poskusila v
nižjem srednjem razredu, kar
pomeni, da bo povečala kon-
kurenco^ hkrati pa imela hu-
do konkurenco v številnih dru-
gih avtomobilih, ki prav tako
prihajajo novi ali obnovljeni
na evropske trge. Zanimiva je
odločitev, da bodo ponujali
samo dve karoserijski varian-
ti, medtem ko bo renault me-
gane II na voljo v sedmih, to-
yota corolla ima tudi dokaj
številne izvedenke, prav tako
nova opel astra, VW golf ipd.
V dolžino meri nova mazda
442 centimetrov, kar pome-
ni, da je med najdaljšimi v
svojem razredu. Prtljažnik v
kombilimuzini meri 300 li-
trov, kar ni posebej izjemna
številka, ga je pa mogoče po-
večati s podiranjem zadnje
klopi. Mazda3 je narejena na
osnovi, na kateri bodo v pri-
hodnje nastali še ford focus C
max, volvo S40, pa povsem
novi focus ipd. To seveda ni
nobeno presenečenje, saj je
Mazda v Fordovi lasti, kar velja
tudi za Volvo in tako se zmanj-
šujejo stroški. Menjalnika bo-
sta dva, in sicer oba ročna s 5
oziroma šestimi prestavami,
medtem ko bosta na začetku
na voljo dva motorja, oba ben-
cinska. Šibkejši bo ob gibni
prostornini 1,6-litra razvijal
105 KM pri 6000 vrtljajih v
minuti. Po tovarniških podat-
kih bo to zadostovalo za naj-
večjo hitrost 182 km/h, med-
tem ko naj bi bil pospešek 11,8
sekunde do 100 km/h.
Precej več naj bi ponujal
2,0-litrski štirivaljnik, saj bo
imel 150 KM pri 6000 vrt-
ljajih v minuti (najvišja hi-
trost bo 200 km/h, pospešek
devet sekund do 100 km/h).
Kot napovedujejo, bo avto do-
bil nekaj kasneje še 1,4-litr-
ski motor s približno 72 KM,
predvsem pa dva nova dizel-
ske motorja, s katerima se bo
lahko veliko bolj resno ko-
sal s tekmeci. Oba agregata
bosta imela gibno prostorni-
no 1,6 litra in neposreden
vbrizg goriva po skupnem vo-
du, razvijala pa bosta 105 in
80 KM. Oba motorja sta plod
skupnega dela Forda in gru-
pacije PSA, ki jo sestavljata
Peugeot in Citroen, na trgu
pa naj bi se pojavila v začet-
ku oziroma proti koncu pri-
hodnjega leta. Obe izveden-
ki mazde3 imata serijsko vgra-
jene štiri zračne varnostne
blazine in dve varnostni za-
vesi, pa protiblokirni zavor-
ni sistem ABS in še kup dru-
ge elektronike, ki skrbi za var-
nejšo vožnjo. Zanimivo je,
da ima japonska tovarna s tem
novim avtomobilom dokaj
skromne ali vsaj zelo trez-
ne načrte, saj naj bi prihod-
nje leto v vsej Evropi proda-
li vsega 65 tisoč mazd3. Pri
nas naj bi zanjo našli neka-
ko 400 kupcev, avto pa je že
možno naročiti. Cene? Naj-
cenejša varianta naj bi bila
na voljo za nekako 3,4 mi-
lijona tolarjev.
MazdaS bo imela le dve karoserijski izvedenki.
40
H RUMENA STRAN
Minister Slavko Gaber po sliki sodeč ni bil prav nič nav-
dušen nad predlogom, da naj se vendarle tudi sam enkrat
preizkusi v vlogi filmskega igralca. Nenavadno, glede na
to, da se zadnje čase izredno rad kaže na televiziji.
Celjska kustodinja Irena Čerčnik je s cigareto v ustih
pokazala držo prave filmske zvezde. Režiserji so bili
seveda navdušeni.
Od desne proti levi: Urban Majcen, prvi mož naših kinodvoran, je takole ponosno nazdravil s svojo ekipo
sta jo poleg vsestranskega Boruta Kramerja sestavljali še Ksenja Podpečan in Damjana Breznikar.
Celje   i
končno
postalo
Hollywoocl
Pa smo ga le dobili nazaj.
Festival slovenskega filma,
slovensko filmsko Meko, lo-
kalni Hollywood, kjer ni
manjkal prav nihče. Le za-
kaj bi hodili v tujino, če je
tujina vsa vesela prišla k
nam? Le zakaj bi gledali
ameriške uspešnice, če jih
po novem delamo kar sami?
In seveda, zakaj bi hodili v
Ljubljano, če je Celje zno-
va postalo glavno mesto Slo-
venije? Kdor je ostal doma,
je storil največjo napako v
življenju. Kdor je iskal To-
ma Cruisa in Brada Pitta, pa
se naj gre solit.
GI, foto: GK
Noben filmski festival ne more miniti brez vročih starlet V Celju so nastopile kar tiste, ki jih poznamo že s Piva in cve^a.
Režiser Igor Šterk si je ves teden pridno ogledoval vse
tekmovalne filme. Hvala bogu, tako bo vsaj spoznal
svoje napake in nikoli več posnel tako slabega filma,
kot je bila njegova Ljubljana.
Bojan Vivod, bivši direktor Celjskih kinematografov,
bi si zagotovo zaslužil Vesno za dvignjeno glavo, saj je
ne glede na pretekle dogodke zagreto hodil v kino in
užival v programu.
Tanja Ribič je na premiere filma Kajmak in marmelada
prišla s svojo hčerkico Zalo.
»Le kdaj bo filmski festival prišel v Ljubljano, da mi ne
bo treba hoditi v Portorož in Celje?« si je verjetno
mislil režiser zaključne prireditve Slavko Hren.
St. 40 - 2. oktober 2003