122 8EATON ST.,
TORONTO, 2.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Otiavva.
Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta................._...........j 75
Vol. 2. No. 85.
Priče 5c.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV TORONTO, ONTARIO
™ "Sr80 ™jR«Ieča Armada se približuje Budimpešti
Let. 2. št. 85.
FRANCOSKA VLADA GENERALA DE GAULL IZDALA UKREP ZA RAZOROŽITEV PATRIOTIČNIH IN PARTIZANSKIH ODDELKOV.
Pariz — Po zatrdilu dopisnika njujorškega "Time-s-a", Harold Callender z dne 31 oktobra,, francoska vlada generala De Gaull, je rešila politično krizo v Franciji z ukrepom kateri določa razorožitev partizanskih in patriotičnih oddelkov z svrho formiranja regularne vojske pod eno komando. Tozadevni ukrep določa proti nepokorščine aretacijo in tudi kazen.
Ukrep sam po sebi bi ne pomenil nekaj izvenrednega zlasti s ozirom na vojno sta-e, ako niso do gotove meje z tem v zvezi politični motivi sicer pod drugačnimi okolščinami.
Naprimer omenjeni dopisnik med drugim pravi: "Francoska vlada je rešila notranjo politično krizo med vlado in odborom narodne-i osvobojenja Francije, katerega so tvorili ali pa je bil pod vplivom francoskih Komunistov z tem, da se ra-; »roži patriotične in parti-i lanske oddelke, ter formira regularno armado pod enotno komando. To pa je, kako: pravi omenjeni dopisnik, prvi poraz za francoske Komuniste in tudi odbor narodnega osvobojenja, kateri je sledil njihovo politiko."
Verjetno da je omenjeni dopisnik po svojem političnem prepričanju nasprotnik komunistične ideje in kar ga v tej zadevi postavlja v protivrečje. Francoski Komunisti niso nasprotovali ampak, zahtevali formiranje regularlne vojske,, toda d gotovimi predpogoji za patriotične in partizanske oddelke, kateri so kot znane bili glavna opora tako za invazijo na zapadu in tudi
jugu, proti nacističnih okupatorjev. Logično je torej, da so taki oddelki poleg svoje vztrajnosti in vdanosti, najbolj pripravni prevzeti dolžnost militarne policije. Toda bolj težko je doumlji-va pred nekaj dnevi izjava generala De. Gaull, v kateri izraža željo za obnovitev odnošajev med francosko vlado in špansko vlado generala Franka, za katero se ve, ne samo da je fašistična ampak z vojaštvom, surovinami in živežem podpira nemški fašizem v borbi proti Zedinjenih narodov. Tako stališče ne vodi k cilju narodnim interesom, ampak izraža politično sebičnost,, katera more privesti le do nereda in tudi poraza.
SOVJETSKO OZEMLJE OSVOBOJENO. OSVOBOJENJE POLJSKE, JUGOSLAVIJE IN ČEHOSLOVAČKE SE PRIBLIŽUJE — KALININ
Moskva — Močni motorizirani oddelki Rdeče Armade so prebili nacistično obrambno črto v Madžai*ski med reko Donavo in Tiso in se medtem približili madžarski prestolici, Budimpešti. Nacistične in madžarske sile odstopajo z naglico proti prestolici in sicer potem, ko so potisnjene iz močne otr-dbe Orkeni, nekih 24 milj v stran od Budimpešte. Isto poročilo pravi, da civilno prebivalstvo beži iz presto-lice pred topniškim ognjem sovjetskega topništva.
Na severnem področju namreč v okraju Petsamo,, poročilo med drugim pravi, da je očiščeno od nacističnih sil, dočim so močni od-
Amerikanci bombardirali Tokio
delki sovjetskih čet. že nekih 40 milj na znotraj vzhodne Prusije. Sovjetska časnikarska agencija "Tass" pravi, da so v teku ljute bitke severno od Waršave med reko Bug in Vislo.
Medtem sovjetsko časopisje je z velikimi naslovi naznanilo narodom Sovjetske Unije, da je ozemlje Sovjetske Unije popolnoma osvobojeno in očiščeno od' nem-
BRITANCI DOSPELI V SOLUN London — Ameriška voj- bombnikov bombardirala ja
IZ UREDNIŠTVA
Uredništvo Edinosti ima 1 posesti pismo iz starega kraja za Anton Jakofčiča iz Krasica, Belokrajina od njegove hčerke,, za katero naj se omenjeni obrne na uredništvo, da ga pošljemo na njegov naslov.
na mornarica in tudi zračna sila,, ste zadnjega tedna vničili veliko število japonskih bojnih ladij ob filipinskem otočju. To je bil menda največji poraz za japonsko mornarico se glasi poznejše poročilo iz glavnega stana, ameriške vojne komande na Pacifiku.
Medtem radio vest iz Tokia med drugim prizna, da so velika krdela ameriških
NEMCI BEŽE IZ ŠKE
NORVE-
MINISTER RALSTON RESIGNIRAL
Ottawa — Hon. J.L. Ralston, minister za narodno obrambo, predvčerajšnem je podal resignicijo na podlagi precej vročih debat v vladnem kabinetu glede rezervne armade, katera šteje tisoč dobro izurjenih voltov medtem,, ko kanadska armada ono stran oceana potrebuje ojačanja. Kako stališče bodo zavzeli drugi ministri, kateri so v tem oziru podpirali ministra Rals-oa, poročilo ne omenja.
Na njegovo mesto je ime-novan general A.G.L. Mc-Naughton, bivši vrhovni poveljnik kanadske armade na evropskem kontinentu, kateri je bil kakor zatrjujo poročila pozneje premeščen radi slabega zdravja.
Vladno stališče napram rezervni armadi in pa pošil-n rezerve ono stran oceana, je kakor znano le na podlagi dobrovoljcev. Konservativni krogi vodijo precej vročo debato proti vladnega stališča in zahtevajo, da vlada spremeni svoje stale in odpošlje dovolj močno rezervo za opačitev ka-Iskih oddelkov na ono stran oceana.
Stockholim — Napram poročilu podtalnega gibanja iz Norveške,, okrog 30.000 nemške armade je evakuirano zadnjega tedna. Toda vidni znaki kažejo, da si bodo Nemci prizadevali zadržati v obrambi Narvik. število vlakov natovorjenih z ranjenci iz severne Norveške in Finske, je dospelo zadnje dni v bolnišnice v Narvik.
Kakor razvidno za nacistične sile obstoja resen problem, namreč kod in kam bežati. Beže iz vzhodne bojne črte, beže v Franciji, beže iz Grčije in fyeže iz Jugoslavije.
Ni pa daleč dan, ko ne bo kam bežati.
ponsko prestolico. Posebno prizadeto je industrijsko področje. V mestu samem pa je nastala panika med prebivalstvom.
Britski oddelki, kateri so zasedli že večji del grškega ozemlja, so dospeli v Solun,, važno pristaniščno luko ob Egejskem morju. Ista vest pravi, nacistične sile odstopajo proti Jugoslovanski meji, toda njihova pot za umik je preprečena in se računa da je z tem nekoliko nemških divizij na Balkanu v pasti.
Nikolaj Kovačevič imenovan za novo službo
Nikolaj Kovačevič, glavni organizator Sveta Kanadskih Južnih Slovanov je zadnje dni imenovan po kraljevski vladi premiera šuba-šiča, za stalnega jugoslovanskega predstavnika na Mednarodni konferenci dela.
Br. N. Kovačevič je po narodnosti Črnogorec, kateri je znan bolj z imenom "Stari" ali pa "čiko", je zelo vnet bojevnik za narodne pravice in izvolitev njega kot jugoslovanskega predstavnika za Mednarodno konferenco dela,, obeta ne samo zvesto predstavništvo, ampak tudi veliko zaupanje večine jugoslovanskih izseljencev tukaj na tem kontinentu, kakor tudi nedvomno v stari domovini, kjer je enako znan med ljudstvom po svojem aktivnem delu za dobrobit naroda in domovine.
Z strani uredništva Edinosti, čestitamo br. N. Ko-vačevič-u.
ških fašističnih morilcev. Predsednik Kalinin, kateri je naznanil zgornjo vest o-benem predvideva skorajšno osvoboditev Jugoslavije,, Poljske in Čehoslovaške rekoč: "Ni daneč dan, ko bodejo sovjetske, britske in ameriške čete se spojile na nemškem ozemlju. To bo dan popolne zmage!"
Na področju Jugoslavije oddelki Narodno-osvobodilne armade in Rdeče Armade se približuj o Zagrebu, prestolici Hrvatske. V Sloveniji so v teku ljute borbe posebno na štajerskem in Koroški. Na več krajih zavstavl-jen je železniški promet, poroča radio postaja Svobodna Jugoslavija.
TRI VAŽNE KONFERENCE
UNISKI POKRET MOČNA OPORA TAKO ZA VOJNO KAKOR TUDI V POVOJNIH VPRAŠANJIH.
Toronto — Minuli teden so se vršile tukaj tri zelo važne konference unijskega pokreta v deželi. Poleg jubilejne konvencije Trade and Labor Congresa, ste se v teku tedna vršili konferenci in sicer United Elec-trical and Machine Workers CIO in United Automobol Workers of America, CIO.
Kakor razvidno iz resolucij treh unijskih gibanj poglavitna rasprava se je vršila glede vzakonitve progresivnih delavskih zakonodaj kar vključuje zavarovalnino proti brezposelnosti, zavarovalnino proti poškodbam ,onemoglosti in pa zagotovitev proti brezposelnosti po skončani vojni.
Resolucija delavskega kongresa poleg tega da vključuje zgornja vprašanja, obsoja vlado premiera Drew in zahteva sklicanje izred-
Sovjetska Unija odklonila sodelovanje
NA MEDNARODNI KONFERENCI KAMOR STE POVABLJENI ŠPANIJA IN PORTUGALSKA
iz
London — Napram vesti Londona,- Sovjetska Unija je odklonila vdeležiti se Mednarodne Konference, katera se bode vršila v Chicago glede zrakoplovne transportacije po vojni, na katero so med drugim povabljene tudi države kot naprimer: Švica, Portugalska in Španija.
Časopisna agencija "Tass" glede odklonitve pravi, da je pooblaščena izjaviti, da se Sovjetska Unija ne bo vde-ležila konference,, na katero so povabljene zgoraj imenovane države in med
Odmev osvobojenja Beograda
Split in druga mesta osvobojena
Veselje in radost je zavladalo med civilnim prebivalstvom potem, ko je naznanjena osvoboditev Splita zelo važna pristaniščna lu-ka v Dalmaciji ob Jadranskem morju. Ista vest medtem omenja osvoboditev še drugih nadaljnih mest, kot naprimer Sinj, Divulje in Trogir. Slednje je bilo zelo močna sovražna utrdba za celo dobo okupacije.
V dolini reke Neretve osvobojeno je mesto čapljina. Nemci in vstaši beže proti Mostarju. V teku so borbe za Kotor, Herceg Novi in Djenovič.
železniška proga izmed Karlovca in Capraga, je prekinjena na več krajih se glasi poročilo radio postaje Svobodna Jugoslavija,, obenem pa naglaša, d,a ni več daleč dan, ko bode osvobojen Zader v Dalmaciji. Z osvobojenjem Splita, glavnega mesta Dalmacije, se odpira nadaljna možnost za dobavo orožja in hrane preko Jadranskega morja.
Moskva — Tiskovna služ ba Vse-slovanskega odbora vam pošilja članek Ilije Eremburga, kateri je izšel v glasilo Rdeče Armade, "Rdeča Zvezda" z dne 21 oktobra in se glasi:
Beograd je osvobojen!
V pred vojni Jugoslaviji se je postopalo, kakor z otrokom. Včasih se je dajalo kisel kruh in včasih pa potisnilo prav tja v kot, "posebno one Jugoslovane, kateri so napovedovali zvezo Hrvatskih fašistov, kateri so se oborožili z italijanskimi bombami in vprizorili igro v Marselju„ ali pa Srbskih fašistov, kateri so v parlamentu streljali, z fašizmom v Evropi. Taki in sicer "manjši kraljički" so bili dokaj pripravni zavzeti oblast v svoje roke na račun posameznih narodov. Toda vemo, da ni manjkalo tako policije kakor tudi orožnikov, proti izgredom in narodnim protestom.
Celo slepec zdaj izprevi-di, da narod ni bil naklonjen fašističnim avanturis-tom, ampak narodnim pravicam in svobodi. Razvoj vojne to potrjuje. Bivši na-vodno "narodnjaki" so postali izdajalci, a preprosto ljudstvo resnični heroj Jugoslavije.
Jugoslavijo se je prištevalo približno med Rumunijo in Madžarsko, toda prišla je v ospredje zgodovine in zvrnila oči celega sveta, kajti Nemci so okupirali Jugoslavijo v dobi, ko nemška vojna mašina ni računala kaj pomeni narodni odpor.
Pohlepno so drveli skozi goreči Beograd! Okupirali so državo, z katero so dolgo let vladali paraziti in izdajalci. Nedič in Pavelič sta pozdravila fašistične pohot-neže. Nemci so mislili da je vojna v Jugoslaviji skonča-na in da bodo zdaj mirno pili Dalmatinsko vino in ka-
RESNA SITUACIJA V KITAJSKI
New York — Zadnje dni je odpoklican general Joseph Stivvell, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Kitajski, Burmi in Indiji. Glede odpoklicanja generala Stivvell, poročilo podaja obširni pregled zelo resnega položaja v Kitajski. Poročilo dolži Chiang Kaišek-a tako za resno situacijo kakor tudi glede nesporazuma z o-menjenim generalom.
Resna situacija je nastala vsled tega, da se gre Chiang Kaišeku bolj za borbo proti močne in dobro organizirane armade pod vodstvom komunistične stranke Kitajske, kakor pa proti japonskih okupatorjev. Proti tej armadi Kitajski diktator Kaišek pošilja svoje najboljše čete zlic temu da se odločno bori proti japonskih okupatorjev in kontrolira večje število partizanskih oddelkov celo na okupiranem ozemlju, istočasno ko japonske sile prodirajo skoraj neovirano na posameznih krajih vsled sabotaže in pa korupcije generalnega štaba kitajskega diktatorja.
dili Macedonski tobak. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Vojna se je šele začela. Ljudstvo se je dvignilo proti okupatorjem.
Zgodovina Narodno osvobodilne in partizanske armade, je ena velika junaška pesem, katera nas spominja na pesem junaka "Janko", kateri je padel pred dvesto leti. Pastirji, poljedelci, rudarji, dijaki, moški in ženske, so se oborožili z starimi pištolami in se postavili na zoper "mogočni nemški armadi." Ali so mogli sanjati spomladi leta 1941, da pride dan, ko bodo zajeli celo nemške generale ? Prvi jugoslovanski partizani so šli v borbo kakor "Janko" z nezlomljivo mislijo na častno smrt. Za ono dobo Nemci so se približali na vrata Moskve. Toda ponosni možje niso pripognili svojih glav in niso se udali. Enako kakor "Janko" kateri je prezrl svojo smrt pod ostro sabljo sovražnika pred dvesto leti. Toda to je le pesemska legenda in tudi sanje. Spregovorimo pa o kričeči resnici naše dobe o Narodno Osvobodilni in Partizanski armadi, katera je premagala fašistične razbojnike in osvo-bojila Beograd, kot glavni steber Nove idealne Jugoslavije enotnosti in bratstva na Balkanu in drugod.
Nemci so skušali z svojo "modro politiko" nahujskati narod proti naroda, Srbe proti Hrvatom in obratno. Oni so pobijali srbsko ljudstvo v Bosni, Beogradu in
temi zlasti Španija in Potu-galska, kateri ste podpirali Hitlerja v vojni proti Zedi-njenim narodom.
Diplomatični krogi so v-sled tega precej vznemirjeni in skušajo to izjavo tolmačiti na različne načine v nasprotnem smislu. Posebno apizarski in izolacionistični krogi skušajo zanetiti nezaupanje napram Sovjetski Uniji. Pozabili so kot razvidno o javni tajnosti, da Frankov fašistični režim ne samo da je podpiral Hitlerja z "plavimi brigadami" na vzhodni bojni črti, tembolj z surovinami in tudi hrano. In naposled kako naj bo drugačen v tem oziru od svojih gospodarjev, katerim gredo zasluge glede obstanka njegovega režima v Španiji.
Frankov režim v Španiji je vzpostavljen z nemškimi in italijanskimi fašističnimi bajoneti, poleg tega tudi podpiran z strani posameznih kapitalističnih krogov, kateri so ne le nasprotni str-moglavitvi njegovega ražima ampak skušajo iz trte izviti dovolj močno prepričanje za javno mnenje, da je Španija nevtralna država.
Odgovor Sovjetske Unije v tem oziru je pravilen in zasluži podporo od vsakega poštenega demokrata in rodoljuba. Frankov režim v Španiji, je režim španskega fašizma in kot tak spada pod obsodbo enako, kakor Laval-Petain v Franciji.
nega zasedanja provincio-nalne vlade. Premier Drew, kateri je govoril na Kongresu in se v svojim govoru glede vprašanja potrebe za koalicijsko vlado, poslužil znanega trika rekoč, da je to vprašanje podtaknjeno z strani "komunistov" in da ne vidi potrebo izrednega zasedanja provincionalne vlade. Delegat unije gozdnih delavcev iz Port Arthurja,, je precej poparil njegovo napoved ko je dejal: "če bi bili poslušali v letu 1940, ko se je povrnil tedaj polkovnik Drevv, da je "ruski komunizem" na trhli podlagi in se bo razpršil z prvim udarcem, bi z tem zagotovo ustregli Hitlerju in Hirohitiju. Enako pa zdaj spričo dejstva da provinci-onalna vlada ni storila prav ničesar kar je obljubila storiti, premier Drew se osla-nja na znani trik rdečega strašila z namenom da odvrne ljudstvo in gibanja od opravičenih zahtev."
Kongresa sta se vdeležila I-obenem minister za delo in pa minister za povojno zaposlitev. Medtem da je to menda prvikrat v povesti unijskega gibanja, da sta se dva ministra vdeležila unijskega kongresa, je značilna izjava ministra za povojno zaposlitev Mr. Howe„ kateri je dejal, da je vlada pripravna imenovati delavske predstavnike v uradne odbore, čigar naloge so rešiti problem o zaokrenitvi iz vojne na mirodobno in civilno proizvodnjo.
Na zasedanju provincio-nalnega odbora United Au-tomobil Workers Unije, je resno zavzeto progresivno stališče glede ekonomskih in političnih zadev v dobi vojne in povojni. Resolucija s ozirom na to vprašanje v-sebuje pripravnost avtne unije podpirati vojne napore do popolne zmage, kakor tudi podpirati program provincionalne vlade, kateri vodi k ekonomski sigurnosti dežele in pa povojnega miru v svetu.
ČISTKA VLADNIH
BOGDAN RADICA POKLICAN V LONDON
Bogdan Radica pred odhodom v London na poziv vlade, se je potom pisma uredništvu Novosti, zahvalil tudi uredništvu Edinosti in Srbskem Glasniku, za kooperacijo in pa odločno podpiranje Narodno-osvobodilne borbe pod vodstvom maršala Tita. Pri tem pa je zaobljubil, da bo tudi on enako storil kar največ v prid novi demokratski in federativni Jugoslaviji.
drugod. Tam kjer jim ni šlo za roko,, so dovršili zločinski posei nedičevci, mihajlo-vičevci in paveličevci. Toda niso dosegli svojega cilja. O-krog maršala Tita,, so se zbrali Slovenci, Hrvati, Srbi, Macedonci in Črnogorci. Ma-cedonija — "jabolka za nesoglasje" — raztelešena na (Nadaljevanje na 4 str.)
London — Iz zanesljivih virov vesti trdijo, d,a je vlada premiera šubašiča končno začela z čistko raznih uslužbencev. Tozadevna vest pravi,, da je odstavljen dr. Jeftič vred z pomožnim ministrom za zunanje zadeve in bivši poslanik v Londonu, Vladimir Milanovič. Medtem odstavljen je iz položaja jugoslovanskega predstavništva v Stockholmu,- Ava-kimovič in pa oficir pri mi-nisterstvu za zunanje zadeve Teofilot Jurovič.
Nadejati se je, da vlada premiera šubašiča ne ostane le pri tem, temveč da začne z čistko še preostalih nameščencev bivših protinarodnih režimov in da namesti nova predstavništva, katera bodo imela zaupanje naroda na zunaj in znotraj Jugoslavije.
Nadalje ista vest trdi, da je šubašič vred v generalom Velebit odpotoval v Jugoslavijo na posvetovanje z maršalom Titom. Nekatero časopisje, katero se bavi z vprašanji Jogoslavije o tem pravi naslednje: "Politično, maršal Tito zagovarja sovjetski sistem notranje oblasti in iz tega stališča polaga rešitev federalnega vprašanja Jugoslavije. Njegovo stališče podpirate Sovjetska Unija in Vel. Britanija.

EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Kegistered in the Registry Office for the Oity «f Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Sedemindvajseta obletnica velike revolucije
Ena od najznačilnejših enako v tekoči dobi kakor tudi daleč v bodočnosti, je obletnica velike ruske revolucije.
Dne 7 novembra oboroženi delavci in kmeti, so strmoglavili bivšo carsko korupcionaško in brezobzirno oblast, ter vzpostavili vlado nove človeške družbe in z določbami novega družabnega reda, kjer ni izkoriščanja človeka po človeku in tudi narodnega ter nacionalnega zapostavljanja in nepravičnosti. Ampak vlada socijalna pravičnost in enakopravnost ne glede na narodnost, spol ali pa poklic. Vsak državljan je že po državnem ustavu zaščiten in mu ni treba skrbeti, kako naj plača šolnino in kako se bo preživljal na stara leta. Matere tudi niso v skrbeh glede poroda in zdravniških stroškov, delavci ne trpe strahu radi poškodb v tovarni itd., ali pa poljedelci glede vremenske nezgode. Vse to in število raznih socijalnih privilegij, je danes last narodov Sovjetske Unije* katere so nekoč vživali izključno zelo omejeni sloji, namreč carski izvoljenci, veleposestniki in kapitalisti.
Toda poleg vidnih dejstev kaj pomeni dejanska svoboda in življenska demokracija, skozi razvojno dobo opazimo ne samo nešteta gorja in trpljenje, lakoto in stradanje ljudstva po prvi svetovni vojni in za časa revolucije, ampak tudi zunanjo intervencijo in blokado,, vsled česa je ljudstvo bilo prisiljeno požirati sline mesto kruha in stisniti jermen okrog pasa s zavestjo in samo-požrtvov,alnostjo, da zgradi novi dom, novo gospodarstvo in novo silo, katero danes po preteku 27 let občuduje cel svet.
Narodi Sovjetske Unije so vztrajali tako v izgraditvi mogočne socijalistične države, kakor tudi v tekoči vojni proti eni najbolj oboroženi vojni mašini, nemškega fašizma. Cel svet razen delavskega pokreta in onih voditeljev, ki so vedno zagovarjali Sovjetsko Unijo kot reše-valko suženjstva, je z nekim nezaupanjem zrl na vzhodno bojno črto po 21-tem junijem leta 1941.
Horde nemškega kaprola, katere so v pijanem stanju vdrle skozi mejo Sovjetske Unije in brezobzirno uničile poleg mest in vasi, na tisoče in tisoče nedolžnih ljudi, žena in otrok, prav gotovo niso polagale kakšno pozornost na novo človeško družbo, novo kolektivno gospodarstvo in pa jekleno vdanost svoji novi domovini ljudstva Sovjetske Unije. Kaj še. Nemški kaprol je vnaprej odra-čunal šest tednov za "popolni poraz" armade Sovjetske Unije. Tudi na zunaj so zatrjevali njegovo napoved in začeli prelivati krokodilske solze, češ ko bi ne bil ubit Tuhačevski, Radek, Zinovjev,, Kamenev itd. Preteklo pa je ne samo šest tednov od tega časa, ampak tri leta in zgo-tain, Nedič-Pavelič-Rupnik in take izdajalske družine z Armada je bila daleč bolj varna brez raznih Laval-Pe-tain, Nedič-Paveli-Rupnik in take izdajalske družine z novimi generali in maršali ter neomajano enotnostjo naroda. To so sicer nepobitni fakti, kateri bodo ohranjeni v daljni bodočnosti človeštva opozarjanjoč ga pred ne-varnstjo s ozirom na razne proti narodne elemente,, da jim pravočasno pristriže peruti in zapečati njih usodo za svoj nadaljni obstanek.
Sedemindvajseta obletnica velike ruske revolucije bo praznovana to leto v znamenju približavajoče zmage nad nemškim fašizmom, obenem pa v znaku priznanja Sovjetski Uniji in Rdeči Armadi, za rešitev sveta pred fašistično tiranijo. Ta dan je posebne važnosti za narode in človeštvo vsepovsod in prav posebno za nas Jugoslovane, kajti junaški oddelki Rdeče Armade, kateri so sem od leta 1941 zaobrnili kolo zgodovine v smer popolnega poraza nemškega fašističnega reda, ter izgraditvi novega povojnega sveta na podlagi in določbah zavezniškega sporazuma v Teheranu, danes rama ob •rami osvobojujejo vred z slavno Narodno-osvobodilno armado pod vodstvom maršala Tita — Jugoslavijo in ostali svet. Zato je 27-ta obletnica velike ruske revolucije najznačilnejša obletnica za človeštvo v splošnem.
Proslavimo ta dan v znaku nezlomljive protifašistične enotnosti in v znaku neumrljevega zavezništva z narodi Sovjetske Unije, kot najmočnejša zagotovitev za trajen mir, narodni progres in narodno enakopravnost.
Naj živi velika Sovjetska Unija, njen veliki vodja maršal Stalin in slavna Rdeča Armada!
Osvobojenje Beograda
Dne 21 oktobra oddelki pod vodstvom maršala Tita vred z oddelki Rdeče Armade, so zmagoslavno vkorakali v glavno mesto Jugoslavije — Beograd.
Kakšna radost in odoživljenje je zavladalo med ljudstvom jugoslovanskega porekla ne samo v domovini* ampak tudi v izseljeništvu, pričajo številni pozdravi naslovljeni potom javnosti z strani raznih ustanov in drugače javnih delavcev in uglednih predstavnikov.
Bivši jugoslovanski protinarodni režimi, kateri so le s pogledom na zemljevid trpeli strah pred razdaljo med Beogradom in Moskvo,, so skušali z vsemi sredstvi označiti Moskvo kot nekaj na drugi strani sveta. Daleč — prav daleč in nedosegljivo. Bližje sta bila seveda Rim in Berlin za bivše jugoslovanske krmilce ne samo za sodelovanje, ampak bombardiranje in vničevanje narodov in narodnega imetja v Jugoslaviji.
Toda iz tako "velike daljave" Moskva ni prišla v Jugoslavijo, oziroma Rdeča Armada vničevati mesta in vasi,, tudi ne moriti tisoče nedolžnih prebivalcev, ampak osvoboditi prestolico in Jugoslovijo od nemških rabljev in njih privrženih domačih izdajalcev po vzorcu Nediča, Paveliča, Mihajloviča, Rupnika, Novaka in družine.
Svečenik Maletič je v enem svojem govoru omenil: "V Jugoslaviji ste morali takoj v pričo če ste omenili samo "R", kar bi značilo Rusijo, takoj se izgovoriti na "ribo" da ne zapadete kazni." Tako so torej bivši protinarodni krmilci v Jugoslaviji delili svobodo besede in misli napram veliki bratski državi, najbližji po plemenu in jeziku narodom Jugoslavije, katera je prožila sedaj ne sa-
Poslanica pisatelja Adamiča,
ČASTNEGA PREDSEDNIKA JUŽNO SLOVANSKIH A-MERIKANCEV OB OSVOBOJENJU BEOGRADA
"Ves svet je že slišal o tem kaj se godi v Jugoslaviji Jugoslavija je na tem, da postane svobodna in se znebi strahot nemške okupacije in sramote narodnih iz dajalcev, njihovih pomaga-čev in sokrivcev. Za nas tukaj v Ameriki je to velika vest — prav posebno za one, ki so kot jaz bili rojeni v Jugoslaviji.
"Govorim vam,, vsem, ki se borite in ki delate v Jugoslaviji, kot častni predsednik Slovensko-ameriške ga narodnega sveta, ter kot ameriški pisatelj, ki mnoge izmed vas osebno pozna še izza časa svojega obiska v Jugoslaviji pred 11 leti; v teku zadnjih dveh let sem si prizadeval, da bi objasnil in raztolmačil Amerikancem čudoviti razvoj osvobodilne borbe, ki se je začela v moji rojstni Sloveniji, ki se je potem vnela v Srbiji pod neposrednim vodstvom Tita,, ter se v teku zadnjih dveh let razširila po vsej deželi. Dolgo časa je vladala v A-meriki precejšnja zmeda
glede dogodkov v Jugoslaviji. Danes pa razume sko ro vsa Amerika kaj se je pripetilo in zakaj. In Amerika je hvaležna . in navdušena.
Mnogi Amerikanci so spo znali v teku zadnjega leta ali pa v teh zadnjih mesecih, da je ono kar se dogaja v Jugoslaviji zelo sorodno naši lastni ameriški revoluciji pred sto-in-šestdeset leti, v kateri so se tudi nazi vali nekateri naših borcev partizani. Vaši jugoslovanski partizani so celo zbudili v nas ponos nato, da §o prvi svobodoborci, ki so se nazi-vali partizani, nastopili v ameriški zgodovini.
Večina Amerikancev je dobila silno globok vtis od maršala Tita, njegovega sijajnega in hrabrega vodstva, mnogi izmed nas smatrajo, da je ena velikih osebnosti, ki je prišla napovršje v tej strahotni zmešnjavi groze in slave v tej vojni. Mnogi izmed nas smo polni občudovanja ko čujemo ime-
na drugih jugoslovanskih prvakov — Josip Vidmar, Vladimir Nazor, Ivan Ribar, Boris Kidrič in generalov Popovič,, Dapčevič in drugih Pozdravljamo vas vse.
Zdaj, kot sem rekel in kot vi celo bolje veste kot jaz,, je dan vaše popolne osvoboditve tik pred nami. želim, da bi vedeli, vsi vi borci in patrijotje, da so mnogi izmed nas v Ameriki navdahnjeni s ponižnostjo, ko gledamo na vaše vojaške in revolucijonarne uspehe, da delimo z vami občutek zma-goslavlja ter da bomo nadaljevali svoja prizadevanja, da vam pomagamo materijalno in moralno v teku mesecev in let, ki prihajajo, ter da smo tudi prepričani, da boste vi sami storili vse
Dr. Stanko Vuk
(Povzeto iz "Slovenskega poročevalca št. 13 z dne 1 junija 1944.)
Dne 10 marca so belo-pla-vi izdajalci v Trstu umorili dr. Stanka Vuka in njegovo ženo Danico, ki sta odhajala v partizane. Zavedali so se kakšen udarec zanje bi bil javni pristop Vuka k Osvobodilni Fronti. Da bi zabrisali svoj zločin in vnesli zmedo v osvobodilno gibanje na Primorskem, so javno zakričali in hoteli naprtiti umor Osvobodilni Fronti. Spričo jasnih dokazov,, kdo je umoril Stanka Vuka, so morali'umolkniti.
Smrt Stanka Vuka ne sme nezaslišano mimo nas. Niso samo prijateljska čustva, ki ohranjajo svetel spomin na dragega in odkritega tovariša. Več je! V nas živi podoba mladega človeka, ki je zrastel z to našo slovensko zemljo, ki jo je ljubil in znal zanjo žrtvovati vse.
od
potrebno v smotru, da vašalo . . -zmaga, ki je tudi naša zrna-1 Spominjamo se ga kot zves-ga, požene v bodočnosti kali te^a sma tistega dela naše
tistega cvetja, ki so si ga zaslužila hrabra ljudstva Jugoslavije. —
SMRT FAŠIZMU! SVOBODA NARODU!"
Civilna bolnica v Trebnjem na Dolenjskem
(Povzeto iz "Kmečkega Glasa" št. 4, april 1944.)
"V Trebnjem je bila ustanovljena bolnica za civilno prebivalstvo novomeškega področja. Ta ustanova, zgrajena v interesu ljudskega zdravja, je že v svojem početku sprožila razna ugibanja, pomisleke in odobravanja ter vzbudila veliko zanimanje med najširšimi plastmi našega ljudstva. V tem času in pa v takih okoliščinah ustanavljati civilno bolnico. Iz nič! In vendar, komaj so pričeli ti črnogledi modrovati,, že se je pokazalo delo obrtnikov. Sestanki žen in deklet, razgovori apotekarjev in zdravnikov so vodili rast bodoče bolnice. Kmalu nato je bil sprejet na zdravljenje prvi bolnik v največje zaprepaščen-je onih, ki še danes ne verujejo, da se lahko ustvarijo z dobro voljo, delom in trdno vero tudi iz "nič" največja dela".
To so bile prve besede tovarišice upravnice civilne bolnice v Trebnjem,, katero sem naprosil kot dopisnik lista za razgovor o postanku in o organizaciji bolnice.
"Bolnica je nameščena v idealnem gozdnem in poljskem zatišju. Imamo 4 bolniške sobe s 25 bolniškimi posteljami, operacijsko sobo, pisarno, kuhinjo in ostale potrebne prostore. Bolnica je splošna,, z medicinskim in kirurgičnim oddelkom. Splošna, to se pravi za vse bolezni, tudi za nalezljive. In eno prednost ima, da nima razredov".
"Komu je poverjena skrb za zdravljenje?"
"Skrb za zdravljenje je pred vsem poverjena tukaj-šnemu zdravniku, bivšemu primariju bolnice v Ptuju. Nadalje skrbi za nego bolnikov tudi diplomirana (strokovno izvežbana) zaščitna sestra, dve gojenki šole za zaščitne sestre in dve bolničarki. Ne smemo pa pozabiti na kuharico in njeno pomočnico, ki s svojo kuharsko sposobnostjo krepita naše bolnike. Pričakujemo pa še enega zdravnika, in sicer specialista za kirurgijo."
"Kako je bolnica preskrbljena z zdravili?"
"Bolnica je z zdravili zadostno preskrbljena. Upoštevati moramo namreč dejstvo, da je lekarna v Trebnjem sestavni del naše bolnice. Res da nam od časa do časa primanjkuje kaka spe-cialiteta, vendar pa imamo na zalogi zadostno količino v lekarni izdelanih zdravil, ki v polni meri izpolnjujejo to vrzel."
"Kaj bi o bolnici še lahko napisali?"
"Predvsem to, da služi civilna bolnica v Trebnjem izključno le civilnemu ' prebivalstvu novomeškega področja in da nima z vojaškimi edinicami nikake zveze. Zdravljenje v bolnici je brezplačno Zdravje vsakega slovenskega človeka je del narodnega bogastva. Zato je dolžnost vseh slovenskih ljudi, skrbeti za zdravje vsakega posameznika, posebno za tistega malega človeka, k,i nima denarnih sredstev, da bi si lahko privoščil zdravljenje. Ob koncu naj še omenim da posluje bolnica že tri mesece. Na srečo še nismo imeli smrtnega slučaja, pač pa je že bolnik zapustil našo bolnico popolnoma ozdravljen. Tudi ostalim bolnikom se zdravje očitno zboljšuje. Prebili smo
led nezaupanja, ki se prav rado pojavi ob vsaki novi stvari. Danes pa moramo že premišljati o razširitvi bolnice, ker število bolniških postelj ne zadostuje".
Opomba uredništva: Enako je poskrbela tudi Bela Krajina za svojo civilno bolnico, katero vodijo najboljše moči. Vse to dokazuje, s kakšno požrtvovalnostjo gradita slovenski narod in nova ljudska oblast bodočo zdravstveno službo. Naši zdravniki niso niti podobni več onim, ki so nekoč odirali kmečkega človeka, ko je bil najbolj potreben pomoči. Zdravnik pri nas postaja apostol trpečih ljudi, njihov rešitelj in ljudstvo ne čuti do njega le spoštovanje, ampak ga naravnost ljubi.
S.A.N.S.
Štajerska junakinja Lenčka Mrzeljeva
(Povzeto iz "Slovenskega Poročevalca" št. 13 z dne 1. julija 1944.)
Vsa Mislinjska dolina govori s ponosom o svoji junakinji Lenčki, mladem, preprostem dekletu, ki je postalo žrtev izdajalskih strelov, dekletu, ki je raje umrlo, kakor da bi se pustilo odpeljati in mučiti od hitler-jevskih rabljev. Pa ne samo v Mislinjski dolini, po vsej štajerski gre danes glas o tej junakinji, ki je s svojim dejanjem vrgla germaniza-torjem in domačim izdajalcem v obraz nov dokaz, da slovenski narod na štajerskem noče biti suženj, noče biti hlapec, da hoče živeti in si kljub vsemu terorju in žrtvam priboriti svojo svobodo. Naj kričijo in besnijo razni gauleiterji in bundes-fuhrerji, da hočejo Štajerci postati Nemci, toda narod, ki ima take Lenčke, ne bo nikdar in vnikoli propadel, najmanj pa bo dopustil po-nemčenje. Takih Lenčk je na štajerskem še mnogo in ravno take Lenčke so dokaz odpornosti, žilavosti in borbenosti našega naroda na Štajerskem.
Bilo je na dan 1. maja. Na predvečer so goreli po vsej štajerski kresovi, naše hrabre edinice so proslavile ta praznik z napadi na postojanke. Vdrle so v šoštanj in Velenje ter uničile velenjski rudnik, kjer je XIII. SNOB zaplenila prvi top na Štajerskem. Vse glavne ceste stranske poti so bile posute z našimi prvomajskimi letaki, lističi s parolami,, v samem Smartnu pri Slovenj egradcu so bili po hišah nabiti letaki, celo na zi-
mo pomoč v orožju in z svojim vojaštvom, marveč tudi s živili.
Osvoboditev Beograda ostane neizbrisani steber novega bratstva in vzajemnosti med narodi Jugoslavije in Sovjetske Unije.
dovih nemškega orožništva, in vse to kljub pojačani sovražnikovi čuječnosti. Na cerkvi Sv. Tomaža pri Slo-venjegradcu je ponosno vihrala slovenska zastava s peterokrako zvezdo.
Pri vseh teh akcijah je bila Lenčka prva med prvimi, ves dan je bila na delu, nikdar ni mirovala. Drugi dan je dobila nalogo, da prenese važno pismo neki naši edinici.
"Lenčka, to pismo je zelo važno in ne sme za nobeno ceno pasti v roke okupatorja," ji je bilo naročeno. Brez ugovora se je Lenčka s kolesom odpravila na pot proti šmartnu. V šmartnem jo je ustavila nemška policija, med katero je bil tudi ges-tapovski hlapec Wehrmann Zoreč Pepi iz Maribora, ki je takoj pristopil k Lenčki, jo preiskal in našel pismo. "Ne sme pasti v roke sovražniku!" je stopilo pred oči Lenčki. Takoj se je znašla in iztrgala pismo iz rok izdajalskega Iškariota, ga v trenutku raztrgala na drobne koščke in ga tako uničila, da ni bilo mogoče ničesar več razbrati. Izdajalec jo je skušal zgrabiti, toda Lenčka ga je podrla na tla, in drugega, ki je priskočil na pomoč, odrinila, še trije policisti so morali priti, da se jim je posrečilo Lenčko zvezati in odpeljati. Zvezano sta policist in že imenovani wehrmann odpeljala. Ko prispejo do neke hiše v bližini, se je hotel policist informirati o Lenčki in je stopil v hišo, Lenčka pa je z wehrmannom ostala sama pred hišo. "če si Slovenec, me izpusti!" Reče Lenčka izdajalcu in se zvezana požene v beg, skoči v Mislinjo in že doseže nasprotni breg. Videč, da je ne more ujeti, vzame izdajalski wehrmann brzostrelko, pomeri in uni-
domovine, ki ga je tujec najdalj e in najbolj kruto zatiral kot neustrašenega borca za življenjske pravice naše drage primorske zemlje.
Ko so ga prva fantovska leta prebudila iz otročjih sanj, se je znašel v življenju, ki ga je brezobziren tujec utesnjeval od vseh stra ni. Slovensko misel, besedo in pesem, ko jo je Vuk v zavedni družini nad vse ljubil, je fašist v javnem življenju neusmiljeno dušil. Njegov upor je bil elementaren brez zagrajenosti in malo-dušja. Goriško sonce mu je dalo pošten in veder značaj. In tak značaj in pristna življenska volja je rodila iskrenega slovenskega borca in ponosnega upornika proti fašističnemu trinogu. Ko sva na najinih skupnih potih gledala iz zapadnega Triglavskega pogorja primorsko zemljo in ko sva se pogovarjala v večerih z našimi hribovskimi kmeti, je vzkliknil : "kaj ni vredno že za kos te naše zemlje in za te naše ljudi dati vse, tudi življenje?" Niso bije to le besede vročega fanta in izraz njegove pesniške nature. Iz-ponjeval jih je možato in izpolnil. Zgodaj se je lotil političnega dela, izvrševal je težke naloge, ponovno tvegal prehode preko meje in hodil k nam na razgovore in po pobudo za delo. Rastel je v krogu tistih mladih katoliških intelegantov, ki so spoznali pogubno pot klejrikalizma, in se enako uspešno boril proti njim v svoji ožji domovini, kot so se njegovi tovariši okrog "Dejanja" in Jugoslovanske strokovne zveze. Ni se uklonil vplivu in pritisku samo-
ci mlado življenje, kljub temu da za svojim hrbtom sliši policistove klice: "Nicht schiessen! (Ne streljaj!")
Padla je nova mlada žrtev za svobodo svojega naroda, mlado dekle, polno zdravja in mladosti, življenja, v maju, ko je ozelenelo Pohorje, ko je vzklilo cvetje po livadah in travnikih Mislinjske doline. Borba za svobodo, to je bila njena največja ljubezen, kateri je posvetila vse svoje misli, vse svoje delo in končno tudi svoje mlado življenje.
Naslednji dan so jo pokopali. . . Ko so začele padati prve grude zemlje na njeno krsto, so se v največji bližini pokopališča, sredi okupatorske postojanke oglasile tri častne salve — zadnji pozdrav njenih zvestih tovarišev partizanov.
Kakor ljudstvo s ponosom govori o junakinji Lenčki, s toliko večjo besnostjo obsoja zločinska dela slovenskih izdajalcev, hlapcev, ki so se prodali nemškim zverem. Toda naj si zapomnijo izdajalci lastnega naroda: strašno bo maščevanje štajerskega ljudstva, ki že tri leta prenaša najtežje žrtve nasilja, pa vendar ne klone. Dan sodbe ni več daleč. Junakinja Lenčka naj bo svetel zgled vsem tistim, ki danes še vedno omahujejo, ki še čakajo doma, ki se še niso odločili za borbo, naj bo svet zgled vsem našim borcem partizanom in vsej naši slovenski mladini.
Jože Borštnar, politko-misar IV. operativne cone, NOV in POS.
— SANS —
zvanih voditeljev primorskih Slovencev Janka Kralja in drugih, ker jih je za časa spoznal in pravilno napovedal njihovo izdajsko pot v katero so pozneje dejansko zašli. Neumorno je budil slovensko in jugoslovansko misel in ustvarjal med mladimi katoliškimi ljudmi na Primorskem tisto zdravo jedro, ki je skupaj z ostalimi rojaki iz komunističnih in nacionalističnih vrst ustvarilo pogoje za tako mogočen polet osvobodilne stvari,, kakor ga doživljamo sedaj. V znanem tržaškem procesu je bil fašistične justice kot sloven ski borec obsojen na 18 le ječe. Ne proces sam ne strahotne ječe ne odrezanost sveta, nič mu ni vzelo guma, nič mu ni strlo volje. Nasprotno! Njegov značaj je jeklenel, njegova narodna zavest in domovinska ljubezen je rastla. To so jasno pričale sicer redke besede ki nam jih je mogel poslati. Ko je ob zlomu 1941 zvede za naše osvobodilno gibanje ga je pozdravil z vsem srcem in naduševljenjem. In še to sporočilo je poslal: "Naj nihče od mojih prijateljev in znancev tam pri vas, ki niso z vami, ne pričakuje, da mu bom še kdaj stisnil roko." Ko se je v zmedenih razmerah hitler-jevskega režima v Italiji iz-vil iz ječe in prihitel v doma či kraj pri Gorici, je priče takoj sodelovati z Osvobodilno Fronto. Z bistrostjo svojega duha in z ognjem pravega patriotizma se je vživel v hitri tok ustvarjalnega življenja in pripravil vse za svoj javen nastop v prvih vrstah primorskega osvobodilnega boja.
Pismo, ki je nosilo odgovor njegovi želji, da se čim prej sestane z nami pri partizanih, ni več bral. Nekaj dni prej ga je dohitela izdajalska Kajnova roka. Res, Stanko Vuk je padel in ni utegnil iz našega osvobodilnega ozemlja javno zakli-cati svojim rojakom in vsem Slovencem: "Tu sem ker drugod ne morem biti in ni sem nikdar bil." Zamolčal pa te svoje izpovedi ni, saj vse njegovo življenje dokaz njeni resničnosti in iskrenosti in njegova smrt še posebej.
Mi njegovi prijatelji in sobojevniki, ki smo spivm-1 j ali njegovo misel in odločnost prav do zadnje njegove ure, smo dolžni javno izpričati : "Stanko Vuk je ostal zvest svojemu narodu do konca. Bil je odločen pristaš Osvobodilne Fronte slovenskega naroda in iskren pobornik slovenske enotnosti. Kakor je z gnusom obsodil belogardistično in sva-bskobransko drhal, prav tako je z vso odločnostjo obsodil zadržanje in politiko tako znane sredine, pač tiste sredine, ki je hotela brez sramu izkoristiti za svoje prihuljene račune celo njegovo smrt. Ne, primorski rojaki* Stanko Vuk je ostal vam zvest in če mu je izdajalska krogla presekala pot, da ni javno stopil v vrste naših in vaših vodilnih mož, naj vam njegova kri in spomin ulije še večjega poguma za sveto domovinsko borbo in naj njegova dragocena žrtev vzpodbudi desetero, stotero novih borcev, ki bodo javno do konca izgovorili besede, ki je Stanku Vuku zastala v grlu."
Marijan Brecelj.
SANS.
NE PREDVIDEVA SKO-RAJšNI KONEC VOJNE
London — Premier Churchill je predvčerajšnem govoril v poslanski zbornici in. v svojem govoru med drugim pravi, da ne predvideva skorajšni kunec vojne. Lahko se zavleče do prihodnjega leta in celo spomladi, predno bo skončana in popolnoma poražena Nemčija.
Glede vojne proti Japon ski, je dejal,, da bo vzelo ne manj 18 mesecev predno se pre vrže vojaške moči in popolnoma porazi Japonsko, poskončani vojni v Evropi. To napoved je izrekel s ozirom na zahteve za splošne volitve in pravi, da je stališče njegove vlade, da se volitve odloži enkrat za povojni.
t
VSEM KANADSKIM SLOVENCEM IN SLOVENKAM	
Dragi bratje in sestre: Mi	J. Košmrl.
Slovenci iz Sudbury, Onta-	K. Bubala.
rio, delamo skupnp z brati Hrvati in Srbi in Bolgari,	J. Jurea.
	J. Lesar.
pri nabiranju pomoči za Ju-	R. Lesar.
goslavijo. Zbiranje pomoči	A. Smrke.
se je vršilo že precej časa,	T. Smrke.
ali glavno delo se je šele se-	F. Korošec.
daj začelo. Ker danes ima-	T. Lavšin.
mo odprta pota, pomoč pos-	P. Tanko.
lati v staro domovino, mi	A. Marolt.
vam bratje in sestre danes	L. Račič.
sporočamo, da ne bo ostal	M, Smrke.
ne eden Slovenec v Sudbury,	M. Smrke.
kateri bi ne dal pomoč za	F. Curhalek.
Jugoslavijo. Poživljamo vse	T. Plut.
Slovence in Slovenke, ne gle-	G. Tomac. ,,
de kje se nahajajo in kak-	P. Horvat.
šen je njihov poklic, da sto-	J. Gerden.
rijo kakor mi! Združimo se	A. Ruparčič.
vsi in delajmo roka v roki	K. Foys. t
po vzgledu naših bratov in	J. Golobic.
sester v starem kraju. Naj	J. Nagode.
ne bo med nami kogar koli,	J. Lukežič.
kateri bi ne pomagal ali ce-	A. Lukežič.
lo oviral pri zbiranju pomo-	K. Foys.
či za naš narod ali pa pri	M. Foys.
zagovarjanju njegove svete	M. šile.
in opravičene borbe.	F. šile.
Pomagajmo Narodno-os-	F. Fingust. T. Fingust. F. Lavšin. F. Tanko. F. Kužnik. > B. Kužnik. A. Kobetič. K Nagel. ^ , "" * A. Flening. D. Bošnak. F. Wittene. J. Corovšek. V. Steklasa. F. Steklasa. A. Leskovec. T. Košmrl. L. Bartol. F. Bosnar. " "> J. Bratenič.
vobodilni armadi pod vod-	
stvom maršala Tita, da uspešno izvede največje delo	
naših narodov, za svobodo srečno in demokratično Jugoslavijo,, kjer ne bo prezi-	
ra in ne tlačenja v narodnih	
ali socijalnih ozirih. Pomagajmo na polju dela združitve v močno enoto vsih kanadskih Slovencev in Slovenk, kakor tudi sobratskih narodnih skupin, Hrvate, Srbe, Macedonce in Bolgare za pomoč Novi svobodni in	
enakopravni Jugoslaviji, ter	
bivajočih narodov na Balkanu.	
	V. Bratenič.
Prosimo vsa društva in or-	F. Žagar.
ganizacije zgoraj imenova-	J. Salmič.
nim narodnih enot, da pre-	T. štrumbel.
čitajo naš apel na svojih re-	F. Lenaršič.
dnih sejah. Nadalje napro-	L. Gačnik.
šamo tudi n-aše časopisje, da	M. Gačnik.
priobči naš apel, ter da se	J. Oman.
ga pošlje ministru Maruši-	F. Oman.
ču in Cankarju v London,	I. Oman.
da se ga pošlje v Slovenijo	L. Saje.
bratu Vidmarju in Kidriču,	T. Saje.
kakor tudi maršalu Titu.	F. Župančič. '
Sudbury dne 2 oktobra 1944.	T. Kališek. M. Rom.
	J. Miklich.
Podpisani Slovenci in Slo-	F. Somrak.
venke.	J. Kramar.
J. Zakrajšek.	F. Kolenc. T. Čebulj.
A. Gorše.	J. Fabjan.
S. Gorše.	F. Marolt.
J. Gorše.	J. Lavšin.
J, Gorše.	A. Miroslavič.
	T. Kramarich.
J. Slovenec.	H. Kramarich.
J, Smrke.	V. Koligar.
M. Smrke.	L. Debelak.
J. Smrke.	M. Debelak.
L. Smrke.	J. Gliebe.
I. Vašček.	M. Gliebe.
H. Višček.	J. Mali.
C. šterbenk.	M. Bajt.
A. šterbenk.	T. Grm.
J. šuštaršič.	J. Žagar.
J. Nemanič.	J. Nosan.
F, Zaic.	F. Cvar.
E. Gliha.	A. Marolt.
J. Gliha.	P. Tomac.
,M. Zaje.	M. Tomac.
J. Košmrl.	F. Dim.
F. Tršelič.	R. Dim.
J. žičkar.	L. Stariha.
L. žiškar.	J. Stariha.
ZAHVALA ŽENSKEGA KROŽKA
Toronto — Po vzgledu naših sester po drugih naselbinah, ustanovile smo tudi me krožek Slovenskih žen, za zbiranje in šivanje obleke za naš trpeči narod v starem kraju. Da pa tudi same nekaj doprinesemo v ta namen smo priredile ve-čerinko dne 22 oktobra v dvorani na 386 Ontario St.
Krožek slovenskih žen, se najlepše zahvaljuje vsem gostom kateri so nas obiskali ta večer, posebno zahvalo muzikantom in vsem, kateri so pomagali pri prireditvi in z tem omogočili k večjemu uspehu te naše prireditve.	# ,
Čisti dobiček znaša $162. 00 in je namenjen za pomoč našemu narodu v stari domovini. Poleg tega smo prejele vsoto $126.00, katera je bila zbrana na skupni zabavi tukajšnih slovenskih društev; odsek Zveze Kanadskih Slovencev,, odsek SNPJ., in odsek VPZ. Bled, katera je bila namenjena za iste svrhe. V imenu našega krožka se prisrčno zahvaljujemo omenjenim društvim in organizaciji, za izročeno vsoto.
Sklenile smo da za ta denar kupimo in da se odpošlje z parnikom, katerega se
pričakuje da pride vsak čas, da odpelje zbrane stvari, to kar je najpotrebnejše,, namreč obleko za otroke, v starosti od 6 do 15 let.
V tukajšni Vele-trgovini "T. Eaton", smo nakupile stvari katere nam je bilo mogoče dobiti, to je:
226 parov volnenih nogavic za otroke, za kar smo plačale $114.17. 50 komadov volnenih svedrov, $118. 40, 1511/2 jardov Flanele, $50.00 in 47 jardov blaga za Ženske obleke, znaša $37.13.
Skupno gornja vsota znaša $320.00.
Pri nakupovanju robe smo omenile v kake svrhe je namenjena in smo dobile popust vsoto $32.00, katera nam je manjkala za napla-čilo omenjenih stvari.
To je naša prva pomoč, pri kateri pa ne mislimo da je dovolj, mi hočemo in želimo nadaljevati naše delo, ter vabimo vse ostale Slovenke v Torontu,, da se nam pridružijo, v tem plemenitem podvzetju za čim večjo pomoč našim v domovini.
Z tem želimo se še enkrat zahvaliti vsem skupaj, kateri je količkaj pomagal in prispeval za to plemenito svrho.
Krožek Slovenskih Žen.
Pomožna akcija in drugo iz naše okolice
Kirkland Lake — Danes se piše in čita našega jezika v časopisju,, naj si bo v Združenih državah ali Kanadi, predvsem kako materijalno, finančno in tudi moralno nuditi pomoč v staro domovino itd.
V	vseh mestih in naseljih širom tega kontinenta kjer je le mala grupa našega živ-lja, je klic za pomoč iz stare domovine predramil. Stopili so skupaj in osnovali odbore ter storili kar je največ mogoče, da se odpomo-re še preživelim na razvalinah drage nam očetnjave. Kakor so naši rojaki v sosednjih Združenih državah osnovali SANS in Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev, tako tudi izseljenci iz Jugoslavije v Kanadi, niso zaostali spečih v teh tako pomembnih časih. In kar je predvsem važno za pomoč slovanskim narodom, katerih junaške armade so bile edine da so stopile na pot grozečim fašističnim hordam in nemo, ali odločno jim ukazale: Nikamor več naprej; nazaj v svoje brloge kjer vas bo dohitela zaslužena kazen.
V	juniju t.l., potom predstavnikov s redko izjemo vseh predstavnikov v tem Dominionu obstoječih jugoslovanskih organizacij je bil postavljen temelj in organiziran Svet Južnoslovanskih Kanadčanov, katerega cilj in naloga je nuditi vso pomoč Svobodni Jugoslaviji, odnosno njenemu narodu„ kateri je brez dvomno pomoči tako nujno potreben.
Danes, ko to pišem sem ravno prejel obvestilo iz Gl. urada v Toronto, da je jugoslovanski parnik že na potu z namenom, da iz kanadskih pristanišč naloži in odpelje vse prispevke našim v domovino, ki trpijo pod golj-goto, kar so usmiljena srca žrtvovala in doprinesla, da se jim vsaj malenkostno ublaži neizmerno gorje ter tudi omogoči kolikor prej mogoče zaceliti rane, katere jim je prizadel jeklen blagoslov poslan na naš tako miren in veren narod naravnost iz
svetega mesta Rima in raz-sulega Berlina.
Parnik se pričakuje da bo v kanadski luki v prvem tednu novembra. Mestni Odbor omenjenega Sveta v Kirkland Lake v katerem je včlanjeno 6 organizacij, oziroma društev in sicer: Odsek Zveze Kanadskih Slovencev, odsek št. 1 V.P.Z. Bled, odsek št.648 HBZ., odsek Zveze Kanadskih Hrvatov in Mine and Mili Wor-kers Union, lokal 240. Je še več jugoslovanskih društev ki obstojajo v tem mestu,, katera so že parkrat pozvana za sodelovanje, ali do danes še vedno sledijo proti narodni propagandi gotovih ljudi, kateri so se do pred nedavnim potom nasilja proglašali in proti volji našega naroda tukaj ter skušali vzdržati se na bazi "Junker-skega Super Man." Na žalost še vedno se dobi ljudi, ki tem propalim stvorom sledijo in stoje po strani poleg tako važnega humanitarnega dela, ki ga vrši omenjeni Svet. Pa ni samo to da stoje po strani, ampak skušajo ovirati na vse mogoče načine. V zlobni nameri blatijo in delajo načrte, kako bi vzeli ugled in čast ljudjem na odgovornih mestih pri tem človekoljubnem delu,, držeč se pri tem njihovega starega gesla misleč sam pri sebi, ako jaz sam pri narodu nimam zaupanje, čast in spoštovanje, treba je vse to za vsako ceno uničiti pri drugih. V take svrhe so ti ljudje žrtvovali in so pripravljeni žrtvovati lepe denarje samo da zadostijo svoji zlikovni naravi.
Kljub točno zasnovanemu načrtu teh par izobčencev stvar gre naprej v polnem teku. še veliki diktatorji so si polomili svoje zobe na jekleni steni Slovanov, pa bi mi v izseljeništvu ne mogli biti v stanju prištucati rogov, zobe in tudi repov tem malim samozamišljajočim diktatorčkom, za katere nam je znano, da so bili in so tudi še v službi Adolfa, Fotiča in Musota, radi privatnih ambicij. Ako pride
tako do kraja, pripravljeni so zatajiti tudi svojo lastno kri. V tem so se pokazali v preteklosti.
Mestni Odbor v tem mestu pa kljub vsem oviram deluje naprej, kot da sledi izreku zapisanemu v slovanski knjigi ki pravi: "Mi gremo naprej, mi borci. In pred nami plamen skroz noč gre kot Bog pred Izraelci."
Da doseže ta dopis svoj namen, moram pač k stvari.
V	toku kampanje do danes poslanega iz naše naselbine v denarju za pomožni fond: $2701. 25, ter za upravni fond $113. 25. Skupno do danes poslanega iz Kirkland Lake, $2,814.25.
V	pristanišče smo poslali do danes 14 velikih zabojev raznovrstnega blaga, katero so darovali naši tukajšni izseljenci, pa moram reči da tudi tuje narodnosti. Skupne teže znaša kar smo odposlali 3150 funtov. Roba še vedno prihaja v skladišče, tudi je že gotovo za nadaljno pošiljatev par zabojev z povprečno težo 600 funtov. Tudi denarni prispevki še vedno prihajajo v večji množini tako da po odstotkih darovalcev, je naša naselbina skoro da na prvem mestu. Točen seznam darovalcev sledi v priobčitev v do-glednem času, tako da v denarju kot v materij alu pridejo vpoštev imena v spominsko knjigo, katera bo odposlana v osvobojeno o-zemlje z parnikom.
Zato se tem potom ponovno naproša v imenu mojih in tvojih, naših in vaših, za katere nam je danes jasno, da so v velikanskem pomanjkanju in čakajo kdo jim proži nujno pomoč, kot zelo skromen del za samoohranitev našega naroda na domu. V dejanju se pokažimo da smo vreden list Slovenske Lipe. Beseda brez dejanj izzveni v prazno. Samo dejanja Štejejo v teku današnjih dni.
Za mestni odbor Sveta Južnoslovanskih Kanadčanov, za pomoč Svobodni Jugoslaviji v Kirkland Lake.
Matija Otoničar, tajnik
PISMO IZ DOMOVINE
Pomoč za staro domovino in bodoča kampanja Edinosti
V Edinosti, kakor tudi v ostalem raznem časopisju našega izseljenega naroda v Kanadi in Ameriki, beremo o dosedanjih rezultatih posameznih naših naselbin zbrane pomoči trpečim narodom v starem kraju. Zelo povoljna poročila o dosedanjem uspehu za to plemenito svrho prihajajo uradu Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, skoraj vsaki dan. Po podatkih istih moremo reči, da Slovenci v posameznih naseljih takorekoč tekmujejo z brati Hrvati in Srbi v aktivnosti te humanitarne in rodoljubne akcije. V tem se vidi in se more reči, da se Slovenci v veliki večini zavedamo naše rodoljubne dolžnosti v času, ko naš narod v stari domovini preživlja usodepolno in najstrašnejšo v njegovi povesti najbolj črno dobo zločinstva, katera vrši nad njim kriminalni nemški nazi-fašizem.
To je za njega najtežja ura v njegovi povesti. On nas kliče in željno pričakuje z vsakim dnevom pomoči od kjer koli, da se reši in osvobodi izpod pete nemškega fašizma in njegovih privržencev. Z našo pomočjo mu bodemo vsaj delno olajšali njegovo naporno borbo, in težke rane zadobljene v krvavem boju za svoj obstanek in svobodo ne samo njegovo, ampak tudi našo.
Kdor zdaj ne vidi njegove potrebe in ne sliši njegovega klica za pomoč, katero željno pričakuje od nas, ni vreden da se smatra Slovenec, ter se ga more takorekoč prištevati v vrsto Rupnika, Novaka in ostalih narodnih izdajalcev — odpadnikov.
Potom okrožnic, katere so pred nekoliko dnevi razposlane na odseke Zveze, smo podali potrebna navodila glede potrebe nadaljnega
zbiranja pomoči. Med tem vredno je pripomniti, da to ni tako lahko delo in tudi ne gre z enostavnim načrtom. V marsikaterih ozirih se moramo pač prilagoditi gotovim določbam glede nabiranja raznih predmetov in prispevkov. Z dobro voljo in požrtvovalnostjo ter aktivnostjo vsakega člana in članice, dosežemo dober uspeh.
Zatorej ne tratimo ne časa kakor tudi prilike.
Nadalje ne manj važno vprašanje pred nami je obstoj lista Edinosti. Delegati in delegatinje, ki so se vde-ležili druge redne konven-sije Zveze, so slišali poročilo o finančnem stanju lista. Potrebna kampanja je odložena do prihodnjega leta radi boljšega uspeha kampanje za stari kraj, kar pomeni, da je odložena za preračunano dobo in da bo blagajna predno prične kampanja pred resnim vprašanjem, namreč izčrpana. Da se pa ta velika nevarnost odstrani, zato je konvencija v njenem načrtu in sklepi z ostalimi bodočimi našimi nalogami odločila tudi kampanjo Edinosti, kakor je znano katera začne z 1 januarja in bo trajala do zadnjega februarja prihodnje leto.
To zelo resno in nujno vprašanje se mora že zdaj pred nas vse postaviti, kako bodemo to našo velevažno nalogo v tej bodoči kampanji rešili. Zato ne smemo čakati zadnjega trenutka, temveč moramo že zdaj ne samo pripravljati se nato, ampak tudi aktivno delati na tem, da bode čimbolji uspeh kampanje. V ta namen se more že zdaj prirediti igre, predstave, večerinke itd., da zasiguramo dober izhod te kampanje. Prav dosti je ležeče tudi na tem, da se po-
tekle naročnine pravočasno ponovi.
Resnica je, da imamo zelo zažna dela in dolžnosti v tem istem času za izvrševati, kakor je naša dolžnost v zbiranju pomoči stari domovini, tako tudi naša dolžnost zahteva, da moramo ob istem času gledati tudi za obstanek našega edinega časopisa v tej zemlji ako hočemo da ga obdržimo še za bodoče. Zamislimo si samo v kakšnem položaju se bi nahajali v tem resnem času, brez tiska, kateri nas duševno, moralno in tudi politično vodi po pravilni poti. Poleg tega prav malo bi se za nas vedelo tukaj v Kanadi,, kakor tudi na zunaj, posebno v starem kraju, nebi dosti vedeli, da za njih z tako vnemo delamo v zbiranju pomoči za njih. še tu v. Kanadi nebi eden za drugega vedel kje se nahaja in koliko je nas. Brez Edinosti tudi naša organizacija nebi obstojala, ker nebi imeli nobene pismene in javne veze med seboj. Z pomočjo Edinosti je nam mogoče da se moremo predstaviti kanadski javnosti, staremu kraju, ter vsem ostalim zemljam, da smo organizirani in da izhajamo iz malega ali kulturnega naroda, kateremu se danes v boju z vandali, čudi celi svet o njegovi hrabrosti.
Konvencija ni določila kvote za nove naročnine in tudi ne za tiskovni sklad. Zato je priporočljivo da si odseki na prihodnji redni seji določijo kvoto glede prihodnje kampanje Edinosti. Sami bolj kot kdo drugi bodo najbolj pretehtali svoje možnosti glede kvote za tiskovni sklad, nove naročnine in tudi ponovitvi poteklih naročnin, obenem pa bo to delna pomoč upravništvu lista.
Butte, Mont. — Prigibno pošiljam v priobčitev pismo mojega brata, ki sem ga pred nekoliko tedni prejela iz starega kraja. Dala sem ga mnogim, da ga prečitajo; mnogi teh namreč prej niso verjali, da listi pišejo resnico o trpljenju, ubijanju in preganjanju našega ljudstva v starem kraju. Sedaj so se sami prepričali iz bratovega pisma. Mimogrede želim omeniti, da smo lahko ponosni, ker se mnogi rojaki in rojakinje odzivajo s prispevki za stari kraj, kakor je razvidno iz poročil v Prosveti. še bolj pa bi bili ponosni, če bi čitali tudi naša imena iz Butta.
Pismo, oddano v Semiču 14. junija, se glasi:
Draga Kristina, svak in otroci! — Sporočam vam, da sem že eno pismo poslal, pa ne vem, če ste ga prejeli. Sedaj sem tukaj pri Ivanki v Semiču. Leta 1942 smo morali vsi zapustiti naše domove. Doma nam je bilo vse požgano, ostala je le žlogar-jeva hiša. Mi smo šli v partizane. Po italijanski kapitulaciji smo se vrnili domov.
Pri nas vladajo hudi časi. Vsa živina nam je bila vzeta, tako tudi obleka. Ko smo prišli domov, smo našli same gole stene. Naš Jožek je bil ranjen v roko in je sedaj doma, ker je nesposoben za težko delo. Tukaj smo doživljali strašne dogodke, da jih ni mogoče opisati. Mnogo jih je padlo v boju na strani partizanov kakor na strani izdajalcev in belogardistov. Belogardisti in "domobranci", se bore za Jude-ževe groše. Ne bom na drobno opisal vsega, kar se tukaj godi, ker vem, da izveste vse novice po radiju.
Kar se mene tiče, lahko povem, da ne vem kaj so mlada leta, ki so človeku najlepša. Ko sem bil star 20 let, sem šel v jugoslovansko vojsko. Tam se mi je zelo slabo godilo. To je bilo leta 1939, pri vojakih pa sem ostal da leta 1941. Potem sem bil doma' eno leto in v večnem strahu pred Italijani, ki so uganjali velika grozo-
dejstva nad našem narodom. Leta 1942 sem šel v partizane ih od takrat sem bil dnevno v borbi proti domačemu in tujemu sovražniku. Lahko si predstavite moje življenje!
V Rosalnicah se je marsikaj spremenilo. Nemenče-vi so zgubili v tej vojni Franca, Martina, Markota in najbrže tudi Jožeta. Starčev Matija je padel, dočim so Markovičevega Jožeta belogardisti ubili, tako tudi Pe-hurca, Meginata in več drugih.
Stanko Jurojevčič se je poročil s Stano Grevnarje-vo, pa je tudi on bil ubit v • bojih za svobodo slovanskega in jugoslovanskega naroda sploh. Dalje sta bila v bojih ubita tudi Bošnak in Ober, Kostelčev Francek pa je bil dvakrat ranjen in sedaj je doma. Jorkov stric je bil v internaciji, tako tudi vsa njegova družina. On se še ni vrnil domov.
Druge novice bom prihodnjič skušal omeniti. Starši bi kaj pisali, pa ne morejo. Upam, da se bodo kmalu odprle boljše zveze med nami, tako da si bomo lahko redno dopisovali. Iskren pozdrav vsem od Ivanke in od mene. Na svidenje! — Martin Brodarič.
Iz gornjega pisma se jasno razvidi, da se v stari domovini dogajajo strašne stvari. Najprej so jih napadli Lahi, nato Nemci, nazadnje pa še domači izdajalci, proti katerim se partizani sedaj tako hrabro borijo. Zato pa je potrebno, da jim pomagamo vsi s prispevki in na druge načine. Lahko jim pomagamo z obleko in obuvalom. Potreba je velika. To moramo storiti! Ljubljanskemu škofu in njegovim kvizlinškim pomagačem bodo že pomagali njegovi tukajšnji zagovorniki.
Upam, da se bodo tudi tukajšnji rojaki in rojakinje organizirali za pomoč bednim rojakom v starem kraju. Od moje strani bom pomagala kolikor bom mogla.
Kristina Kastelitz.
USPEH VEČERINKE IN ZAHVALA
Toronto — Prosim uredništvo lista za malo prostora, da opišem o prvi veče-rinki na novo vstanovl j enega ženskega krožka v Torontu.
Kakor že veste iz prejš-nih dopisov, da smo tudi v Toronti precej marljive v zbiranju in popravljanju obleke za naš trpeči narod v stari domovini. Ko smo pripravljale za prvo pošiljatev, seveda zbralo se nas je žena največ ob večerih, pri šivanju in čiščenju ter skladanjem zabojev. Enega večera so začele Hrvatice kazat kaj vse so nabrale in nakupile za stari kraj. Ena od teh pravi: "Vidite drugari-ce, sto novih dresov za deco in sto jardov flanele od hrvatskih žena." Nato so se oglasile Srbkinje rekoč, tu-de me imamo sto dolarjev na rokah za nakupitev obleke itd. Seveda me Slovenke, smo se samo spogledovale, ker nismo imele se z čem pohvalit. Ali kakor bi trenil smo bile vse ene misli, da ne smemo biti zadnje in takoj smo sklenile, da čimprej priredimo čajanko.
Kakor je že prej naznanjeno, smo priredile čajanko zadnjo soboto, oziroma dne 21 oktobra, katera se je obnesla z 'nepričakovanim uspehom. Odzvali so se Slovenci in Slovenke v velikem številu, seveda moglo jih je biti še več. Tudi naši pevci so se pokazali z par pesmi, kar je poveličalo našo zabavo. Prišle pa so nas obiskati naše sestre in bratje Srbi, kakor tudi sestre in bratje Hrvati. Da ne pozabim omeniti, da smo imeli tudi prvovrstno godbo za ples, katero je aranžiral br. Sheryak. Bilo je v resnici lepo, vse veselo in zabavno. Godba pa je zvabila mlajše
Zatorej se podajmo že zdaj aktivno na delo in si naredimo dober načrt za dober uspeh prihodnje kampanje Edinosti. Naše geslo naj bo: "Vsi složno na delo za proširitev in obstoj našega edinega lista v Kanadi — Edinost!"
Frank Lavrič, gl. tajnik.
in starejše k plesu.
Tudi dobrega prigrizka smo imeli, oziroma domače police in druge slaščice. Seveda brez čaja pa tud nismo bili, da smo zamakali suha grla. Kar se tiče postrežbe, mislim da je bil vsak zadovoljen, za kar gre priznanje Mrs. Sheryak, kajti ona se največ trudi pri vsaki prireditvi. Da ne zaidem predaleč rečem samo še to:
Drage sestre! Le tako naprej, kakor smo se zdaj pokazale in sigurna sem, da nas ne bo drugo pot sram se izkazati, kaj smo storile vpliv našim bratom in sestram v stari domovini, kakor tudi naravnost z njimi, ko bomo enkrat prišli v dotiko z našim narodom. Delujmo pač tako, da bomo imele odgovor na vprašanje, kje ste bili in kaj ste delali ko smo se mi borili goli in bosi in povrh lačni ter izmučeni do kosti. Naš odgovor njim bo seveda najlepši z stvarnostjo našega dela tukaj zdaj zbrati med sabo kar največ moremo obleke, obutev, moko, šivalne stroje, nit, igle* zdravila, milo itd. Take reči bodo odgovor z naše strani in verjemite da nam bodo do smrti hvaležni.
čistega dobička na veče-rinki je bilo $162.00
Prav lepa hvala vsem vdeležencem na večerinki.
Pozdrav vsem čitateljem lista.
Margareta Kosmrly.
KONCERT IN SHOD V TORONTU
V nedeljo dne 5 novembra se vrši koncert in shod v znak 27 obletnice Sovjetske Unije, v Victory Theat-re, vogal Spadina in Dun-das St.
Glavni govornik ob tej priliki bo Tim Bučk, nacionalni tajnik in vodja Delavske Progresivne Stranke. Da si zagotovite mesto, pridite ob času. Vrata bodo odprta ob 7 uri zvečer. Začetek programa ob 8 uri zvečer.
Odbor:
Odmev osvoboje nja Beograda
(Iz strani 1) koščke, prvikrat združena z omenjenimi narodi, kot enakopravna članica v borbi za obstoj in narodno osvobojenje. Neizprosna črna doba, katera je objela ta del Evrope,, vedno znan kot "sod smodnika", je obenem prinesla na površje nekaj novega in rešujočega za mnogo številna vprašanja na zunaj in tudi na znotraj. Sporazum in prijateljstvo med temi narodi, kot zagotovitev- za nadaljni obstoj. Toda ta zmaga ni prišla tako z lahka. Jugoslavija je krvavo plačala jo z tisoči svojih najboljših sinov in hčera.
Ni recimo težko zavzeti mesto, kadar imate na razpolago tisoče aeroplanov in velika skladišča hrane zadostne za leta. Toda kaj takega niso imeli Titovi vojaki. Imeli so srčnost in nezlomljivo voljo. Oni so z golimi rokami, močnim glasom narodne pesmi se borili pri Kozari, naskočili na Prczor v teku sedem dnevne bitke. Oni so zmagali kljub pomanjkanju orožja, hrane in obleke ter pomanjkanju zdravil. Zmagali so edino zato,, ker pravica je nepremagljiva in ne glede če se gre za njo v borbi na to stran Volge ali na oni kraj Donave. In ravno ta pravica je zdaj združila Jugoslavijo z svojo veliko zaveznico Rdečo Armado.
Kakšni občutki spreleta-vajo človeka ob tej priliki, ko je naša armada vred z Narodno-osvobodilno armado vkorakala v Beograd! Naša armada se je borila v najbolj črnih dni — težkih preizkušnjah — za narodno osvobojenje in celo v dobi, ko je zločinski Mihajlovič bil poveličevan v za-padnem tisku in nazival partizane "banditi", smo bili uverjeni da pride dan, ko se bo Rdeča Armada spojila z Narodno-osvobodilno armado maršala Tita. Mi nismo slučajni posetniki Beograda, ampak tovariši v o-rožju in tovariši v srcu, kaj-
VABILO NA SEJO ODSEKA ZVEZE V TORONTU
Redna seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev se vrši v nedeljo dne 5 novembra ob 2 uri popoldne v dvorani 386 Ontario St., Toronto.
Tem potom poživljamo vse člane in članice,, kakor tudi one rojake in rojakinje, kateri žele pristopiti kot člani, da pridejo pravočasno na sejo. Na dnevnem redu je razprava o šest mesečni kampanji Zveze in bodoči kampanji Edinosti, katera prične z prvim januarjem in se konča z zadnjim februarjem 1945.
ODBOR.
ti ta ponos kj je globoko v srcu vsakega Rdečearmejc.a„ prinaša svobodo sveta, kot najdražje in največje darilo. Kajti ako vržemo le trenot-no pregled za zarjavele škornje tisočev ki so korakali čez Beograd, tedaj se nam zjasni kaj zaprav pomeni zgodovina. Mi smo zgodovina in tudi gradimo zgodovino. Cel svet ve že zdaj ogromne žrtve smo položili in pa tudi našo vrednost. Celo v preteklosti so se ruski vojaki z odločnostjo uprli in so bili pripravni boriti se za svobodo brez strahu radi carske oblasti in njenih biričev, toda brez so-vpraštva napram drugim narodom.
Vse kar je ostalo Hitlerjeve "nove Evrope" je nekoliko poslopij na Dunaju, kamor se zatekajo prodan-ci Pavelič, Nedič, Rupnik in drugi in dokaj nervozni pričakujejo svojih poslednjih dni. Težko je za verjeti, da se Hitler počuti veselega. Pariz, Bruselj sta osvobojena in njima je sledil Beograd.
Hitlerjevi kanibali ne vedo katera vrata so bolj varna in katere barikade so močnejše!
Nemci beže iz bivšega Dusseldorfa proti vzhodu in od Koenigsbeig-a proti z,a-padu. Zadnja vrata so podrta in nikakšni "Madžari" ne bodejo rešili fašističnih ka-nibalov. Ropot sovjetskih tankov se sliši v Budapestu. in so močnejša sila, kakor pa z terorjem in nasiljem prevzeti oblast v madžarski prestolici. Enega dne bomo mirno proslavili zmago in z veseljem plesali komunistični ples. Za sedaj praznujemo ta dan z grmenjem na-,ših topov. Hitimo da čimprej dovršimo delo. Kajti naposled, Beograd je le odskočni kamen na madžarsko prestolico.
Poglavitno pa je le eno mesto o katerem mislimo noč in dan. Naša vest ni vznemirjena zato, da se mu približujemo. Nič manjši pa ni naš odpor zato ko Vemo, da pridemo tja za gotovo. Ko pridemo tja — ta dan pa ni tako daleč — ne bomo rekli, da smo osvobodili Berlin. Dejali bomo pa z močnim glasom, da smo naposled rešili samih sebe in celega sveta, sramote, katere se je nekoč imenoval Berlin.
V Vancouverju prirede veliki bazar za pomoč narodom Jugoslavije
TEKMOVALKE ZA PRVO MESTO
Vancouver — Lansko leto največ mogoče v tem oziru,
ZA POMOČ V STARI KRAJ
ZABAVA V ST. CATHARI-NES
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi zabavo pri dobro znanem rojaku John Cesarju, dne 4 novembra. Začetek ob 8 uri zvečer.
Vabljeni so Slovenci in Slovenke, kakor tudi sobra-ti Hrvati, da se vdeleže. Čisti dobiček je namenjen za pomoč narodu v starem kraju.
Odbor:
Toronto — Za pomoč v stari kraj so priložili iz Toronta, Frank Stružnik $50.-00, Matt Ferkul $30.00, Martin Savor $25.00, Mery Kosmrlj $25.00, R. Zupan $20.00, John Sporer $15.00 in A. Kozlevčar $10.00.
Iz Timminsa, Tone Slak, $50.00 in F. Anzeljc $10.00.
Rojak Frank Gergovič, je poslal denarno nakaznico glavnemu odboru Sveta Kanadskih Južnih Slovanov iz Kupuskasing, Ont., v znesku nad $1.700.00.
Omenjeni rojak je pred nedavnim poročal da je par Slovencev in Hrvatov v do-tični naselbini, toda vsota priča, da je aktivno delal med drugimi narodnosti posebno med sobrati Ukrajinci in Rusi, kateri so mu šli na roko, da zbere gornjo vsoto.
živeli nam taki rojaki!
smo priredili bazar,, prvi krat v povesti na katerem so sodelovali vsi tukajšni Slovani, za pomoč junaškim narodom in njihove Rdeče Armade Sovjetske Unije. Tudi letos je naš namen prirediti, BAZAR, le s to razliko, da je čisti dobiček namenjen za pomoč našim slavnim partizanom in narodom naše s krvjo napoje-ne zemlje — Jugoslavije. Za letošnji bazar poleg Južnih Slovanov sodelujejo sobrati Rusi in Ukrajinci, dočim sobrati Poljaki vsled svoje kampanje za pomoč narodu Poljske, ne bodo mogli sodelovati z nami.
Kot navadno lansko leto smo ob priliki take velike prireditve imeli tekmovalke od vseh narodnosti za lepotico B,azara. To smo določili tudi letos in so izvoljene štiri tekmovalke za prvo mesto in sicer, Milly Mra-mor Slovenka, Annie šarič in Dragica Crnčič Hrvatice, in Ljubica Cvetičan Srpki-nja. Enako izvolijo tekmovalke sobrati Rusi in Ukrajinci.
Odbor za bazar je sklenil, da vsaka narodnost poda sliko svoje lepotice potom tiska, medtem Južni Slovani smo sklenili storiti to isto, namreč ponatisniti slike naših vrednih tekmovalk za prvo mesto bazarja maršala Tita v Edinosti, Novosti in Srbskem Glasniku z namenom, da jih naš narod in tudi širša javnost pozna. Slovenci so izbrali kakor omenjeno Milly Mramor, Hrvati dve tekmovalki, A-nnie šarič in Dragica Crnčič Srbi pa Ljubico Cvetičan.
To so naše tekmovalke, štiri mlada dekleta, aktivne za napredne stvari,, kar nam daje zaupanje, da bodejo razumele veliko važnost svoje naloge in z delom pokazale, da ne zaostajajo od svojih mladih tovarišic v Jugoslaviji. Nadalje smo u-verjeni da jim bodo šli na roko vsi tukajšni rodoljubi, same pa naj se trudijo kar
da bo uspeh večji in ztem tudi večja pomoč onim našim bojevnikom in bojevnicam v starem kraju, za katerim pomoč prirejamo Bazar.
Nabiralne pole so že na rokah, na katerih bode slika maršala Tita.
Ker sem sprejel tajniško dolžnost odbora za Bazar,, katero je vršil prej br. Vr-Ijak in topot iz tehničnih razlogov jo ne more vršiti, obljubljam da bom svojo
dolžnost vršil točno in svoj prosti čas vložil za čim boljši uspeh. Zatorej naprošam tudi vse druge posebno organizacije in posameznike sodelujoče za bazar, da pomagajo po svoji najboljši zmožnosti.
Bazar začne 18 in bo zaključen dne 22 decembra. Vrši se pa v Hrvatskem Prosvetnem Domu, 600 Campbell Ave.
Rezervirajte te dni od 18 do 22 decembra.
D. Pešut, tajnik odbora.
Junaška obramba Sevastopola
Dragica Crnčič
Annie Šarič
VABILO NA ZABAVO
USPEH VINSKE TBGATVE IN DRUGO
VABILO NA VINSKO TRGATEV
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Kirkland Lake, priredi "Vinsko trgatev" v nedeljo dne 12 novembra in sicer v prostorih rojaka Ge orge Medoš, 87 Wood St.
Program za to večer poleg godbe vsebuje tudi drugo šaljivo zabavo in razvedrilo. Kot navadno so g. sodnik ob taki priliki precej zaposleni radi zakonskih določb za tiste, kateri skušajo nagajati v vinogradu. Za sodnika smo postavili precej previdnega rojaka in bo sodil sicer po takih predpisih, ki bodo koristili vsaj delno naši slavni Narodnoosvobodilni armadi. Tudi varuhi so precej v sporazumu z sodnikom v tem oziru in pravijo, da bodo prav po
partizansko postopali pravično narodno sodbo. Take sodbe so navadno obzirne in naše plesalke pravijo, da bodo že pomžknile na sodnika in tudi varuhe, da ne bo sile.
Čisti dobiček je namenjen za pomoč našim trpečim bratom in sestram v starem kraju. Zatorej uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe, da se za gotovo udeleže vinske trgatve in z tem pomagajo k večjemu uspehu.
Pridite rojaki in rojakinje od blizu in od daleč v nedeljo dne 12 novembra! Priče-tek ob 8 uri zvečer.
Vabi odbor:
ženski krožek rodoljubnih Slovenk, Hrvatic in Srb-kinj v Torontu, priredi zabavo v soboto dne 4 novembra v Community Hali, 386 Ontario St. Pričetek ob 8 uri zvečer.
Namen zabave je, da se zbere dovolj denarnih sredstev za nakupitev mila. Posamezniki pa lahko prinesejo tudi z seboj take darove, katero želimo poslati z bodočim parnikom v Jugoslavijo.
Zatorej uljudno vabimo Slovence in Slovenke,, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe, da se vdeleže zabave, kjer bo poleg dobre godbe tudi okusen prigrizek.
Odbor:
Lep vzgled rojaka iz Chaput Hughes
Kirkland Lake — Ko sem
obiskal tukajšnega rojaka radi naročnine za Edinost, se me ni prav nič ustrašil. Nasprotno, še razveselil se me je, ter me pogostil z kapljico blagoslovljenega. Ko sem pa videl da ima roko v obvezi in tudi doznal, da ne dela radi poškodbe, se ga skoraj nisem upal uprašat radi naročnine. Toda po kratkem razgovoru kar sam opomni rekoč: "Kedaj pa boš pobiral naročnine? Kaj sem si hotel drugega kakor naravnost povedati da sem radi tega prišel k njemu, toda videč njegovo roko v obvezi,, se nisem upal te vprašati rojak. Nato se prav sladko nasmeje in pravi: "Bolezen gor ali pa dol, za Edinost bom še zmiraj dal, ker brez tega lista jaz ne morem biti." Nato mi je izročil denar za ponovno naročnino in k temu dodal: "Na, tukaj imaš Še en dolar za tiskovni sklad, da bo naš list bolj
Sudbury — Dne 24 septembra odsek Zveze K. Slovencev je priredil "Vinsko trgatev", katere uspeh je prav zadovoljiv, čistega dobička je ostalo v blagajni $114.38, za kar gre zahvala odboru na prvem mestu, kateri je požrtvovalno delal za uspeh in drugič pa„ našemu Kazimiru, namreč njegovi "Orchester-i" katera je igrala poskočne polke in nežni valček, ter zvabila k plesu vse mlado in staro. Poleg tega izrekamo zahvalo vsem vdeležencem, kateri so na enak način pomagali k zgoraj omenjenemu u-spehu.
Tukaj iz naše naselbine smo odposlali nove in po-nošene, a čedno zložene in olikane obleke v skupni teži dvej toni, ali pa 4.400 funtov. Imena darovalcev bodejo naznanjena kasneje v našem tisku. Toda ne zbiramo samo obleko, ampak tudi živež. Dosedaj smo zbrali dovolj denarja za 100 ton moke in še zmiraj nadaljujemo s zbiranjem. Ako bo vsaka naselbina pomagala v takem obsegu kakor Sudbury, potem smemo reči, da bo delež kanadskih Južnih Slovanov za pomoč narodom Jugoslavije, res prav dober.
Sudbury šteje okrog 35.-000 prebivalcev, različnih narodnosti in morda ne bom pretiral, da smo ravno Jugoslovani po odstotkih najmanjša skupina. Seveda to nas ni oviralo da si določi-
napredoval."
To pa ni bil nihče drugi kot naš tukajšni rojak, To-ny Gliga. Zatorej najlepša hvala rojak tako za naročnino, kakor tudi prispevek za tiskovni sklad. Poleg tega moram pripomniti,, da mi je z takimi besedami vlil pogum za nadaljno pobiranje poteklih naročnin, kar se nam včasih zdi nekaj težavno.
Rojak iz Kirkland Lake.
mo kvoto da bomo zbrali za 2.000 oseb dovolj obleke in obuvala v starem kraju. Nas vseh skupaj v Kanadi se računa nekako izmed 15 do 20 tisoč Slovencev, Hrvatov in Srbov, torej nas je komaj toliko vseh in še manj,, kakor pa ena večja naselbina samo Slovencev v Združenih državah. In skoraj da tekmujemo z Jugoslovani tam čez mejo!
Priznati je treba delo drugih naselbin, kot naprimer Windsor, Montreal, Vancouver, Toronto itd. Povsod z manjšim ali večjim uspehom se dela vneto s zavestjo, da je treba napolniti parnik,, kateri pride v Kanado, da odpelje naše darove našim bratom in sestram.
Naj malo omenim kakšno je to naše delo. ženske in moški gremo okrog od hiše do hiše. Trkamo na dveri z roko in z besedo na dobro srce tukajšnih prebivalcev, namreč poslužujemo se pri tem tiste božje zapovedi, ki pravi: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe
Naši rojaki in rojakinje tam čez mejo so bolj poča sni in vsaj sodeč po časopisju, jim je še zmiraj bolj všeč prerekanje in predba-civanje polen pod noge, kakor pa zbirati za pomoč svojemu narodu. Za vse to znašajo odgovornost seveda oni, kateri so nazivali maršala Tita, češ da je komunist in da radi tega je celo delovanje v tem oziru le komunistična propaganda. Toda resnica, katera vedno podira trhle stebre, je podrla in vedno bolj podira tudi tako napoved.
Narod se bori za svobodo in za svoj nadaljni obstoj, nikakor pa za posamezno stranko ali skupino. Zato je pravično pomagati mu zdaj v njegovi najtežji uri narodnega trpljenja, da se uresničijo njegove s krvjo napo-jene težnje.
Frank Zaic.
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Mornarji črnomorske flote in rdečearmejci, juir! posadka je naredila vse kar je v človeški moči mogoče celo več,, da obrnejo zmago Nemcev v nemški poraz, t" da ne nemška, ampak da bo ruska slava odmevala celem svetu. Kajti ni oni, kateri drvi naraznost v žre smrti hraber, ampak oni, kateri zre smrti mirno v oči ji reče:
"Sedaj če je že tako, moja suha prijateljica stopi stran še malo, jaz sem še prezaposlen. . ."
Takšen je ruski vojak! Njemu dolžnost je prva kar se tiče ostalega, važno ali nevažno, o' tem bo mi kadar bo imel časa zato. na vso drugo šaro vrže šaljiv in gre smrti na proti, oblečen v čisto srajco.
Sedem mesecev in 25 dni, je enajsta nemška a. da — močna tristo tisoč mož, okrog tisoč letal, tančni k in močno topništvo, katero je vključevalo topove večje' manjše velikosti,, kot je bila celo znamenita "Velika B ta" — poskušala streti sevastopoljski oreh in končno je polomila zobe.
Nemci so imeli vse prednosti na njihovi strani.
—	kakor odskočno desko, letališča in železnice za dov žanje ojačanj in municije. Oni so imeli najnovejši,Hiti jev ukaz pred njimi, zavzeti Sevastopol v štirih ali pe dnevih, ne glede koliko izgub bodo imeli.
Tristo tisoč Nemcev in Rumunov, ni imelo dri izgube kot praskati naprej črez gore njihovih last: mrličev in napadati mesto, ali pa biti pokošeni od stro. nih pušk SS oddelkov, katere so imeli naperjene za njih" vimi hrbti.
In naprej so prihajali,, praskajoč, plazeč se črez r padajočo brozgo njihovih mrličev — brozga katera ' bila poškropljena iz letal z formanimom in karbolo Ampak je neprestano naraščala. In še vedno mesto ni podalo. In še vedno strojne puške naperjene od SS delkov na njihove hrbte, so gonile naprej Nemce in mune proti mestu. Sevastopol je bila samo mala pika zemljevidu Krima. Ojačanje in municija se je mo pripeljati samo po morju z velikim težkočami in iz bami, kot posledica neprestanega napadanja po torp nih in padalnih bombnih letal. Sevastopoljska posa" ni imela mogočnosti, manevriranja ali končno podvz ofenzivo.
Možje braneči morsko bazo, so se borili v manjf najmanj eden proti petim. In ko je ta eden poslal tJ pet k njihovim pradedom, sveže dopolnilo suhih in bi čatih Nemcev in ruj.avih Rumunov* je bilo pripeljanih tovornih avtomobilih.
Tamkaj na tem svetem pasu sevastopoljske zemF1 hrabrost ruskih mornarjev in vojakov, trdni v svojih rodavnih tradicijah in ponos domovine, so goreli v nc gasljivem plamenu sovraštva do sovražnika.
Naloga Sevastopola je bila ta, da obrne kolikor i več mogoče sovražnih sil, ter.jih držati in uničevati in tem zmešati Hitlerjev načrt za spomladansko ofenzi Eden vzrokov nemškega poraza 1918 je bil pošastni brezumni način v katerem so pošiljali najboljše divi'' v klavnico pri Verdunu. Ludendorfu se ni nikoli posr čilo ustaviti krvavenja v njegovi armadi.
Nemške izgube v in okoli Sevastopola v 25 dn 1942 so bile: Sedem nemških in tri rumunske divr' uničena do zadnjega moža, več kot polovico tančnega Ir in ena tretina zračne sile. Skupne nemške izgube za or mesecev obleganja Sevastopola so bile okoli tristo mož od katerih najmanj sto tisoč je bilo ubitih. To je, vavi denar,, katerega so plačali za razvaline Sevastop
—	kateri bo vzet nazaj — za kar so branilci Sevasto-položili tudi prisego. Danes cela Sovjetska Unija se zaljubila v to mesto slavne tradicije, katero je zopet! jetsko.
Minulo leto Nemci so jurišali na mesto dvakrat — novembru in decembru. Tretji juriš, kateri se je začel začetku junija je bil otvoren z najstrašnejšim bomb diranjem iz kopnega in zraka, število bomb izstrelje na mesto, je bilo neslišno — nepoznano prej v zgodo' in celo v sedanji vojni ne.
(Nadaljevanje prihodnjič)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnik prijateljem in znancem,, da nam je kruta smrt iztrgala naše sredine ljubljenega soproga in dragega očeta,
JOHN ŽALEC
Blago pokojnik je izdihnil svojo blago dušo dne 1 septembra v General Hospital v Hamiltonu. K večnemu počitku smo ga položili dne 20 septembra po opravljenih cerkvenih obredih na pokopališče v Grimsby.
Pokojnik je bolehal več časa. Rojen je bil dne 10 avgusta 1902 v vasi Zapodje, občina Dragatuš v Bel' krajini odkoder je prišel 1929 leta v Kanado v Levack in potem je delal v Sudbury ter Granada Mine. Leta 1935 je prišel na farmo v Grimsby Beach in tu ostal dokler i ni zavratno smrt napadla in mu odvzela življenje.
V dolžnost si štejemo, da se najlepše zahvalimo vsem, ki so darovali krasne vence in cvetje na krsto i pokojnika.
Naša zahvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit je ležal na mrtvaškem odru, vsem ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor. Tudi vsem ki so svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Hvala tudi nosilcem krste in vsem, ki so nam bili v tolažbo v naši uri žalosti. Posebna hvala bodi izrečena odseku Zveze Kanadskih Slovencev v St. Catharines, ki je daroval $100.00 ko se je nahajal v bolnišnici in nam vsaj delno pomagali plačati zdravniške stroške.
Bodi vam izrečena zahvala prijateljem iz Kirkland Lake ter Norande, ki ste mu poslali za venec.
Še enkrat izrekamo našo globoko zahvalo vsem ki ste nam bili v tolažbo in v pomoč v času bolezni in vsem. ki ste ga obiskali v bolnišnici kot tudi v najbridkejši uri ko smo drago pokojnika zavedno izgubili.
Tebi preljubi soprog in nepozabni oče kličemo: Spa-vaj mirno v hladni kanadski grudi. Prestal si težno in tugo tega sveta, sedaj se raduješ v nebeškem kraljevstvu, kjer ni ne trpljenje in ne solz. Tvoj grob bomo obiskovali m spomin na Tvoje dobro srce bomo ohranili med nami dokler se ne snidemo s Teboj na kraju večnega miru in blaženstva.
Žalujoči ostali: Katarina Žalec soproga in tri hčere, Annie, Lilly Žalec in Olga, poročena Verščaj ter brat Peter Žalec. V stari domovini pa zapušča, mater ter štiri brate in tri sestre in več sorodnikov.