Pisma iz domačih krajev. Št. Ilj v Slov. goricah. (Zaslepljenost.) Naš star prislaš in naročnik Slovenskega Gospodarja v Št. Ilju v Slov. goricah narn piše, kako se skuša >Domovinat vgnezditi v Ceršaku in sploh v obmejnih občinah. Agitatorji hodijo okrog ter trosijo laži, da Slovenski Gospo-dar piše neresnico, prav pišeta samo >Jutroc in »DomoTinac. Tak agent — zastaven možak — je prišel ludi k našemu dopisniku ter ga dobil ravno pri čitanju Slovenskega Gospodarja. Na laži in zmerjanje čez naš list mu je pa osiveli borec za krščansko stvar dal tak odgovor, da se je izkušnjavcu kmalu pobesil nos ter je urno nabrusil pete. Tako je prav, tako napravite povsod z vsakim, ki vas nagovarja, da se naročite na časopisje, katerega vam prepovedujejo celo vaši škofje. Potem bo >Domovinac kmalu izginila iz naših kmetskih domov, katerim je bua v sramoto. Sv. Jurij v Slov. goricah. Dne 23. marca je umrl v Sp. Gasteraju Mihael Stipper v starosti 87 let. Rajni je bil v mlajših letih 28 let grobar v tukajšnji župniji, bil je tihega, mirnega 'i poštenega značaja, svoje otroke je vzgojil v strogo krščanskem duhu. Kako je bil rajni povsod priljubljen, je pričala mnogoStevilna množica ljudstva, ki ga je spremljala k zadnjemu počitku na pokopališče. Naj v miru počiva. Vclika nedelja. Ker vkljub izjavi uredništva še vedno nekateri trdijo, da sem jaz dopisnik oziroma povzročitelj zadnjih dopisov, ki so izšli pod naslovom »Velika Nedeljac v Slov. Gospodarju, ter me je celo ena oseba, katera se čuti prizadeto v zadnjem dopisu glede hiš. št. 140, osebno na nesramen način napadl« in žalila, izjavljam, da ako kdo izmed prizadetih dokaže, da sem jaz pisec zgoraj omenjenih dopisov, ali sploh v zvezi z njimi, da plačam 2000 Din v občinsko ubožno blagajno pri-Veliki Nedelji. Lahko se posluži tudi sodnije. Ferdo Meško, Velika Nedelja. Lešnica. Tukaj vlada velik strah med prebivalstvom. V mesecu marcu je kar na treh krajih gorelo. Na pustni torek je zgorel mlin Alojzija Kukovec, naslednjo nedeljo zvečer je gorelo pri Podgorelcu in zadnji četrtek, dne 25. marca pa pri Karnekarju na Dobravi. Sunii se, da zažiga zlobna roka, ker je čas požara vedno isti, to je med osmo in deveto uro zvečer. Tudi med dosedanjimi kraji nesreče ni več kot pičle pol ure razdalje. Onnož. Iz seje občinskega sveta z dne 25. marca 1927 se nam poroča: Zadružna elektrarna v Ormožu je zaprosila pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani za 600.000 Din posojila, ki bi ^e amortiziralo v 15. letih in za katero bi naj ormoška občina dala garaacijsko izjavo oz. jamstvo. Kakor znano, je elektrifikacijo Ormoža in okolice prevzela Falska clektrarna; Zadnižna elektrarna v Ormožu razpečava samo električni tok na posamczne interesente. Pač pa je elektrarna v Ormožu prvotno pred leti pričela na svojo roko z clektrično razsvetljavo mesta in bližnjih vasi. T^kratni odbor zadruge je pričel z elektriko na svojo odgovornoot in ne po naročilu občine. Ce zadruga ni imela življenjske sile in so nastali dolgovi, tega ni zakrivila občina, temveč oni možjc, ki so se postavili na čelu elektrarne. Res je, da je bila tudi občina opremljena z javno razsvetljavo, vendar je občina svoje obvcznosti tudi sproti pokrila. Se več: Ko leta 1925 ni šlo več dalje, so funkcijonarji elektrarne, ki so zastopniki tudi v občini, izposlovali pri občini podpis 250 deležev po 250 Din, katere je občina v golovini plačala. Sama si je denar izposodila in plačuje za njega obresti a od elektrarne ne dobiva nobenih obresti. DavkoplačevaU želimo Tedeti: 1. Ce in kako premoženje ima danes elektrarna? 2 Na kak način je nastal dolg po 600.000 Din. 3. Ce so deleži temu'dolgu pristeh, ali ne? 4. Kdo je ta dolg zakrivil? 5. Kateremu zavodu je bila eiektrarna do sedaj dolžna? 6. Ce smejo možje, ki -aslopajo elektrarno tudi pri občini v zadevi elektrarne odločevati? Za zadevno pojasnilo od točke do točke prosimo. Po našem mnenju dolgovi elektrarne občino prav nič ne brigajo, ker občina dolga m povzročila in je svoje obveznosti vedno sproti krila. Kot čla nica zadruge pa jamči le s svojimi, pravilno vplačanirai deleži enakomerno kot drugi člani v občini in izven občine. Za rešiti je tudi vprašanje, zakaj ni šla zadruga pravočasno v likvidacijo in kdo je likvidacijo preprečil. — Davkoplačevalci. Sy. Jurij ob Taboru. Dne 22. marca je pri nas zamahnila smrt s svojo neusmiljeno koso in ugrabila vsem priljubljenega moža. Previden s sv. zakramenti je na veke zatisnil trudne trepalnice daleč naokrog znani posestnik Lesjak Anton v Crnem vrhu Bil je vesten gospodar, trdnih krščanksih načel, Ijubezniv soprog m oče ter dober vsem, posebno revežem. Kako je bil rajni priljubljen, je^ pokazal pogreb dne 24. marca 1927. Bodi mu zcmljica lahka, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje. Vransko. Dne 19. marca t. 1. je umrla od kapi zadeta Marija Felicijan roj. Blatnik, posestnica v Selu v 73 letu starosti. Bila je res dobra gospodinja, skrbna mati, posebno usmiljena čo siromakov, ki sploh noben ni šel od njene hiše praznih rok. Rajna je tudi velikokrat šla k Materi božji za Creto, ter s tem dala lep zgled svojim otrokom, katere je z^lo ljubila. Kako priljubljena je bila pri vseh, je pokazal njen pogreb. Naj v miru počiva! Škofjavas. Kdo je kriv, da smo v 1. 1926 dobili od cerkvenega konkurenčnega odbora pozdrav v obliki položnic — in bo hodii od hiše do hiše še birič radi tega? Tako vprašuje gospod dopisnik »Delavske politikec. Vsa naša javnost bi bila njemu hvaležna, ako bi naravnost s prstom pokazal na krivca, ne pa da samo vpra šuje, kdo je kriv. Iz celega dopisa v >D. P.< se takoj razvidi, da je gospod dopisnik stalni čitatelj >Jutrac, iz katerega črpa seveda vso svojo samohvalno in domišljavo učenost in sposobnost, ob*nem pa pp »Jutrovih« metodah, računsjpč na nevednost ijudstva, rad vrže med njega obrano k^St, ITUSlCČ, da si bo na njej lomilo zoue. Po prihodu g. dekana v Vojnik je tukajšnji cerkveni konkurenčni odbor pregjedal cerkev in vs^ pcpravila potrebua cer kvena poslopja. P&pravilo se je potem oddalo g. Golograhcu pod tem pogojem, da bo delavce plačeval konkurenčni odbor sam. Nadzorstvo nad delavci se je poverilo g. Vrečku Florjanu, ka terega pa naj gospod dopisnik sam vpraša, kako šo delali. Popravila so bila nujno potrebna. Napaka se išče V tem, ker konkurenčni odbor dela ni razpisal, ampak je sam popravljal. Ali pa si gospod Kožuh pri tem,- da se delo ni razpisalo, umijete roke? Nekateri pa pravijo, da bi prišlo popravilo še dražje, če bi se bilo delo potom razpisa oddalo. Hudobni jeziki sedaj govore, da je tega davka kriv gospod dekan. Toda kdo more zahtevati, da bi gospod dekan, Tco je pri&el v Vojnik, moral na svoje stroške popraviti cerkev in cerkvena poslopja, kar je zob časa pred njim pokvaril na njih? Nemara kdo izmed cerkvenih nasprotnikov misli, da bi moral župnik, ko pride v novo župnijo popraviti vse na svoje stroške, pa če tudi po par letih odide. Vemo, da bi marsikdo rad videl, da bil čast. duhovščina umirala po ubožnicah in hiralnic.;h. Torej ves ta davek, kakor tudi njega višino, gotovo ni najma.vj zakrivil gospod' dekan, kajti on nima pri konkurenčnem odboru nič govoriti. Pri konkurenčnem odboru so pa zastopane tudi druge stranke, kjer je gospod L. Brezovnik kot načelnik, poprej pa je bil njegov oče. Ves čas pa je v tem odboru ludi g. Vrečko Florjan, ali morda on podpira svoje sorodnike, ker baš oni največ govorijo o tem davku? Marsikdo bo res težko plačal oni davek, toda pomisliti je treba, da je to malokedaj in da so cerkcv in ostala poslopja naša last. Zelo nam je težko, da moramo o tem pisati pred javnostjo, kajti ona si bo mislila, da je Bog ve kako cerkvi nasprotno ljudstvo pri nas. Res je, da jih še mnogo ni plačalo, ampak to je največ krivo izredno slabo preleklo leto, če bo pa letošnje boljše, pa bo ogromna večina brez ugovora plačaln. Po govorjenju spoznale ljudi; sedaj govore proti duhovščini in či bi se jim to obneslo, bi začeli pa proti veri in cerkvi. Javnost pa cpozivljamo, da naj sodi in obsodi one, kateri raznašajo kakšne druge govorice o tej zadevi, kajti to je znak njihove proHIjudske in proticerkvene gonje, kakor mu narekujeta njegovo srce in pamet. Ponikva ob južni železnici. V petek, 25. marca je priredila samostojna kmetijska stranka shod pri g. Pinterju. Govorila sla neki Stibler in Kristanov Tone, Prinesla sta nam veselo vest, da je Samoslojna kmetijska stranka rodila novo dete, Slovensko kmetsko stranko. Zal, da so na njem zdravniki koj pri rojstvu dognali jetiko ter mu prerokovali kratko življenje. Zaman sta proslla oba govornika pomoči pri poslušalcih, nihče se ju ni usniilil in boljše bi bilo, da sta ostala doma, kakor pa, da sta se osmešila pred javnostjo. Sv. Petcr na Medvedovem selu. Na posvetitvi ugledne družine Verkove v Kačjem dolu se je nabralo 100 Din za svetokrižki Orliški krožek. Vsem dobrotnikom se zahvaljujemo s prisrčnim: Bog plačaja! Družini Verkovi pa želimo mnogo blagoslova in sreče od Božjega srca. Artifie. V Kmetijskem listu, katerega sem slučajno dobil v roke, piše eden naših slabosiojnih kmetijcev, da mi zapušč mo SLS. No, pa dotični Dečenčan detoelo laže, to ni res, gosp. dopisnik, da Dečenčani stopajo v SKS. Več pristašev, kateri so 23. janunrja metali kroglice v Ur«kovo škrinjo, je spregledalo in se obrača nazaj v SLS. Zopet se najdejo ljudje, kateri govore, da je gospod Urek odpravil carino na galico.žveplo in soliter, da je on napravil, da ne bo treba v jeseiri financarjem naznanjati vina in odpravil kontrolne liste. Kar sedaj napravijo dobro za nas naši gospodje poslanci in ministri, vse to napravita po mislih naših samostojnežev gg. Urek in Pucelj. Vprašam vas, gospodje kmetijci, zakaj pa ni Pucelj iakrat nič naredil v kmetsko korist, ko je celo lcto dni bil kmetijski minister. Seveda, takrat se ni dalo, ker se ni muogo mislilo na našega slovenskega kmeta. Torej viditc >kmet kmetat, to je vaše geslo. Pa kmet gospod Pucelj vam n< znal ali pa mogel ni ali pa sploh hotel ni olajšati vam bremenu. A gospod dr. Kulovec je pa lahko nekaj storil. Vprašam vas, gospod urednik. ali so bile tc olajšave res že prej od gospoda Puclja in njegovih tovarišev predložene, tako govore nnši samostojni kmetje. Jaz vem, da niso bile, a po mislih g. kmetijcev iz Dečnih sel sta jih dosegla g. Urek in Pucelj. Dalje sponaša naši stranki, zakaj ne dobi naših fantov, da bi v Slovcniji služili. To govore, da jc kriv dr. Korošec, da morajo rukovati v Makedoniji, pa g. dr. Korošec in njegovi poslanci niso glasovali za vidovdansko ustavo. Pred letom 1921 niso naši fantje služili v Makedoniji, ampnk v prečanskih garnizijah, a letnik 1901, kateri je decembra 1921 bil vpoklican v kadcrsko službo je bil foslan v Prilep, Kos. Mitrovico, Ohrid itd. A letnik 1903 je bil pa vcs celjski vojni okrug poslan v Debar, kjer so se večinoma \<?i fantje napasli malarije. No, tisti fantje, ki so bili dne 18. marca t. 1. vpoklicani. so ostali večinoma vsi v prečanskih krajih, dol v Makedonijo jim ni treba iti. Tudi upamo, da bodo poslanci SLS storili vse, da naši fantje bodo ostajali v Sloveniji. Torej kmelijci iz Dečnih sel in celih Artič, spreglejte! Viditi, od SLS že imamo ne kaj, med tem ko od vaše stranke pray nič. Kmetje, pamel, vsi v SLS! — Kmet. Hoče. V nedeljo, 27. marca je naše bralno in gospodarsko društvo imelo občni zbor, ki ga je vodil namesto zadržanega predsednika g. Franc Frangež. Po poročilu odbora, ki ga je podal g. kaplan Žolnir, je gospod dekan v svojem govoru pokazal, kako naj bi društvo bilo za svoje ude, za celo župnijo to, kar je ognjišče za družino, od tam dobivajo udje luč in toploto, hrano in veselje ter pozival mladino, naj talenta znanja, ki ga dobi v šoli, ne zanemari, ne zavrže, ne zlorabi, ampak pomnoži, izpopolni, da bo vsak postal dober ud družine, občine, naroda in domovine, države in človeške družbe. Dolžnosti in naloge vsakega posameznika so važne, zato se vsak pripravljaj z dobro izobrazbo v svojo in naroda srečo! Nato se je izvolil novi odbor, ki ima nalogo, društveno življenie vzbuditi in izpopolniti. Društvo ima že svoj godbeni odsek pod vodstvom g. organista ter pevski odsek, ki se bo še izpopolnil. Pomlad je, vsa narava se vzbuja k življenju. Naj cvete tudi v društvu vedno pomlad navdušenega, požrtvovalnega dela za vsestranski blagor našega kraja! — Pri Sv. Miklavžu je bila 26. marca pokopana 91 letna g. Marija Babič. Do lanske jeseni je bila precej čvrsla, letošnja zima jo je podrla. Bila je dobra, vrla mati in gospodinja! Naj uživa večni mir po dolgem trudapolnem življenju. Hoče. Dne 17. marca se je vršil tukaj sadjarski in vinarski tečaj, ki ga je vodil okrajni referent g. Blaževič. Predpoldne je teoretično in praktično v nadžupnijskem sadonosniku razlgal in razkazoval pomladanska opravila umnega sadjarstva, popoldne pa je v vinogradu g. Pavla Vernika na Vinšekih, kjer se je razkazala tudi lepo urejena klet, pojasnjeval vinogradniška pomladanska dela. Udeleženci so pridno posegali vmes z vprašanji ter pokazali velikj zanimanja. Taki tečaji za vse panoge kmetijstva bi bili zelo potrebni in bodo rodili lep sad — zanimanje za umno gospodarfenje in ž njimi gospodarski napredek. Ker bo letos precej posestnikov poskusilo s hmeljem, bi bil dobrodošel tudi hmeliarske tečaj. — V nedeljo, 20. marca je bralno in gospodarsko društvo priredilo spominsko slavnost o priliki 1100 letnice rojstva sv. Cirila z deklamacijami, tamburanjem, slavnostnim govorom ter petjem novega moškega, mešanega in otroškega zbora. Prireditev je bila priprosta, a prav ljubka in ucinkovita. Želimo si več takih prireditev. Sv. Janž na Dravskem polju. V torek, dne 22. marca smo pokopali ob veliki udeležbi vrlega mladenira Franca Rehak iz Loke. Rajni mladenič je bil zares zgled vsem drugim naše župnije, rad je delal in molil ter hodil pogosto k mizi Gospodovi. Staršem l'e bil vplika podjjora in je sodeloval pri domačem pevskem odseku. Bil je navdušen član orlovske organizacije, zato so ga tudi bratje Orli domaeega in šmartinskega odseka spremljali na zadnji poti v krojih. Pogreb je vodil hočki veleč. g. dekan in mu tudi govoril na pokopališču. V imenu Orlov pa se je poslovil od njega predsednik šmartinskega odseka brat Josip Lešnik. Domači pevski zbor mu je doma in na pokopališču zapel prav lepo ganljive žalostinke. Rajnemu Franclu naj bo zemljica lahka, težko prizadeti družini pa naše globoko sožalje. Sv. Barbara v Slov. gor. Dne 3. marca smo pokopali mladega posestnika iz Viničke vasi Alojza Grahornik, komaj 34 let starega. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Bil je zvest naročnik >Šlov. Gospodarja«. Jetika ga je mučila. eno leto. Sosedje so ga zadnje dni njegovega življenja lepo tolažili. Domačim sožalje! Sv. L,enart v Slov. goricah. Skoro neverjetne uspehe mlečnosti krav pri smotreni odberi in vzreji plemenske govede priobčuje letno poročilo Živinorejske zveze za rujavke (Braunvieh) v Gradcu. Pri 2000 kravah, ki so bile pod celoletno stalno kontrolo glede molže na približno 100 gospodarstvih, znaša povprečna letna molža 3302 kg mleka. To se pravi, da odpade na vsako kravo in na vsaki dan leta 9 kg mleka. Povprečna maščoba vsebine mleka znaša 3.8%, torej za eno kravo 125 kg. Nafboljša molzna fcrava Avstrije je »Bella«, last zveznega kanclerja dr. Mihaela Hainisch. Ta je dala leta 1926 11.103 kg mleka s 3.9% maščobe. Povpreono je torej ta krava dala na dan 30 litrov mleka. Lansko leto je dala ista krava 10.268 kg mleka, ter je svoj lanski rekord letos sama pobila. Ta krava je dala v zadnjih petih letih pov"rerrio 8.455 k" mleka. Druga najboljša krava je last gospoda R. Zeiler v Kreuzheimu pri Trofaiach-u, imenovana »Stallmpistpr«. Zeiler je kmetski posestnik. Ta krava je dala leta 1926 8.467 kg mleka. Pri 403 kravah se je ugotovila letna molža z nad 4000 kg. Od teh ie 82 krav, ki so dale nad 5000 kg in 16 krav, ki so dale nad 6000 kg mleka. Od zadnjih sta dali dve kravi nad 7000 kg in 2 kravi nad 8000 kg mleka. Devet gospodarstev je ime]o povprečno molžo nad 4000 kg, 62 gospodarstev pa nad 3000 kg. Živinorejska zadruga za Slov. gorice pri Sv. Lenartu v Slov. gor. si je stavila predvsem namen, povzdigniti molznost krav v Slov. goricah. Pristopilo je že lepo šievilo članov. Zadruga namerava po vseh župnijah prirejati podučna predavanja o pravilni odberi in vzgoji živine ter bode objavila dan predavanja v našem listu. Živinorejci se na to opozarjajo! Lahonr-i—Sv. Tomaž pri Ormožu. Zadnji krasni dnevi so privedli v naše gorice mnogo Ijudi k prvemu spomladanskemu delu, odkar se sliši veselo petje raznih pesmi, med drugimi vefikrat >Oj hišica očetova Bog živi te! zdaj se ločiti morava Bog živi te!« To pesmico so najrajši izbirali naši vojaški naborniki, ki so se podaajli v vojaško službo. Tudi iz naše dolinice so nas zapustili trije, in sicer: Stanko Žmavc, zidar, Franc Krajnc, čevljar in Stanko Stih, zidar. Ker so bili dobri fantje tudi v društvenem življenju, jim želimo srečno pot skozi vojaško življenje in pa srečno vrnitev nazaj v hišo očetovo. V dneh 20. do 21. pa smo pridno obiskovali hišo g. Alojzija Filipič, kjer je na mrtvaškem odru, obdano s prvimi pomladanskimi cvetkami, ležalo trupelce njihove hčerke male Lizike. Globoko žalujoči mainici in očetu naj bodo v tolažbo besede Kristusove: pustite male k meui pri-ti ker njih je nebeško kraljestvo! Gornja Radgona. Na Marijin praznik sta Orliški krožek in Dekliška zveza priredila v posojilnični dvorani materinski dan. Na sporedu so bile deklamacije, govori in misijonska igra v treh slikah: Afindra. V govorih sta proslavljala naše matere predsednik prosvetnega društva in in tajnica orliškega krožka. Ude!ežba je bila velika. Mater pa bi pri takih prireditvah želeli na vsak način več, kakor smo jih videli tokrat. — V mesecu marcu so ljudje pri nas zelo umirali. Do sedaj jih je umrlo že 26, v tem letu 49. Ljudi se loteva strah in znajo že pripovedovati, da je prerokovano, da bo moral biti železne narave, kdor bo preživel leto 1927. Med drugimi je umrla tudi Katarina Škrlec iz Ivanjševskega vrha. Bnjna je bila že v 89. letu. Bila je babica kornega vikarja Petra Kovačita in bogoslovca Antona Trstenjaka. Oba gospoda sta se udeležila pogreba, ki se je vršil v torek dne 22. t. m. — Zivinska bolezen, ki je bila po naši župniji zelo razširjena, še vedno ni ponehala. Skomarje pri Vitanju. Od nas.se zelo malo čita, zato Vam zdaj poročam nekaj novic. Milo in tužno so zapeli zvonovi skomarske in sv. Vida cerkve v torek dne 15. marca, ko so nam naznanjali žalostno vest, da je p^ dolgotrajni in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal naš faran in "posestnik Beškovnik Filip pd. Videčnik. Bil je dober gospodar in skrbni oče svojim otrokom, ki je skrbel za njih blagostanje, 2ato je tudi svojih pet hčerk omo*il na lepn posestva. Najmlnjšo je lelošnji predpusl oniožil v Ruše nad Mariborom. Inia tudi pet sinov. Ti so še mladoletni. Pogrešali ga bodo vsi znanci in prijatclji, tudi vsi sosedi kot svojega ljubeznivega in dobrega soseda. Bil je tudi dolgo vrsto let cerkveni ključar, občinski odbornik in ubožni oče občinskih re vežev. Kako je bil priljubljen, to je pričal tudi njegov pogreb, ki se je vršil dne 18. marca, ob 10. uri predpoldne. Od njegove hiše «o ga spremili kvečnemu počitku naš g. župnik Jožef Skvarč in g. učiteljica z učenci in nebrojna množica ljudi,, vsak z gorečo svečo v roki. Nesli so ga njegovi zeti, za njegovo rakvo je stopala njegova žalujoča žena, hčerke in sinovi s solzami v očeh. G. župnik je opravil sveto mašo zadušnico in molitve za mrtve. Posebno slovesna je bila pridiga pri odprtem grobu. Naj v miru počiva! Trnovlje pri Celju. Prostovoljno gasilno društvo v Trnovljan pri Celju priredi v nedeljo dne 17. julija, v slučaju slabegavremena pa v nedeljo, dne 24. ali pa 31. julija t. 1. javno tombolo. Podrobnosti, kakor tudi dobitki se bodo objavili pravočasno. Ker je prireditev oz. čisti dobiček namenjen zgolj le kritju društvenega dolga in za izpopolntfev potrebnega gasilnega orodja, se vsa društva vljudno prosijo, da na ta dan ne prirede nobenih zabav ali kaj sličnega za kar jim bode društvo vedno hvaležno. Z ozirom na to, da je društvo oz. prireditev humanitarnega značaja, se priporoča za obilen nakup tomb. tablic kakor ludi za obilen obisk. Laško. V nedeljo, dne 20. marca se je vršilo na Laškem poučno predavanje, katero je priredila podružnica Sadjarskega društva. Predaval je znani poljudni govornik g. Levstik iz Celja. Solska soba, v kateri se je vršilo predavanje je bila natlačeno polna. Vidi se, da je sadjarstvo zelo važna panoga kmetijstva v našem okraju. Kmetje so pazno sledili govoru. Zelimo še večkrat kaj tacega. Sv. Lenart nad Laškim. Demokratski gospodje iz Laškega pošiljajo našim pristašem letake, v katerih blatijo našo stranko in nam priporočajo pridno čitanje demokratskih glasil: >Jutra< in >Domovine<. Letaki so tiskani na pisalni stroj in dobro vemo, iz čegave pisarne prihajajo. Mi pa že predobro poznamo vso lažnjivost demokratske politike in njenih glasil in zato te letake mečemo v koš. Sv. Rupert nad Laškim. V nedeljo, dne 27. marca ponovi tukajšnja DZ v gostilni g. Oblak lepo petdejansko igro: Mala pevka in sicer na splošno željo občinstva. — Naši vojaki-novinci so se pri odhodu dne 18. marca vedli ne samo dostojno, ampak naravnost vzorno; pristopili so prejšnji dan vsi k sv. obhajilu, potem pa veseli in korajžni šli v Celje. Krščanska organizacija naše mladine kaže že lepe razveseljive uspehe!