List na ogled. 2. številka. Ljubljana, 11. julija. L leto, 1873. Slovenski Tednik. Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo. Izhaja vsak petek. List velja za celo leto 2 gld. 40 kr., za pol leta I gld. 20 kr. — Posamezni list velja 5 soldov. Kaj je novega po Slovenskem. Volitve poslancev za državni zbor bodo menda že meseca septembra razpisane. Zato je pametno in potrebno, da se Slovenci že zdaj začno posvetovati, kakšne može bi izvolili za svoje poslance. V Laiketn na slovenskem Štajerskem so v nedeljo 6. julija kmetski možje iz celega okraja skupaj prišli. Pogovarjali so se zavoljo volitve v državni zbor in prišli so do sklepa: Slovenski volilni možje laškega okraja bodo volili si za poslanca v državni zbor gospoda dr. Vošnjaka, kateri je zdaj deželni poslanec v štajerskem deželnem zboru. — Od tako imenovane „pravne“ stranke in pa od moža, katerega nasvetuje pravna ali bolje klerikalna stranka, da bi ga kmetje izvolili za poslanca, kmetski volilci laškega okraja nič nečejo vedeti. Taki volilnisbodi, kakor na Laškem, se bodo tudi drugod sklicali. Na K r a nj s k e m bodo prihodnjo nedeljo 13. julija volilci iz Notranjskega v Postojni skupaj prišli in se pogovorili, koga voliti za poslanca v državni zbor. V t vi ni ki okolici so imeli slovenski možje v Rocolji na Občini in drugod pomenke o volitvi. Sklepali so, kar je prav pametno, da bodo za poslanca na Dunaj volili le domačina, Slovenca, nikoli pa tacega ne, ki ga bodo Lahi silili ali priporočali. Naj tudi po drugih krajih Slovenci ravno tako ravnajo. Uredništvo in opravništvo lista jo v „Naroilni tis- karni“ v Tavčor-jovi hiši „llotel Europa.“ Domače stvari. —* (Grozna nesreča,) Iz Zave a na slovenskem Štajerskem se nam piše: V nedeljo 6. julija proti 5. uri popoldne se je v naši okolici hudo vreme začelo. V pirc-ski soseski na Ponikvi so šolarce ravno iz šole domu šle, ko jih huda ura na potu dobi. Devet deklet hiti pod neko kapelo vedrit; a komaj so notri, udari strela v kapelo in vrže onih devet deklet iz kapele. Štiri so precej mrtve obležale, pet pa je strela samo nekaj osmodila in omotila. Zdaj so se spet ozdravile. V torek zjutraj ob 8. uri je bil pogreb nesrečnih deklet, h kateremu se je zbralo mnogo ljudij iz okolice. — (Iz Ormuža) se nam piše 9. julija: Naš občespoštovani notar g. dr. Ivan Ger-šak je izdelal pritožbo zoper razredue tarife v ormuškem okraji za vse občine. Pritožba je tako temeljito izdelana (obsega 13 pol), da mora imeti povoljnega uspeha. G. dr. Geršak jo pokazal, da je izvedenec v svoji stroki, pa tudi v gospodarskih stvareh. In za svoje raudno delo g. doktor od občin ničesar druzega nij zahteval, nego da si one naroče „Slovenski Tednik". Da so občinski predstojniki to z veseljem storili, mi nij treba povedati. Hvala in slava rodoljubnemu g. dr. Geršaku! — (Iz Ljutomera) se piše 7. julija: 5. julija smo tukaj imeli razdeljeuje daril za konje. Tukajšnji konjerejci prignali so blizu 400 konj in žrebet, kar kaže, da se kmetje mnogo s konjerejo, in precej še z dobrim vspehom pečajo, — vendar bi se dalo dosti več za konjerejo tukaj storiti, ako bi kmetje bolje ubogali izvedene može, ter se po njih svetili ravnali. — Žrebeta bi se morala vsak dan, — ako je vreme ugodno — nekoliko ur pustiti na pašo, katero je občina nalašč v ta namen zagraditi dala, da se tukaj razkaeejo in razhodijo; ne pa, kakor se zdaj godi, da mora žrebe zmirom v hlevu stati in potem pomankljive in lesene noge dobi. Zato se je zgodilo, da nobeno žrebce nij darila dobilo. —- (Vihar) je bil v Ljubljani in okolo Ljubljane zadnji torek večer tako velik, da je v zgornji Šiški kacih osem kozolcev polomilo in ob tla vrglo. Stara ženska, z domačim imenom Gričarca, je ob tem hudem vremenu vedrila pod kozolcem, ki je skupaj padel in žensko vso zlomil in strl. — V Ljubljani je treščilo ta večer v frančiškanski klošter. Strela je šla ob kapni cevi v zemljo in nij druge škode naredila, razen da je zid okrušila. — (Hranilnice in posojilnice. Po vsem Štajerskem je 36 hranilnic in 22 posojilnic. Na slovenskem Štajerskem so hranilnice v Mariboru, Slovenski Bistrici, Konjicah, pri sv. Lenartu, v Slovenjem Gradci, v Ptuji, Brežicah, Celji, tedaj 8 hranilnic. Posojilnice ali založnice so v Ljutomeru, • Slovenski Bistrici, Mariboru (slovenska, a le na papirji, ker se odbor še nij lotil ustanovljenja). Na celem Kranjskem pa imamo le eno hranilnico v Ljubljani in eno obrtnijsko posojilnico. Premalo se tu dela za gmotne potrebe ljudstva. — (S Pivke) se nam piše, da bolezen, katero smo v zadnjih dopisih omenjali, po-nehuje. Ob enem se trdi, da so zdravniki in c. kr. oblasti svoje dolžnosti storili. — (Nesreče.) V Celji je 25. junija Anton Negro pri kopanji v Savini utonil. Truplo nesrečneža je bilo še le 30 junija pri sv. Marjeti v Savini najdeno. — Hiša kmetskega posestnika Blažeta Čolnarja pri sv. Krištofu laškega okraja jo 30. junija do tal pogorela. Hiša je bila zavarovana. — Zopet je bilo več krav, navadno iz odprtih hlevov ukradenih: 24. junija Jarneju Ko- privcu v celjskem okraji, 4. julija Janezu Sercu v mariborskem okraji. — (Dva hudodelnika pobegnila.) Iz ljubljanskega grada sta vtorek v jutro dva nevarna hudodelnika pobegnila. Eden je bil obsojen na 16 let, drugi na 14 let teške ječe. Prodrla sta zid med svojo sobo in stolpom, potem sta se splazila v stolp in v jutro šla doli po stopnicah mimo stražnika, ki stanuje v stolpu. A poprej sta se znebila jetniske obleke in se civilno oblekla. Ker delajo jetniki na Gradu vsakovrstna krojaška dela, sta si menda že poprej na stran spravila potrebne obleke. Stražnik ju vidi priti doli po stopnicah in ju vpraša kaj iščeta tukaj. A ona odgovorita, da sta tujca in da sta hotela na stolp iti. Stolp je pristopen vsacemu in tujci navadno plazijo do vrh stolpa, od koder je krasen razgled. Stražnik tedaj nij sumil, da ima dva hudodelnika in ju pusti brez ovire iz stolpa. Ko so pazniki v gradu zapazili, kaj se je zgodilo, sta hudodelnika že zdavnaj izginila iz mesta. — (Strela ubila.) Pri Metliki sta 2. t. m. nek kmet in neka ženska iz Bršice vedrila ob dežji pod nekim drevesom. Strela udari ravno v drevo, in oba človeka na tla pobije. O političnih strankah. Kdor časnike čita, čuje pogosto o političnih „strankah“, na primer o narodni stranki, o nemškutarski stranki, o centralistični in federalični stranki, ter v najnovejšem času tudi o „pravni“ stranki. Kaj je „stranka“? Kadar je več ljudij skupaj in se začn6 o tej ali tej stvari pogovarjati, imajo ti ljudje skoraj vselej različna mnenja, kako bi stvar, o kateri se baš (ravno) pogovarjajo, naj bolje bilo dognati. Včasi se zgodi, da je kolikor glav, toliko mislij. A navadno se poprimejo ti tega, drugi druzega mnenja, in tako se napravite dve stranki, ki sta si nasprotni in se med soboj pričkati. Tako se godi v občinskih zastopih, v okrajnih in deželnih zborih. Ce so že pri občinskih stvareh ljudi raznih mislij, kaj se le v takih stvareh, kjer gre za cela ljudstva ali narode, za deželo ali tudi za vse cesarstvo. Tukaj se delajo „politične stranke11, močnejše ali slabejše, po tem, ali več ali menj ljudi za eno stranko drži. V našem cesarstvu je več političnih stranek, od katerih bodemo še večkrat imeli priliko govoriti. A kaj mi Slovenci? Nas je vseh eden milijon dve sto tisoč ljudij, ki eden jezik govorimo in pišemo ter ki živimo po vsem Kranjskem, spodnjem Štajerskem, Koroškem, Goriškem, Primorskem in po Istri. Vsi Slovenci govorimo eden jezik, vsi smo tako rekoč ena rodovina (familija) nasproti drugim narodom okolo nas živečim; Slovenci smo eden narod. Morali bi tedaj, kadar gre za politična in narodna vprašanja, vselej edini biti nasproti drugim narodom in političnim strankam. V politiki bi morali vsi Slovenci biti ena edina politična stranka. No, priznati moramo, da smo vsi Slovenci, odkar smo se zavedli svojih pravic, lepo skupaj držali in to tudi pri volitvah dokazali. Čutili in vedli smo se v državi kot slovenska narodna stranka. In tako naj bi ostalo tudi zanaprej. Ne pa, da se nam skuša motiti edinost in se nam Slovencem vsiljuje nekakov program „pravne“ stranke, za katerega nikdo ne mara, kakor nekoliko duhovnih gospodov in nekoliko njhovih ovac. Političen razgled. Avstrijske dežele. Za volitve vdržavnizborse pripravljajo volilei v vseh avstrijskih deželah. Vsaka politična in narodna stranka bi pač rada svoje može spravila za poslance v državni zbor. Avstrijski Nemci imajo tudi več političnih strank, ki si prav ostro nasprotujejo, posebno na Dunaji. Vnanje deržave. Rusi so zasedli Kivo v srednji Aziji. Zdaj bi pa Angleži radi imeli, da bi Rusi Kivo zapustili. Angleži imajo v Aziji svojo največjo kupčijo, boje se tedaj, da ne bi jim Rusi kupce prevzeli. In to se bode s časom tudi prigodilo. Turki še zmirom po svoji stari siro-vosti trpinčijo svoje slovanske podložne narode. Pa tudi Turkom bode enkrat odkljenkalo. Srhi in Črnogorci so že sami svoji gospodarji in sčasom se jim bodo pridružili še ostali južni Slovani Turčije. Na Francoskem, Vaškem in Španjskem rogovilijo Jezuiti in bi radi zatrli svobodo in narode v nekdanjo sužnjost vkovali. Bog obvari, da bi se tem mračnjakom posrečilo njihovo zavratno delovanje. Razne stvari. * (Ustreljena razbojnika.) Iz Gal-gova pri Samoboru na Hrvatskem pišejo to-le dogodbo, kako sta dva strašna razbojnika zaslužen krvav konec storila. — Tam sta se klatila dva razbojnika po imenu Anton Puš-karič in Stefan Štulec in že osem let živela le od tega, kar sta ljudem po sili vzela ali ukrala. Nihče se ju nij upal izdati ali prijeti, ker se je vsak bal ognja v streho ali noža v srce. Nihče se jima ustavljati nij upal. Ali v torek prvega tega meseca, sta vendar svojega moža našla. — K vaškemu krčmarju z imenom Držaniču, je prišel namreč nek dečak ter mu povedal, da hočeta razbojnika Puškarič in Štulec, naj jim pošlje vina, mesa, kruha in cigar. Držanič fantu odgovori: „Povej ti razbojnikom, da jaz brez denarja nobene stvari ne dam“. Deček popoldne zopet pride in terja ravno tisto pa še pulfra in svinca zraven, če pa ne pošlje, bo že zvedel s kom ima opraviti. Krčmar fanta zapodi. A ker ga vendar skrbi, gre v Rakovpotok k žandarmom in jim pove, da so razbojniki za nocoj nažugali. Vodja žan-darmov mu reče, naj ide domov, naj ne gre zvečer spat, temuč naj pusti svečo goreti pa vse okna odprta. Krčmar Držanič je bil do polnoči po konci, že mislil, da nikogar ne bode, — ko prihrujeta oba razbojnika, Puškarič in Štulec v izbo, oba s pištolami in puško oborožena. Natočita si in se napijeta potlej pa vprašata zakaj nij poslal, ter mu naložita, da mora zdaj ves denar dati. On pravi da nema denarja. Zgrabita ga, eden mu pištolo nastavi na vrat, tako da krčmar od straha na kolena pade. Puškarič stopi k mizi, da bi še enkrat pil potlej pa krčmarja ubil. „Žandarji so me pozabili1' rekel je kr- čmar sam pri sebi in že mislil da je smrtna ura tu, ko mu Puškarič iz nova nastavi pištolo na prsi. A v tem hipu se od zunaj skozi okno pokaže puška, poči, in razbojnik^ Puškarič se mrtev zvali. Njegov tovariš Stulec zbeži a zunaj pred pragom ga sreča napeta puška, ki tudi njega ubije. Žandarmi so bili ob pravem času prišli. Zagrebška sodnija je to reč že preiskala. Gospodarske stvari. — Žetev se je začela. Dnevi so topli in so žita lepo dozorela. Letina bode menda srednja pri pšenici in ječmenu, rež pa ima prazno klasje. V vinogradih na Štajerskem in Kranjskem je ocvelo. Kaže se še precej dobro. Od hudour in toče je dozdaj hvala Bogu še malo slišati, pa najnevarnejši čas še le pride. Č rešen j nij bilo toliko, kakor lani. Sploh ne bo dosti sadja. Ravno o cvetji jabolk in grašek je bilo mrzlo, deževno in vetrovno. — St. Janeza rež(Jochannisroggen)priporoča se zelo vsem gospodarjem. Seje se redko, */s do '/2 navadne setve, in to od kresa do veli-cega Šmarijna; kar prej, tem bolje. V Jeseni kosiš zeleno goveji živini; če ob zgodnji setvi še zrase, kosi ali popasi jo z ovcami. Tudi posušena daje vrlo dobro kermo. Drugo poletje pa žanješ obilin pridelek, boljši nego od domače rži, kajti najdeš na eni koreninci po 7 do 40 klasov. — Tako dobodeš dva pridelka, jeseni kermo, a prihodnje poletje žanješ rež, boljšo za moko, nego vsako drugo žito. Pozno v jeseni sejati nij priporočati, če tudi bolje pretrpi vsak mraz nego navadna rž. Pri setvi je dobro grahorko vmes sejati, da se več pridela kerme. Izoriji teden dnij pozneje nego po navadi. Prodaje to režEifler etComp. naDu-naji. M. P— c. — Iz Pesta na Ogerskem se piše G. julija: Vreme je tudi pretekli teden bilo ugodno toplo in suho je, žita lepo zore. Ječmen se že žanje, ta teden tudi pšenica in rež dozori; seveda v ravninah in toplih legah. Dozdaj še zmirom upamo srednjo letino, samo da bi toplo ostalo. Žitna kupčija je slaba. Celi teden se je samo 15.000 centov pšenice prodalo, a cena jej je pala za 50 do GO kraje. Pšenica v klasji se barantuje po 5 gl. 65 kr. do 5 gl. 85 kr.; rež v klasji po 5 gl. 75 kr. z ječmenom in ovsom nij nobena kupčija, koruza je za 26 kr. cenejša. Moko zdaj mlinarji po vsaki ceni prodajajo, sanm da se je znebe, posebno fine bele moke. Crna moka za kruh še najde kupcev, po beli pa nikdo ne povprašuje. Fini otrobi so po 3 gold. 30 kraje, cent, grobi pa po 2 gl. 30 kraje. Teržna cena v Ljubljani 9. julija t. I. Pšenica 7 gl. 40 kr.; — rež 4 gl. 40 kr.; — ječmen 3 gld. 20 kr.; — oves 1 gl. 90 kr.; — ajda 4 gl. — kr.; — prosd 3 gl. 40 kr.; — koruza 3 gld. 70 kr.; — krompir 2 gl. 20 kr.; — fižol 5 gl. — kr. — masla funt — gl. 52 kr.; — mast — gl. 38 kr.; — špeh frišen — gl. 32 kr.; — Špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 26 kr.; — teletino funt 27 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent 1 gl. 20 kr; — slamo cent — gl. 85 kr.; — drva trda 6 gld. 50 kr.; — mehka 5 gld. — kr. so že marsikaterega kmeta na kant spravili, kdor nij bil zavarovan. Med društvi, katera zoper ogenj zavarujejo, je banka S la vij a v Pragi eno najboljših. Ima velik kapital in že za 100 milj. goldin. zavarovanega blaga. Kmetje, zavarujte se tedaj zoper ogenj, da saj dobite odškodnine, če vas nesreča zadene. Glavni z a s t o p banke „i§laylje‘‘ je tukaj v Ljubljani, agente pa ima Slavij a po vsem Slovenskem. Iskreno zahvalo izreka podpisana vsem prečestitim gospodom ter gospem, i v prve j vrsti prečestitemu gospodu doktorju J. Or o zlu v Šmarji za blago-dušuo podporo o smrti mojega moža Mihe Juvana. V Šmarji na slov. Štajerskem, 7. julija 1873. Marija Juvan. €• //. naročnikom• Kdor si je naročil naš list, pa naročnine še nij poslal, naj to kmalu stori. Novci naj se pošljejo po poštnih nakaznicah. Novim naročnikom še ustrezamo s 1. številko. Svoje politične prijatlc pa prosimo, naj skrbe za razširjanje lista na kmetih. „SIorcnsUI Tednik44 v Ljubljani. Listnica uredništva. G. dr. G. v O. Sprejeli. Hvala. Izvrstno delo. — G. M. P. v Kr. Lepa hvala •, prosimo večkrat kaj. — Svojim dopisnikom. Kratko stvari naj bolj ugodijo našim bralcem in skrom-nim prostorom našega lista. Loterij nc srečke t V Trstu, 5. julija: 52. 23. 20. 32. 53. Ažijo srebra na Dunaji 10. julija. 109‘25. Izdatelj in za uredništvo odgovoren Ivan Semen. Tisk „Narodnc tiskarne" v Ljubljani. Splošna bilanca Ek za 31. decembra 1872 sestavljena na podlagi posameznih bilanc vseh oddelkov banke „SLAVIJE.“ Zaveza vložnikov .... Gotovina v blagajnici banke „Slavije“ v odd. v glavnej blagajnici banke „Slavijeu v šekih različnih bank v obrtnijskej banki za Češko iu Moravsko v českej narodnej banki v Pragi .... v občauskej založnici v Karlinu .... v občauskej založnici na Smihovu .... v občauskej založnici v Olomucu .... v osredncj kmetijskej založnici .... v občauskej založnici v Proatfijovu .... » t> » » Rakovniku .... Vrednostni papirji Zaloge i posojila: posojila I. posojev....................... >» IL „ . ....... „ na hipoteke........................ „ „ protipise banke „Slavije“ .... zaloge na vrednostne papirje.............. Hiša št. 978-11.; uplačila do 31./12. 1872 . Inventar: pohištvo, zastopniške table, knjižnica, tiskovino, mape i statistika ............................ Ustanovni i organizaoni stroški Zahtevanja pri glavnih zastopih pri podredjenih zastopnikih pri pozavarovalnih zavodih pri različnih Zahtevanja v nedoplaeilih „ družbenika*’ odd. IV., razreda a) Menjioe zavarovalnine . . . . Rezerva pozavarovalnine . Dopolnujoča zavarovalnina....................... S posameznimi bilancami so primerjali i v M. Pokomy vi. r. J. Otto vi. IV. 11730,- v. 19414.26 31144.26 L-ra. 11105.97 IV. 6285.05 v. 6003.13 23394.15 m. 88250,— IV. 1000.- v. 8700.- 97950.— m. 24908.48 v. 20780.06 45688.54 IV. 1146.74 v. 11045.60 12192.34 L—II. 21666.18 ' IV. 144.93 V. 3035.45 24846.56 L-nL 12175.52 v. 3022,— 15197.52 l—n. 6537.60 L-n. 15083.42 IV. 27.81 15111.23 I.-IL 10738.08 l-u. 10044.52 261700.54 292706.99 IV. 10636,- 303342.99 in. 46121.84 m. 90872.45 5000,— L-n. 154.40 m. 52180,— 194328.69 L-ra. 128335.74 L-IL 8789.62 IV. 13915.68 V. 2261.74 24967.04 L-n 50018.93 IV. 41759.40 v. 493.73 92272.06 L-ra. 50909.45 IV. 70610.03 v. 30953.72 161453.20 i.-ra 58284.49 IV. 26660.95 v. 3857.29 88792.73 i.-ra. ' 76.32“ v. 26854.87 26931.19 L-ra 30117.88 IV. 6299.13 v. 924.97 37341.98 314539.10 ra. 7939.60 4880.15 12818.75 IV. 556862.21 i.-n. 6229.42 IV. 242764.11 248993.53 L-n. 19428.94 soglasji našli: r. Ctibor vi. r. 2.188733.85 Ustanovna zaloga: odd. L—III., izplačan IV. V. Zahtevanja pozavarovalnih zavodov odd. različnih Kavcije uradnikov i zastopnikov banke „Slavije“ Zadatja odločenih oglasil . Menjice pozavarovalnine Rezerve i zaloge za leto 1873 rezerva zavarovalnine » »I izvanredne rezerve dopolnjujoča zavarovalnina zaloga za opravilne stroške zagotovilna zaloga L n odd. IV. „ V. posoj. I.-II. IV. V. I,—III. IV: V. L—UL I.-IU. IV. l—m iv. m. iv. v. n. m. L—II. društva zaloga nerešenih škod „ posebna za škode „ nerešenih škod pokojninska zaloga odd. V )) » n. li. IV. I.-IL IV, V. dobiček: odd. L—H. za leto 1869/72 . „ IV. preostanek za leto 1871 „ IV. za leto 1872 v • • n n n * • • 19600.— 24300,- 488.94 30810.20 47116.03 2985.- 13896.71 3276.11 771126.75 738470.50 45257.13 4721.04 7531.36 58823.50 623.22 816.21 8668,15 14454.17 5850.-20000,-14845 — 8126.93 1282.92 1745.69 139414.65 5096.53 6616.14 12068.50 78415.17 20130.82 1509597.25 57509.53 1112.58 20800,— 63385.25 40695,— 11155.54 163195.91 Ant. Mlčooh vi. n, vrhni knjigovodja. Dala, 43900,- 98545.99 1223.93 43.— 177569.87 1.867451.06 2.188733.85 Splošni pregled Da. računov zgub i dobička za leto 1872, sestavljen na podlagi natanjčnih računov posameznih oddelkov banke „SLAVIJE.“ Prenesek zalog za 1. 1871: dopolnujoča zavarovalnina . nedoplačilo opravi, stroškov Zrušena zavarovalnina i vloge Zrušena postranska plačila rezerva pozavarovalnine 17 O odd. n L- L- Pozavarovanje: Nazaj kupljena zavarovanja L— II. IV. -n. ra. ra. iv. v. in. iv. v. IL IV. V. n. Škode: a) izplačano v odd. I. -II. gld. 13603.62 7» IV. • • • 77 216202.36 77 V. • • • 77 121846.01 preiskovalni stroški 7) II. gld. 20.— 77 IV. 77 8145.05 77 v. 77 6815.05 b) zaloga za nerešene škode 77 n. gld. 5850.— 77 IV. 77 17940,— c) posebna zaloga za škode v Gospodarski stroški: služnina, tantijeme, posebne nagrade, poštnina, najemnina, kolkovina, inserati, popotni stroškij zdravniške nagrade, opravnina itd. Odpisi z organizačnih i ustanovnih stroškov, s tiskovin, s knjižnice, z inventarja, z zastopniških tabel i sta-tističnih stroškov v............................................. Prenesek reserv i zalog na leto 1873: redne rezerve za za v. na tekoča rizika v odd. II. L— lil. IV. V. izvanredne rezerve zagotovilna zaloga pokojninska zaloga Dobiček leta 1872 v I,- U. IV. V. -n. iii. 5994,— 149079.38 15825.41 13652.60 76911.45 61796.39 15767.41 3313.95 1154.16 1181.82 6395.22 246268.76 121244.67 351651.99 14980.93 23790.— 20000.— 75399.21 35463.73 27859.15 39992.91 27994.08 7468.01 231967.72 539159.03 184551.39 154475.25 5649.93 373908.65 207.46 410422.92 138722.09 74455.— IV. 738470.50 1-509597.25 III. - 45257.13 „ iv. 4721.04 v. 7531.36 < 57509.53 o v a 1 n i n a II. 1112.58 itroškov . , III. 20800.— „ L—IL 38823.50 IV. 8668.15 v. 14454.17 61945.82 „ i.—ra. 8126.93 IV. 1282.92 v. 1745.69 11155.54 • • • # # „ L-H. 22941.74 IV. 6616.14 v. 12068.59 41626.47 3046139.88 S posameznimi računi zgub i dobička so primerjali i v soglasji našli: Prenesek zalog z leta 1871: zavarovalna zaloga (rezerve) n n 11 „ „ izvanredna . . n n. dopolnjujoča pozavarovalnima zagotovilna zaloga zaloga nerešenih škod posebna zaloga za fkode dobiček V. oddelka k zagotovilnej zalogi pokojninska (penzijska) zaloga . Zavarovalnina i vloge Postranska plačila Historna Povračila škod od pozavarovalnic: a) za škode v odd. IV. v 7) 77 77 • • * 77 * * za preiskovalne stroške . „ IV. „ V. b) za nerešene škode Dobiček iz obrestij v ... Propadla zadatja .... Prenesek rezerv i zalog na leto 1873: rezerva pozavarovalnine v dopolnjujoča zavarovalnina nedoplačilo opravilnih stroškov odd. i.-m. 485668.81 IV. 518936.82 IV. 2346.86 v. 852.20 n. 1108.94 i.—ii. 31815.45 IV. 4323.01 v. 2293.82 II. 2100,— IV. 9642.54 77 II. 20000.— 2293.82 I.—III. 6363.08 IV. 688.02 77 v. 241.46 1.088574.83 i.-iii. 555131.56 IV. 580658.16 77 v. 258682.97 1.394472.69 i.-iii. 20148.07 IV. 17087.05 v. 15459.79 52694.91 ii. 939.2o IV. 56290.84 77 v. 8347.52 65577.61 gld. 82834.86 „ 46346.52 gld. 3480.07 „ 3062.99 odd. IV. „ I.—III. IV. V. „ I.—DL V. n. iv. ii. m. 129181.38 6543.06 3095.— 26481.08 756.15 351.8-4 2001.26 94.— 6229.42 242764.11 19428.94 7938.60 138819.44 27589.07 2050.26 248993.53 27367.54 3.046139.88 3.046139.88 Dala. M. Pokomy vi. r. J. Otto vi. r. Ctibor vi. r. Ant. Mlčoch. vi. r., glavhi knjigovodja. UTove po§tare. Postava o potepuhih ali klatežih (klačih). (Konec.) Dalje govori postava: Kdor je bil obsojen za kl&teža in se kaže opasnega (nevarnega) tujemu imetku, tak se sme postaviti pod policijski n&dzor. Tacemu človeku sme policija ukazati, da mu je prebivati na nečem odločenem mestu, od kodar se brez policijske dovolitve ne sme geniti. V občinah po kmetih naj občinski urad pazi na take ljudi, da se brez dela ne klatijo. Policijski nadzor se sme raztegniti na tri leta. A tudi so taki delomrzni ljudje, katerih se ne prime nobena kazen in noben nadzor. Klatijo se brez dela, beračijo in kradejo. Take ljudi je smeti v prisilne delal nice zapreti. V Ljubljani je prisilna delalnica za Kranjsko in sosednje dežele, a v Gradci za Štajersko. V te hiše se zapr6 delomrzni ljudje, ter jim je pridno delati od jutra do noči. Moški tkajo platno ter krojačijo in čevljarijo; kdor ne zna nobenega rokodelstva, tukaj se mu ga je treba naučiti, da si lehko služi kruh, kadar zopet sme domov iti. Potepuhi ali kl&teži se v prisilne delal -nice zapirajo na povelje političnega oblastva (c. kr. okrajnega glavarstva in deželue vlade). To se zgodi, kadar sodnik kaznjuje delomrzne ljudi ter v razsodbi izreče, da jih je moči zapreti v prisilno delalnico. Potem izreče politično oblastvo, dokle bode obsojencu ostati v delalnici. Najdaljši čas je tri leta, kar se človek v delalnici sme brez odpusta držati. A kadar se kaznjenec lepo vede, pridno dela ter kaže, da se je poboljšal, sme sc izpustiti že po druzem letu iz delaluice. Zal, da se malo kateri resnično poboljša. Kdor je kdaj bil zaprt zaradi klateža ali kradeža, redko bode zopet priden delavec, če se med ljudi povrne. Prisilne delalnico so zdaj deželne in dežele plačujejo za svoje prisiljence. A že dela se nova postava, po kateri država v svoje roke vzame skrb za take hiše. Goveja kuga. Ta strašna živinska kuga letos hudo razsaja ter se je z Ogrskega in Hrvatskega že tudi raznesla po Štajerskem in Kranjskem. Pokončala je letos že mnogo govedine. Zato je po postavi (zakonu) ostro ukazano, da vsak občinski poglavar precej vladi naznani, če katero govedo v njegovi občini zboli. Potem se občina zapre drugim občinam, da bolna živina ne pride s£ zdravo v dotiko; a vso bolno živino je treba končati. A kako je to bolezen poznati? Govedo več ne prežvekuje, gleda žalostno na tla, oči se mu solze, ušesa in noge so hladne, vse truplo se časi od mraza trese, a navadno je v hudi vročini. Potem je koža suha, in to je gotovo znamenje kuge. Na dlesni, jeziku, po goltanci in požiralniku se prikažejo male, rudeče pike, katere se večajo, dokler je vse polno gnjid po žlez-natih kožah. Govedo pogine od pokvarjene krvi. Vrlo malo kužne živine ozdravi, izmej sto glav, le 5 ali 10. Zato ukazuje postava, da je bolno živino precej pokončati, a gospodarju se povrne škoda iz državne kase za govedo, katero se po ukazu vladnega komisij ona ubije, ker je utegnilo biti že okuženo. Na Hrvatskem je neki gospodar v Kere-stinu svojo že okuženo in bolno živino tako ozdravljal. Ko je videl, da govedo boleha, pomešal je žlico salmijakovca (Salmiakgeist; dobiva se v šta-cunah) v masljec lanenega olja ter je to mešanico tresel, da je bila videti vsa bela. Potem jo vlije govedi v gobec tako, da je bilo prisiljeno vse požreti. Po toliko salmijakovca daje volu, a slabejšemu govedu menj. Bolno govedo se potem s hladno vodo polije in štirje možje ga po vsem životu drgnejo s slamo, dokler se ne začne potiti. Če se prikaže pot, ovije se žival s koci in ostane brez krme. Večkrat na dan dobiva vodo, kateri se je hudičevega olja (Schvvefelsaure) primešalo toliko, da se voda malo kisne. Tudi se vsak dan po enkrat nekaj žlic čistega lanenega olja govedu vlije. (3d četrtega dneva dobiva govedo po en funt žernjene ržene ali grahove moke na dan; tudi malo dobrega sena se mu sme dajati.' Tako je baje mnogo bolno živine ozdravelo; a glavna stvar pri tej kugi je, bolno živino precej ločiti od zdrave ter jo ubiti. — (Živinska kuga.) Meja med Kranjskim pri Krškem in Kostanjevico in pa med Hrvatskem je za živino še zmirom zaprta, ker goveja kuga na Hrvatskem še nij ugasnila. vzajemno zavarovalna banka v Pragi, razglaša poročilo o svojej upravi, katero nam spričuje lep napredek tega narodnega zavoda. Posnemljemo tu naslednje važnejše točke: V I. i II. oddelku (zavarovanje istiu i dohodkov za preživetje i smrt) je posebno za omeniti rezervna zaloga kot glavna garancija prihodnjih izplačil zavarovancem, ktera sedaj 231.967 gld. 72 kr. znaša. Ako k temu še prištejemo rezerve III. odd. (vzajemna podcdovanjska društva), ktere539159gl. 93 kr. obnašajo, imamo znesek vseh rezervnih zalog v zavarovanji življenja 771.126 gld. 75 kr.; tedaj v primeri z vlanjskim letom, ko so iste 485668 gld. 81 kr. obnašale, za 285457 gld. 94 kr., kar polovico značno presega — več. K temu pripada še zagotovilua zaloga v znesku 38823 gld. 50 kr. kot posebno varstvo rezervnih zalog, kakor tudi izvanredna rezerva III. oddelka per 48257 gld. 13 kr. i končno rezervne zaloge za oznanjene i take škode, ki bi se vsled abnormalne umrljivosti v prihodnje pripetiti vtegnile per 25850 gld. — Skupne rezerve vseli vrsta živ (jenskega zavarovanja izkazujejo tedaj kot zavarovalne zaloge znesek 881057 gld. 38 kr., kar se zamore po še le štiriletnem poslovanji zavoda vsakakor sijajen vspeh imenovati, posebno glede na doseženi dobiček družbenikov, kteri je za leto 1872 z 22941 gld. 74 kr. — če pa prištejemo še zaloge dobička iz prejšnjih let, v vseh 4 letih bankinega poslovanja s 139414 gl. 65 kr. izkazan. Ker pa ta od časa do časa zadižani dobiček za zavarovalno zalogo prihodnjih let smatrati zamoremo, razvidno je, da vse rezervne zaloge znatni znesek 1,020.472 gld. 03 kr. obnašajo. V IV. oddelku (zavarovanje zoper ogenj) znaša zavarovalna rezerva 738.470 gld. 50 kr., izvanredna rezerva 4721 gld. 04 kr. i zago-tovilna zaloga 8668 gld. 15 kr. — skup tedaj 751.859 gld. 69 kr. Ako še prištejemo rezerve za nerešene škode v znesku 14845 gld. znašajo vso rezervne zaloge tega oddelka 766.704 gld. 69 kr. Glede na to, da je „Slavija“ leta 1872 svojim zavarovancem za 216.202 gld. 36 kr. škod povrnila, račun dobička za družbenike pa vendar še 6616 gld. 14 kr. izkazuje, zamore se poslovanje tudi v tej stroki jako vspešno imenovati. Kar se končno tiče V. oddelka (zavarovanje proti toči) izkazujejo se rezervne >i zagotovilne zaloge v znesku 21.985 gld. 53 kr. Treba pa je tu ozir jemati na okoliščino, da te zaloge ne predstavljajo nikakoršne zavarovalne rezerve za prihodnja leta, ker se zavarovanja proti škodi po toči storjenej samo za eno leto sklepajo, tako da te zaloge le iz čistega dobička prejšnjih let nastajajo i družbenikom posebno vrsto zagotovilnih zalog za prihodnja leta podajajo. V drugem letu poslovanja tega oddelka bilo je za povrnitev škod 121.846 gld. izdano, kar vsakakor o precejšnjej razširjenosti delokroga priča; s posebnim ozirom pa nato, da razen tega še družbenikom 12068 gld. 59' kr. čistega dobička pripada, zamore biti zavod s svojim dveletnim poslovanjem v tej stroki enako zadovoljeu, ko z onim v prej navedenih strokah. V bankinej bilanci je končno jako na-tanjčuo i določno preciziran način, po kterim se je premoženje družbenikov z vsemi zalogami naložilo, tako da je določnost i na-taujčnost teh izkazov bankinim družbenikom najboljša garancija, da pri tem zavodu res najdejo ono varnost za osiguranje svojega premoženja i svojih rodbin, ktere so iskali. Vsled pooblastila občnega zbora daroval je opravilni svet banke „Slavije“ narodnemu gledišču 2000 gld., českoslovanskej trgovskej akademiji 500 gld.; šolskim društvom v 13u-dejovicah, Olomucu iProstejovu pa po 200gld. — ltezervne i zagotovilne zaloge so tako višino dosegle, da se po g. ustanovnikih za IV. odd. (zavarovanje zoper ogenj) vloženi zneski vračajo, ali na račun ustanovne zaloge Vlil. oddelka (zavarovanje hipotek), za kterega banka tudi nove gospode ustanovnike sprejemlje, prenašajo.