večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan vazen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer. Uredništvo In upravnlitvo: Kolodvorsko ulico Stov. 16. — 7, urodnikom »o moro govoriti vnak dan °d u- 1,0 12- uro. — Rokopisi so uo vračajo. — Insoratl: Soststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponav IJanji dajo se popust. — Valja za Ljubljano v upravništvu: na colo loto 6 gld., r.a pol lota S gld-, *» “otrt lot“ 1 g',— „ pol leta............................ 3'— , četrt leta......................,, 1*50 „ mesec............................... —‘50 za tlonašatijo v liišo vsak mesec 9 kr. Slovenski jezik in nase gimnazije. ii. Načelo tedaj, d a bode slovenska mladina tudi na višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom lehko se po polnem privadila nemščini, logična je podstava vsemu našemu umovanju. Uresničenje tega načela pa je zavisno od nekaterih pogojev, o kojih hočemo takoj obširneje govoriti. Prvi pogoj mora biti, da se nemščina kot obligaten predmet od prvega razreda počenši uči 2 nemškim učnim jezikom ter da se ji odmeri večje število ur, na pr. štiri ure na teden po Listek. Prokleta! (Roman Spisal Emile Richobourg; po E. Vacanovi predelavi prosto poslovonil Janko Leban.) (Dalje.) 19. ... Beitaux» hidki krčmar v Saint-Irunu, umrl je bil nagle smrti; »no Zadel g. jc bil m "tV . 8"' zapuščine,hi seje tudi °?'C ,M v Pa rt ,i’ Atoiiom „• • i e,tuux in kot krčmar Poi t il Ateiieru ni imel 1)tcjo lni| doNtt, preselil se je 1»! v Sa,nt-I™„ tet prebvze| ; mco svojega stnjca. On m p0/.nai uiti piei, Rouvenata niti Lucile Mellierove. Do njega obrne llouvenat vstopivši v gostilnico. Bertaux II. sprejme ga s kapo v roki, kakor donšen gostilničar, kateri si hoče pridobiti gostov, prijazno mu odgovorivši: „Pokazati vam čem sobo mlade gospe, čestiti gospod! . . Stopita v prvo nadstropje, kjer se gostilničar pred nekimi vrati vstavi ter glasno reče: „Gospa, pobod je tu za vas!« vsej gimnaziji. Naravno tudi, da ravnateljstvom nastane posebna dolžnost, spodobno mesto odka-zati temu važnemu predmetu; ista dolžnost zadevala bode dotične učitelje, katerim je izročeno poučevanje nemščine. Posledica temu bode, da jode morala nehati nevarna praksa, katera se je žalibog sem ter tj& udomačila po naših srednjih šolah. Čestokrat nahajemo baš v slovenskih raz-rednicah za nemški jezik učitelja, ki ni kos svoji težavni nalogi, bodi-si, da mu manjka potrebno znanje in pravo veselje do predmeta, bodi-si, da pogrešamo pri njem druge lastnosti, neobhodno potrebne dobremu pedagogu. Čestokrat se izroči nemščina temu ali onemu učitelju le zaradi tega, ker ga ravnatelj ne more drugod dobro rabiti. Nemške ure, s kojimi se obremeni dotičnik, so tedaj le nek nliiekenbiisser“ ter služijo le v ta namen, da se mu dopolni postavno število tedenskih ur. Taka praksa pa je kvarna, škod-jiva je učnemu uspehu in duševnemu razvoju našega naraščaja. Z jedno besedo tedaj, strokovnjakom, izobraženim filologom vsaj, če germanistov ni dovolj na zavodu, treba izročiti pouk iz nemščine, najboljše učne sile, katere so v istini po polnem zmožne nemškega jezika in slovstva, morajo se kot učitelji nemščine upotrebljati na slovenskih razredih. Ako se zadosti temu pogoju, ako se ravnatelj pri razdelitvi predmetov glede nemščine ravna po ekonomičnem načelu „vom besten Wirt“ ter le eliti svojega učiteljstva zaupa ta velevažni predmet, potem smo uverjeni, da se ne bode pri našem povprek dobrem materijalu učiteljem sramovati konečnih rezultatov. Slovenec ima sploh odličen talent za jezike, kedo bode tedaj a priori hotel trditi, da je v takih razmerah in pri takem številu tedenskih ur normalnemu učencu absolutno nemogoče, tekom osmih gimnazijskih let preriniti se do popolnega znanja nemškega jezika?! Ali pripravljeni moramo biti na ugovor, kateremu se na prvi pogled ne da odrekati neka stvarna utemeljenost, čuli ga bodemo iz onih krogov, kateri so tedaj, ko so še sami na krmilu bili, nemščino celo v naše dvo- in trirazredne ljudske šole silili, češ, tudi prosti kmetski dečak more v tem kratkem času postati nemščine po polnem vešč. Čudno protislovje, isti pedagogični čudaki nam sedaj ugovarjajo, da se gimnazijalec pri obligatnem nemškem pouku na slovenskem zavodu ne privadi nič bolj nemščine, nego učenec na realki obligatnih modernih jezikov, francoščine, italijanščine ali angleščine. In da tu ni ravno pre-obilega znanja, o tem smo si baje jedini. Famozua analogija na prvi pogled in vender •skozi in skozi jalova! Protivnik naš, nekdaj tako zaupljiv glede jezikovne nadarjenosti naše mladine, sedaj tako skeptičen v istem oziru, čisto je prezrl dejanjske razmere, v kojih živimo. Nemščina v naših pokrajinah zavzema za vsem drugo mesto, nego na pr. francoščina; niti z onim razmerjem se primerjati ne da, katero opazujemo med nemškim jezikom in poljščino v Galiciji. V prehodni deželi bivamo ob svetovni cesti, katera nemške pokrajine veže z Jadranskim morjem in tržaškim pristaniščem, dokaj je prometa z Nemci, dokaj je tudi med nami naseljenega nemškega ali domačega ponemčenega življa, — iz vsega tedaj sledf, da bode slovenski dijak vedno tudi v navadnem življenji ter izven šole imel obilo prilike, slišati nemške glasove, razgovarjati se v nemškem jeziku. Položaj njegov nasproti nemščini sličen bode onemu razmerju, katero je opazovati na pr. Na to stopi, nepričakovaje zahvale, urno po stopnjicah nizdolu, da se povrne k svojemu delu. Vrata se odpro. Rouvenat vstopi. Lucila Mellier radosti vikne ter se vrže obiskovalcu jokajoč v naročje. Rouvenat je opazoval mlado svojo gospodarico ter ni se je mogel nagledati. Lucila se je dokaj bila spremenila; postala je suha, imela je vdrte oči in uže marsikaka guba bila je poznata na njenem čelu. Žalost — morda tudi pomanjkanje — bilo je temu krivo. „Lucila, ljuba Lucila, dragi otrok!« jekne Rouvenat, in solze ga polijo. „Ste li res vi? Ah, vi hudobni, hudobni otrok; kako ste me li mogli toli časa pustiti brez vsakersuega naznanila? Ali ste kedaj le za trenutek mogli dvomiti nad zvesto udanim vam prijateljem, nad starim Pierreom?" — „0 ue, moj dobri Pierre, nikoli!« — „Nu, potem ste mi imeli pa pisati, povedati mi, kje ste ...» _ „Tega so nisem drznila. “ — „To ni bilo prav. Pa ne govoriva več o tem. Zdaj vem, kaj mi je storiti.« „Kaj hočete s tem reči?" — „Kaj li s tem hočem reči? Da vas s<‘boj vzamem doinov!« - „Nikoli!“ odgovori Lucila stresši se. — „Kaj, vi se morda bojite, da bote slabo vzprejeti? Če z menoj pridete, mora vas oče vzprejeti z odprtima rokama. Zdaj vas več ne bo podil, to mi verjemite. In potem, če sem jaz tu, bi si kaj tacega tudi ne upal . . .« »O Pierre, ste li pozabili, kaj se je zgodilo? Ste li pozabili, da sem prokleta in da lastni oče mi je razdrl srečo ter me tako vrgel v živeuje polno trpenja in reve? Prenašati hočem britko svojo usodo do kouca! ... Pa tudi če bi se mi ponudil, da mi hoče odpustiti, jaz bi njegove milosti ne sprejela, jaz bi jo odbila . . .« „0 Lucila!« „Da, odbila bi jo, ker jaz, jaz mu ne morem nikdar odpustiti! In, da mo tudi ni izgnal iz hiše, v kateri me je moja mati v mojo nesrečo rodila, ostavila bi jo bila prostovoljim sama; jaz nikdar in nikoli več ne stopim v hišo Jacques Mellie-rovo!« „Lucila, da bi vedeli, kako trpi nesrečnik; črv na njegovi vesti ga gloje noč in dan, mori ga.“ — »Zaslužil je to. lu vender, Pierre, jaz tega ne pozabim, da je moj oče. Razveselila bi na goriških srednjih šolah, in kakor se tam v istini Slovenec lehko navzlic nemškemu učnemu jeziku nauči v šoli Dantejev jezik, tako bode i pri nas se v slovenski šoli lehko do dobrega seznanil z jezikom Goethejevim in Schillerjevim. Ali ker posebno naglašamo izredno važnost nemškega jezika za slehernega slovenskega razumnika in ker od slovenskih gimnazij odločno zahtevamo, da izurijo učence svoje po vsem dobro v nemščini, pripravljeni smo še na drugo koncesijo. Saj ni absolutno potrebno, da se vsi predmeti uč6 v naščini! Jeden ali drug predmet naj se tedaj na višji gimnaziji ohrani s sedanjim učnim jezikom. Po našem subjektivnem mnenji je v ta namen najbolj prikladna zgodovina z zemlje-pisjem. V nižjih razredih uči se naj slovenski, od petega razreda dalje, kjer se itak tudi zemlje-pisje ponavlja, naj se pa nemški jezik za ta predmet uvede kot sredstvo pouka. Pri nobenem predmetu ne treba učencem toliko govoriti, toliko pripovedovati v lepi logični zvezi, nikjer tedaj ni prilika bolj ugodna, s predmetom vred se izobraževati ob jednem v učnem jeziku. Ker je učitelj povestnice primoran, prosto predavati na tej učni stopinji, prisiljen bode tudi učenec do večjih naporov, sicer pouku slediti ne more. Pri izpraševanji pa se dijak ne bode mogel izogniti pritisku, ali reproducirati s svojimi besedami v gladkem govoru — in ni je boljše jezikovne vaje — ali pa si pomagati z učenjem na pamet, in tudi to bode očividno koristilo jezikovnemu znanju. In če praktične skušnje, kojih nimamo sedaj, dokažejo, da se učni namen ni dosegel glede nemškega jezika, navzlic vestnemu delovanju učiteljev in učencev, kedo nas brani, da poleg povestnice še kako drugo stroko, recimo filozofično propedevtiko, odmerimo nemškemu učnemu jeziku? Potem pa, če se nemščina od vestnih in sposobnih, za stvar vnetih strokovnjakov skozi osem razredov uči po 4 ure na teden ter z nemškim učnim jezikom, če poleg tega povestnica in filozofična pro-pedevtika tekmujeta v isto svrho, potem moramo pač obupati nad duševno zmožnostjo slovenske mladine, ako se tudi v takih razmerah do dobrega ne privadi jeziku, kateri se uže tisoč let razlega po naših pokrajinah ! Uverjeni smo tedaj, da lehko ustrežemo tudi strogim terjatvam glede nemškega jezika na slovenskem zavodu. Drugo vprašanje pak je, če smo uže spolnili vse stvarne pogoje, katere nam morastavljati vrhovnaučna uprava, predno nam dovoli višje srednje šole-Na to vprašanje bode nam odgovarjati v koneč-nem članku. se bila izvedevši, da je pokoj, mir svoji duši zopet našel." — »Pri vsej svoji bogatiji ne bode več imel vesele urice.0 — »Ravno tako kakor jaz, Pierre. Povsodi nosim s seboj prekletstvo, ki me obtežuje. O, sebe ne omilujem, tožiti nečem! Naj je le žalostna, ali dopolniti moram svojo usodo. Smrt, katera bi me vender rešila trpenja, ta me straši, bojim se je; ne, da bi bilo tako dobro, živeti, pač pa zato, ker nisem sama, Pierre, ker živeti moram ... za njega." Rouvenat se zgane ter jo osuplo pogleda. Ne da bi to opazila, nadaljuje s sonornim glasom: »Da sem sama, zapuščena, revna, potrta, pohojena, brez nade, pa tudi brez strahu, hotela bi iti tjči dalje do kraja svojega nočnega pota, mirna bi bila in udana; toda tako ni; strah me je za-nj, jaz se mučim za-nj in plašna se časih povprašujem, kakošna mu bode usoda!" »Lucila!* zavpije Rouvenat, „o kom pa govorite?" — »Ah, da, vi še ne veste Govorim o svojem otroku. Pierre, o svojem sinu govorim!" — »Vi ste torej mati, Lucila!" zakliče Rouvenat silno iznenaden. »In potem se še obotavljate, povrniti se na pristavo aeuillonsko?" — »Jaz sem Društveno življenje na Kranjskem leta 1884. (Konec.) Imovine v vrednostnih papirjih ali v gotovini imela so vsa društva okolo 402 242 gld. 30 društev ni imelo nobenega imetja, 17 bilo jih je pasivnih ali znatno zadolženih, med temi posebno znatno „Društvo za sezidanje cerkve srca Jezusovega"' z blizu 70000 gld., kazina v Ljubljani s 58 000 gld., Vincencijevo društvo z 11000 gld. — mnogo jih je, o katerih ni znana društvena imo-vina. Najmanjše imetje pa ima neko strelsko društvo, ki je zabeležilo v rubriki »imovina" vse svoje premakljivo in nepremakljivo imetje z: „jedna stara puška". Dohodkov bilo je tu vse leto dva goldinarja in pol in ravno toliko troškov, — umevno je tedaj, da s temi sredstvi ni bilo mogoče omisliti si nove puške. Članov ima 5; vsak od njih vplačal je potem na leto deset grošev, na mesec še manj nego jeden groš. Ceneje se vender živa duša pod solncem ne more zabavati, nego za 1 groš na mesec. Stvar ima pa tudi svojo solnčno stran, in sreča je, da je vseh članov le 5; vsi lahko streljajo s staro puško; razvrste se tako, da ima vsak svoj dan, iu ostane jim potem še jeden delaven dan in pa nedelja za posebno svečane prilike; dalje za to društvo govori tudi starost — in kedo je ne spoštuje starosti — če se sme soditi po starosti puške, in za življenje ni menda nevarno, kajti sodeč po groših letnih dohodkov, mislilo bi se, da se je streljalo s prosom, katerega se dobi za dva goldinarja in pol menda še več nego jeden mernik. Znatno imoviuo imela je Marijina bratovščina z okolo 25 000 gld., dež. podporno društvo gospej za onemogle vojake s 17 000 gld., zavetišče malih otrok z 20000 gld., filharmonično društvo z blizu 22 000 gld , kmetijska družba z blizu 24000 gld., gremium trgovcev z 14000 gld., penzijsko društvo za ljudske učitelje z 44000 gld., duhovno podporno društvo z blizu 21000 gld., trgovsko bolniško in podporno društvo z 53000 gld., »Narodni Dom" z blizo 32000 gld. itd. Po političnih okrajih razdeli se društvena imovina blizu tako-le: Mesto Ljubljana z 356 575 gld., Logatec 16402, Kranj 8104, Črnomelj 5311, Novo Mesto 4052, Kamenik 3876, Krško 2841, Postojina 1877, Radovljica 1194, Ljubljana okolica 1139, Kočevje 446, Litija 425 gld., torej vkupno 402 242 gld. Dohodkov imela so društva 221450 gld., in troškov 203 243 gld. Največe dohodke in troške imelo je društvo »Narodni Dom", najmanje uže gori omenjeno društvo. Dohodki in troški po političnih okrajih se razdele tako-le: vam uže povedala vzrok!" — »Kaj!" nadaljuje Rouvenat kakor iz sebe. »Vi imate otroka, sina, in to nedolžno bitje naj se utajuje, naj se zapušča, izroča revi, ko ima vender zahtevo na premoženje!" — »Pierre, otrok Lucilin podeduje po svoji materi le nekaj: njeno revo!" In zdajci milo zajoče. — »Za Boga svetega!" zavpije Rouvenat, »tega ne bodem trpel! To ne sme biti, to bi bilo nepravično, grdo! Nu, zato sem pa jaz tukaj? In, kar jaz hočem, to se mora zgoditi!" — »Vi ne opravite nič, gospod Pierre!" odgovori Lucila hladno. — »Kakor da bi vas poslušal v tem slučaji. Saj tukaj se ne tiče vas, tukaj se tiče vašega otroka! Kje je V" Lucila stopi k postelji in njo zastore odgrne. Tukaj je", reče. Šum okolo njega prebudi otroka ter poslušajoč sede na svoji posteljici. Rouvenat se mu veselo približa. Srce se mu strese gledajočemu ta lepi, srčni, polni, sveži, živi, prijazni otroški obrazek. »Kako li se imenuje?" povpraša. — »Dala sem mu ime njegovega očeta." — »Leon!" dohodki troSki gld. gld. Mesto Ljubljana . . 176945 162G59 Novo Mesto .... 12587 12231 Logatec............... 7768 7110 Kranj................. 6276 5302 Kočevje............... 3451 3329 Postojina .... 3217 2955 Ljubljana okolica . . 2898 2647 Kamenik............... 2608 1816 Radovljica .... 2464 2163 Črnomelj.............. 1637 1625 Krško................. 1255 1077 Litija......................... 344 _ 329^ vkupno . . 221450 203243 Kakor v obče pogrebna in podporna duštv& imajo po največ članov, ravno tako imajo ona društva i največe imovine, največje dohodke iu troške; ta društva imajo običajno večjo številk0t nego vsa druga društva vkup, to vidimo v okrajih Logatec, Kranj, Kamenik, kjer je več tacih društev; v okraji krškem je društvena imovina precej visoka zaradi tega, ker ima požarna bramba znatno imetje, v črnomeljskem okraji ima precejšnje imetje društvo za nakupovanje sreček z blizu 3000 gld., v okraji novomeškem vpliva ua veliki dobod in razhod čitalnica, ki je v zvezi z dozi' danjem »Narodnega Doma“, kjer je okolo 9000 gld. dohodkov in ravno toliko troškov. > O) O >■ O « . . O ■ C > ^ ^ T3 M 'rt « g "a) jštSi ^ D C o J3 Vsa bralna društva imajo .... 2103 3460 22618 22046 Požarne brambe . 2106 8677 10880 9200 Kazine .... 557 1000 11000 10500 Podporna društva za onemogle in ranjene vojake . 1218 22000 9800 6000 Strelska društva . 227 600 1600 l?00 »Ortsgruppe" . . 945 — 2237 2237 Opomniti je konečno treba, da navedene številke le primeroma kažejo podobo o stanji društev, posebno kar se tiče imovine, dohodkov in troškoVi kar je zapisano le v okroglih vsotah. Mnogokrat so društvena poročila nejasna, posamezne rubrike pomešane med seboj, da je zelo težavno, mnogokrat cel6 nemogoče spoznati, kaj je pravo iu napačno, po posamičnih rubrikah je tudi mnogokrat uamesto številk iz same zložnosti postavljen omi-nozni: »nič". V obče pomnožilo se je število društev v zadnjih letih tako znatno, da bomo mogli, ako bomo tako napredovali še nekaj let, tudi v tem oziru tekmovati z drugimi kronovinami — in ta rastoča pomnožitev je znak kulturnega napredka našega naroda, ki umeje duh časa: s složnimi močmi. Končaje te vrstice pa želimo rojakom svojim, da bi bili vsi jedno jedino društvo: društvo bratske složnoBti. V to pomozi Bog! —c. Zdajci vzame otroka v svoj naročaj ter ga obsipljuje s poljubi. »Mama, kdo li je ta gospod?" povpraša otrok naenkrat. — »Prijatelj", odgovori Lucila. — »On me poljubuje. Hudoben ni: zakaj pa ti jočeš, mama?" »Ti se motiš, zlati moj Leonče, jaz ne jokam." — »O, da! da! Ti jokaš! Dobro to vidim." — »O ti prisrčni otrok!" povzame Rouvenat poln začudenja in nežnosti. Mlada mati se jokajoč skoro smehlja. Ker se je otrok hotel Rouvenatu izviti, zato ga postavi le-td ua majhno ovčjo kožo, ki je ležala pred posteljo na tleh. V tem se je vsedla bila Lucila na komif' Rouvenat pa njej nasproti. »In zdaj, draga mi gospodinja, — kajti j*7' sem še zmerom vaš stari in zvesti sluga — Pf' vedite mi, kaj ste doživeli od tistega st dne, ko ste zapustili bili seuillonsko Pristt^ .To je kmalu povedano, Pierre. f gi|a seln sem dr«ila okolo brez eJja, brezn«. d, sem kakor nora. Le kakikrat sem «e . , malo hrane povžila. Silna <>“- jala mi je moti, da som vse 10 prenašala. Imela Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Gledč sestanka v Kromeriži so vsi listi, avstrijski, ruski in nemški, jednega mnenja: Da je zagotovljen evropski mir. Po združenji treh evropskih velesil v zvezo rešilo se bode marsikatero vprašanje lažje, tako egiptovsko in afgansko mejno vprašanje. Zdaj tudi ona vest, da se je Angleška zvezala s Kitajsko proti Rusiji, nima nobene prave podlage, ker bi Avstrija in Nemčija Sovorili pri tem svojo besedo ter prekrižali angleškim kramarjem sebične namere. Kakor poročajo nekateri listi, otvori se državni zbor slovesno d n <5 25. septembra vsled odloka, katerega je izdal cesar v Kromeriži. V češkem Kraljevem Dvoru vršili so se mi-nolo nedeljo obžalovanja vredui izgredi. Ko so namreč nemški „turnerji“ otvorili svojo telovadnico, obnašali so se precej oblastno, kar je na-vzočue Čehe zapeljalo, da so napali „turnerje“ ter jih ometali s kamenjem. Poseči so morali redarji vmes. S kamenjem ranjen je jeden redar in jeden voznik. Pričela se je preiskava. Mi izrekali smo o vsaki taki priliki najstrožje obsodbo, in tudi tu moramo izreči najglobokejše obžalovanje, da so ge pustili Čehi po svoji strasti zapeljati tako da-leiJi da so napali svoje sodeželane druge narod-n°sti. Taki pojavi sovraštva do druge narodnosti v deželi mog6 le škodovati, in obsoja jih vsak trezen človek. Spoštujmo pravice svojega soseda 10 spoštovale se bodo naše pravice! Tuje dežele. V Nemčiji se uradno skličejo shodi delavskih gospodarjev in delavcev, pri katerih se pod vodstvom komisarja razgovarja: 1.) Pri katerih mdustrijskih in obrtnih strokah in v kolikem obsegu naj imajo delavci ob nedeljah in praznikih Počitek. 2.) Kdaj se sme delati tudi ob praznikih. Škodi skličejo se sredi meseca septembra. Na ta fi&Čin hoče vlada zvedeti mnenje delavcev samih glede nedeljskega počitka, da jej bode potem mo no ukreniti primerne naredbe v tem vprašanji. liuski listi izražajo veliko veselje ob prijaznem, prisrčnem sprejemu cara in carevne na avstrijskih tleh ter ob jednem izrekajo nadejo, da se zdaj pač nekaterim Husiji sovražnim krogom »e bode več posrečilo, naščuvati Avstrijo proti Rusiji. Interesi avstrijski in ruski se nikakor ne križajo, torej tudi ni razloga, zakaj bi med tema državama ne vladalo prijateljstvo. Angleški vojni minister je zaukazal, naj se emobilizujejo čete, katere so se sklicale zaradi ^ganskega prepira v orožje. To kaže pač jasno, se bode v kratkem afgansko vprašanje povoljno tešilo za Anglijo. Sem le neke dragotine svoje matere pri sebi in 8v°jo mošnjo. Brez teh rečij bi bila pač umrla gladu, ker bi ne bila imela poguma, beračiti. Ne-ega dne pa nisem mogla dalje; moji čevlji so ili raztrgani, moje noge otekle, krvave, moji udje kakor razbiti; bilo mi je umreti in tedaj se zgru-(‘m pri vhodu v neko malo vas. Brdki ljudje me Najdejo ter odnesejo v svojo hišo. Katera pota sem imenovanih /'°ga ne vem- Bila sem sredi gora, imenovanih Jura n«v, • jeli, dati so mi mogli k' 80 me VZp,e' pri njih ter delala sem "A &em °St&h tako polni ozira kakor gosto&bn?? S° ^ vpraševali po moji usodi. Tako sem V"? P°' bivala, kdo sem, od kod sem prišla jL a' i T Jaz sem iim 'e povedala, da se imenujem Lucila. Nekega dnč sem slišala, ko je rekla žena možu: (pa je . vestno iz dobre hiše. Revo je izvestno zapeljal k&k veternjak, kakeršnih je mnogo, ki deklice °nesrečujo. Vzela si je svojo sramoto preveč k srcu in ušla svojim ljudem/ — Postala sem mati. Hotela sem svojega otroka sama hraniti. Moj de- ua>’ je pošel in morala sem svoje dragotine pro-dati u (Dalje prihodnjič.) Dopisi. Iz Trsta, 27. avgusta, (Izv. dop.) Tu v Trstu so sedaj odnošaji tako motni, toliko se greši proti vladi, toliko zagrizenosti je tu, da se je čuditi, kako more vlada to trpeti. Avstrijec, patrijotični prebivalec ni tu varen pred grdimi spakami — laškimi umazanimi listovi, ki grdč in skrivno zaničujejo vse, kar po avstrijskem diši. O priliki slavnosti, ki so se vršile za rojstni dan presvitlega cesarja, kakor vam znano, ni bilo teh laških Junakov" niti videti: na večer pred tem dnevom, ki se je tu v Trstu letos tako proslavil, odšli so vsi iz mesta — na sprehod, pit pivo ter sklepat in tožit Bog ve kam o Avstriji in njeni vladi, ki je tako dobra, da jih pod seboj trpi ter jim daje nezasluženega kruha. Listovi teh laških rovarjev so komaj omenili, da se oni dan obhaja rojstveni dan cesarjev, toliko, da so se odtegnili konfiskaciji. O Slovencih ti umazanci tako nesramno čenčajo v svojih nič menj umazanih organih, da mora Slovenca jeza prijeti, kako se drzevajo ti laški beguni sumničiti in sramotiti vedno zveste Slovence. Nek obup se jih je prijel ter mahajo slepo okrog, kakor obupani vojnik, ki dere v boj, gotov si smrti; politike nemajo nobene, tem več pa nesramnosti: le tajuo vedo delati in zasramovati, kar je avstrijskega, javno se zel6 redkokedaj vidijo; vsa njih moč teda obstaje zgoli v peresu, v zelen strup namakanem, s kojim črniš, kar jim ni po godi. Znane so od nekdaj bile njih smeri in spletke, ali nikdo si ni upal se jim zoperstavljati: vse je molčč od strani njih svojeglavim in poitalijanče-valno počenjanje motrilo; delili so pravice po svoje, kakor so sami hoteli. Ali protiavstrijsko in pogubno njih počenjanje ni vender moglo ostati skrito, najti se je moral kdo, ki bi jim jel levite brati. In res, mal list prevzel je to drzno nalogo ter se z vso silo na-nje spravil. Dobro vedč, da z nesramniki ni možno mirno se pogovarjati, jel je po njih biti brez usmiljenja odkrivajoč in ljudstvu pred oči postavljajoč te skrivne hujskače, in posledek je bil — občna zmešnjava, slednjič pa otrpnelost, boječnost. Sprva hoteli so laški bratci mirno preiti tega malega lista „klepetanje“, niti odgovarjati mu niso hoteli; slednjič pa videč, da jim razkriva najbolj skeleče rane, jeli so mu odgovarjati ovajajoč njegove pisalce itd. List, o kojem je govor, je znani „11 Soldo“, ri preveliko preglavice dela med tukajšnjimi zagrizenimi našimi sodeželaui, on je deloma vzbudil ono razjarjenje in srditost, ki se opazuje na laški stranki. Mnogo je koristil ter velika mu je še na-oga, kojo bode morda tudi spolnil s pomočjo drugih tukajšnjih patrijotičnih listov iztrebljajoč laško ljuliko, protiavstrijske elemente. Slovenci v Trstu in njegovi okolici sploh igrajo veliko rolo v sedanjih odnošajih. Mirno so do sedaj tičali okoličani in tudi nekoji slovenski mestjani, od strani opazujoč dogodke, nezmenivši se mnogo za svojo narodnost in pustivši, da jim aški magistrat vstanavlja laške šole, z njimi laško uraduje. Zdaj so se pa tudi oni začeli gibati ter uvidevati, da ne more vse tako ostati, ker odnošaji so neznosni. Nekoliko živahnosti se opazuje med do sedaj nemarnimi okoličanskimi prebivalci, tudi oni so pokazali v zadnji volitvi, kakega imena so in kateri narodnosti pripadajo. Upati je, da se jode narodna zavest širila vedno bolj, ker sedaj se je pokazala jasno nasprotna sila in nesramnost. Bog daj, da bi tudi merodajni krogi ne ostali tihi nasproti temu občnemu navdušenju in sprevideli, komu je bolj verovali na adrijanskih obaleh, ahu ali Slovencu? Nesreča nikjer ne počiva pravi naroden pregovor — in kar se je vtorek v tukajšnji Loy-dovi ladjetesalnici zgodilo, nam to dokazuje. Ko je namreč 13 delavcev pri kotlu v parobrodu Argos1* delalo, razpoči se ta ter vrela voda bukne na reveže, ki so tam bili ter jih popari; nekojim zjela je meso do kosti, tako, da so v grozovitih jolečinah bili od tam odnešeni. Nekoliko bilo je nesenih, nekoliko peljanih v bolnico, kjer jih je še tisto noč v grozovitih bolečinah umrlo sedem, eden pa včeraj. Vseh ranjenih je trinajst. Danes so bili umrli slovesno pokopani. Vsi nekda so poročeni ter osta-vili so mnogobrojne družine brez kruha! Od ponedeljka zvečer stanuje v naši bližini v divnem gradu Mi ra mar e presvitla cesarjevna Štefanija. Danes popoludne pripelje se na ladiji »Fantasie" v Trst; izkrca na „Molu s. Carlo“ ter pelje na sprehod k sv. Andreju. Slovenci, kakor se sliši, napravijo svoji prevzvišeni bodoči cesarici ovacijo, kar bi mi srčno želeli. Tudi včeraj se je nekda v mesto pripeljala po cesti poleg morja, a koj zopet odšla. Velika korupcija in demoraliziranje nadvladalo je v zadnjem času tu v Trstu. Umor za umorom, samoumor za samoumorom. Groza objame človeka, ko bere dolge popise takih „herojčnosti“ v tukajšnjih korupcijo in demoralizovanje razširjajočih listih; oni so pravo netilo, ki napolnuje s samomorilnimi mislimi slabomisljene butice mestnih starih in mladih prebivalcev, ki te spakarije bero. Ta pogubna manija za samoumori je sedaj taka, da se vsak dan sliši o enem in tudi več samoumorih ali vsaj poskusih. Bože mili! kam pridemo, ako bodemo tako drvili ? v propad in pogubo! —-h. Razne vesti. — (Strašen samomor.) Z Dunaja so poroča: V neki ulici v Sechshausu stanovala je uže d olj časa udova in izdelovalka životkov Neža Ofner s svojini petletnim otrokom. Od kar ji je bil mož umrl, trpela jo veliko revščino in noč in dan trudila se je, da je mogla za silo sebe in otroka proživiti. Pred nekolikimi meseci pa jo obžalovanja vredna udova zbolela iu odslej morala jo z otrokom po več dni lakoto trpeti. V teh neznosuih razmerah dozorel je v nesrečni udovi najbržo sklep, ki ga je sedaj na tako grozen način izvršila. Na mizici poleg nje posteljo stal je piten kozarec, katerega so je kot orožje poslužila pri samomoru. Razbila ga jo namreč in potem s črepinami prerezala si vrat čisto do hrbtenice, poslovivši se še prej ganljivo od svojega otroka. Ta, videti niater v krvi, jame obupno klicati na pomoč. Ko so na ta klic ljudje skupaj prihitoli, bila je nesrečna udova, ki jo morala pretrpeti grozno bolečine, uže izdihnila dušo. — (Velik ogenj v Perziji.) Vsled poročil, ki prihajejo iz Teherana, razsajal je v začetku tega meseca v perzijskem pomorskem mestu Rešt grozen ogenj. Dva dui in dve noči gorelo je ueprenekoma in uničeni so tri jo doli mosta. Zgorelo je 1800 pro-daialnic in shramb za blago, dalje dve mošeji, tri kopališča in 700 hiš. Evropci stanujejo v posebnem oddelku mesta, izognili so so po polnem nesreči, ker se jo ogenj vonder še o pravom času pogasil. •— (Zakonski zadržok.) V Irski ima škof in tudi vsak ni^ji duhovnik pravico, odreči cerkveno dovoljonjo k zakonu onim nevestam, katere ne znajo Citati. Domače stvari. — (Tretjo potovanje in birmovanje premil o st. škofa dr. Misijo) vršilo so bo, kakor poroča „Slov.“, po slodeCcrn sporedu: V soboto 29. avgusta ob 6. uri popoludno prihod do Trebnja. V nedeljo 30. avgusta bo dopoludue sv. birma v Trebnjem, popoludne ob G. uri pridojo v Št. Euport, kjer bode sv. birma v ponodoljek 31. avgusta. Popoludne ob C. uri prihod višjega pastirja v Mokronog, kjer bode drugi dan v torok 1. soptombra birmovanjo, popoludno ob 6. uri pa prihod v Šmarje to. V sredo 2. septembra blagoslovili bodo ondi oltar, potem delili zakrament svete birmo, popoludne ob 6. uri pa pridejo vNovo Mesto, kjer bodo sv. birma v čotrtek 3. septembra, potem pa mali odmor. Iz Novega Mosta poljejo se mili knezoškof v soboto 5. septembra v Mirno Poč, ob 8. uri zjutraj, kjer bo dopoludno sv. birma. Popoludne povrnejo se nazaj v mesto. V nedoljo 6. septembra zjutraj ob 8. uri pripeljejo se v Toplice na birmovanjo, popoludne ob uri pa v Žužemberk, kjer bode sv. birma v ponedeljek 7. septembra, Popoludne odpeljejo se na Krko, kjer je prihod določen na 6. uro popoludne. Sv. birma bo v torek 8. septembra na Mali Šmarijin dan, popoludne pa odhod v Dobro Polje, kjer bodo drugo jutro, 9. septembra delili zakrament sv. birme. — (Vojaštvo) Danes zjutraj ob G. uri odšli so tukaj zbrani vojaki k vojaškim vajam na Koroško, in sicer pešpolk baron Kubu štev. 17, pešpolk kralj Milan I. št. 97, lovski batalijon št. 20 tor divizijski in brigadni štab, in sicer koraka joden oddelek čez Ljubelj, drugi pa skozi Kokriško dolino. — Jutri odidejo ulanci in drugi. Vajo trajajo do 13. septembra. — (Učiteljsko plače na Kranjskem.) Učiteljske plače na Kranjskem za 188G. leto znašale bodo 248 541 gold., in sicer razdeljena je ta svota: a) Plače učiteljem 21G622 gld. b) Dopolnilne doklado na plačo 1650 gld. c) Starostne službeno doklado 7000 gld. d) Dopolnilne plače k funkcijskim dokladam 175 gld. e) Funkcijske doklado 7000 gld. f) Stanarino 2108 gld. g) Stalno nagrade 5758 gld. Šole razdelijo so tako-le: 1 osemrazrednico, 3 peteroraz- rednice, 22 četverorazrednic, 18 trorazrednic, G 8 dvo-razrednic in 168 jednorazrednic. Učitelji so po plačah tako razdeljoni: 11 učiteljev ima plačo po 700 gld, in sicer službujejo ti v Ljubljani; 28 nadučiteljev ima plače po 600 gld.; 134 učiteljev po 500 gld.; 139 pa po 450 gld. Vkupno število sistemizovanih učiteljskih služb v Kranjski znaša 459. (Pri gl e d no zb oro vanjo deželnih brambovcev,) v Ljubljani stanujočih, kateri niso bili lotos poklicani k vojaškim vajam in kateri letos služijo slednje leto, vršilo se bode dne 24. septembra t. lota zjutraj ob 9. uri v brambovski vojašnici (v stari cu-krarni) na Poljanah. — (Plinovod na spodnji sv. Petra cesti) pričeli so denašnjim dnevom od Znamnja vzdolž polagati do šentpetersko mitnico, za kar gre vsa hvala mestnemu odborniku g. Ign. Valentinčiču, ki so jo o svojem času krepko potezal v mestnem zastopu za to vitalno zadevo Stanovnikov spodnje sv. Petra cesto. — (Umrl) je danes po noči v Radovljici posestnik in c. kr. loterijski kolektant gosp. Jos. Pretnar v 77. lotu svoje starosti. — (Zabavni železniški vlaki) z jako znižanimi cenami odpeljali so bodo od tu na Dunaj, na Reko, v Trst in Benetke pred Malim Šmarijiuim dnem, in sicer dne 5. septembra t. 1. — (Letina v kostanjeviški okolici.) Poroča se nam iz Kostanjevico: V naši občini letos sicer vinogradi niso obilo obrodili, pa ker je vreme jako ugodno, bo pa vino toliko bolje. Zelenike, ki daje menda našim vinom preveč kisline, letos skoro nič ni Sliv imamo obilo, tako da se drevje lomi. Hruško so se tudi dobro obnesle; malo pa je jabolk. Rži je bilo malo; pšenica je dobrega zrna, pa malo snopa. Krompirju je suša jako škodovala. Koruza bo precej dobra; tako tudi ajda jako lepo kaže. Čebele bodo čez dolgo zopet enkrat dobre. — (Mrtvega našli.) Iz Volikih Lašič poroča se nam: Dne 20. t. m. našli so 7tletuega Što-faua Riglerja iz Gornjih Podpoljan mrtvega v Gozdu. Revež bil je bolan in se jo isti dan sam oddaljil z doma. Prišedši v gozd dohitela ga je smrt. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Praga, 29. avgusta. »Prager Zeitung" poroča, da so dogodki v Kraljevem Dvoru vzbudili veliko razjarjenoat v Liberci, osebito med nižjim prebi valstvom. Predvčeranjim in včeraj zbralo se je v Liberci več oseb iz nižjih stanov pred „Besedo"; pobili so tri okna. Jednega črkoBtavca so baje tudi pretepli. Udeleženci teh izgredov so bili večinoma rokodelski učenci in pomočniki. Redarji so odločno posegli vmes. Pozneje se izgredi niso ponavljali. Ukrenile so se mnoge varstvene na-redbe. ____________ Petrograd, 28. avgusta. Nj. veličanstvi ruski car in carevna sta včeraj zjutraj prišla čez mejo. — Minister za vnanje zadeve Giers poslal je gospodu pl. Vlangaliju naslednjo depešo: „Pre-rov, 26. avgusta. Ruski veličanstvi zapustili sta ravnokar Kromeriž. Vzela sta s seboj najboljši Odgovorni uroduik J. Naglič. utis ob prisrčnem vsprejemu, kateri se jima je priredil in ob po polnem soglasji, katero je vladalo pri sestanku." Telegrafično borzno poročilo z dač 29. avgusta. gld Jednotni drž. dolg v bankovcih..............................82-75 » » » > srebrn..........................83 40 Zlata renta................................................108-95 5% avstr, renta........................................... 99-80 Delnice ndrodne banke.............................. 870 • — Kreditne delnice.......................................... 288-10 London 10 lir sterling.....................................124-55 20 frankovec................................................ 9-85 Cekini c. kr................................................ 6-89 100 drž. mark...............................................61-10 Umrli so: Dn6 28. avgusta. Janez Bizjak, delavčev sin, 22 mesecev, Stari trg St. 11, griža. — Urša Bobek, branjevčeva soproga, 61 1., Karlovška cesta št. 15, prsni rak. V civilni bolnici: Dn6 28. avgusta. Jera Vidmar, delavka, 361., plučna tuberkuloza. Srečke z dnč 26. avgusta. Brno: 4G 24 GO 23 83. Meteorologično poročilo. ('as I opazovanja Stanje baro-mutra v mm Tempe- ratura Vetrovi | Mo-Nobo ! krina v ram tab 7. zjutraj 734 * 07 j S 2. pop. 732*12! j cd 9. zvečer 730 *42 ! (M 13-8 22-4 17-6 svzh. sl. : Zpd. Sl. bzv. jasno obl. 3 90 dež Dobro ohranjeno (129) špecerijsko opravo želi nekdo kupiti s posredovanjem opravništva tega lista. Kisla voda, kopališče Radvanj Vsled obilega ogljenokis-lika, natrona in lithiona jo rad vanjska kisla voda kot speciiikum pri: protinu, kanuiji v žolči, mehurji In ledvicah, zlati žili, brambo-rici, bralioru, zlatenici, želodeč-nili boleznih in pri kataru v obče. Kopelji, stanovanja in restavracija ___________po ceni. ^eSHSMEaSHSHSHSHE^j. p! (j § .m s svojo jako obilo ,,natro-litliion-kiHlino“. Oarotlovi poskusi so dokazali, da jo ogljono-kisli ,,Lithion“ pri protinskih bolečinah najboljše in najgotovejo zdravilo. 52—21 n®san=sssisisii Carsko, marčno in bock pivo iz pivovara bratov K o s 1 e r priporoča v zabojih po 25 in 50 steklenic A. Mayer jeva trgovina piva v steklenicah v Ljubljani. (118) 7 Kleinmayr-jevi in Barabergovi knjigarni se dobivajo: Josipa Jurčiča in I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld. II. » Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr. IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 33 XIXXIXXIXXXXX V Ameriko pride najceneje, kdor se obrne na Anolda Reifa, Dunaj, L, Pestalimigasse najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—26 XXXXIXXIXXIXXXX 0 bi JI n 0 « ® -S# 1 I o o Pl © IN > " 8 asasasasEiasasass \ CJ . ‘4= f pa 'tn MMUfcZELLEEt -TROPFER NUR ECHT BEI APOTHEKER TRNK0CZY LAIBACH 1 STiiCKzoii Lekarna Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani priporoča in vsak dan s pošto razpošilja na deželo ; Marij »celjske kapljice za želod.ec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bilje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2gld., 5 tucatov samo 8 gld. HflT* Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istlnite Marijaceljske kap-Ijioe dobivajo samo v lekarni Trnkoozy-ja zraven rotovža v Ljubljani. Razpošiljava se le jeden tucat. (114) 4 #(f)uhmerf<. je odločno najboljšo zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živolb, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če sc rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma-liču“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr< Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine-1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki iu siroP • Kri čistilne kroglice jj,, ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešali in so se l,20'Otrpnelih sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu’|, )a._. udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatl; ;„riPn -/nvni jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gld. 5 kr. Razpošilja se naj' nanj jeden zavoj. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmay r A F« (1 nam bor g v bjuhljani