POStninavdriavi shs pavsalirana. Stane: Za celo leto.....K 30 — za pol lela......« 15-— za Cetrt lcta.....< 7'50 za 1 mesec......« 250 Posamezna Stevilka 80 vin. UredniStvo in upravniStvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starcm rotovzu); pritliCje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 25 II. letnik Nova uredba o volitvi v obcinska zastopstva v Sloveniji. ¦ • *...........................................................t Uradni list je razglasil dne 8. junija novi volilni obcinski red za Slovenijo. Pricakovali smo ga ze po zimi od demokratske vlade, posrecilo pa se je spraviti ga, primerno pri-krojenega, pod streho Sele vladi srbskih radi-kalcev in nasih klerikalcev, ko so bili ze na umiku. NajvaznejSa dolocila so : Pravico voliti imajo vsi oni 21 let qtari drzavljani moSkega ali zenakega spola kralje-stva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki imajo vsaj ze eno leto svoje redno bivaliSCe v ob-cini ali ki kot javni nameScenci, nameScenci zasebnih zeleznic, v duSnem pastirstvu ali v sluzbi cerkvenih oblastev namesceni duhovniki vseh veroizpovedovanj, notarji, odvetniki, civilni inzenirji in civilni geometri, k praksi pripuSceni zdravniki vsaj od za6etka prve razgrnitve volilnih imenikov redno bivajo v obcini. Vojaki, vojaSki duhovniki, gazisti in orozniki niniajo pravice voliti. Za obcinske odbornike ali narnestnike smejo izvoljene biti vse osebe moSkega ali zenskega spola, ki imajo pravico voliti, ki so dopolnile 24. leto svoje dobe in ki niso izvzete od volilnosti. Izvoljeni zlasti ne morejo biti obcinski nameScenci razen osebja ob6inskih uciliSc in uradniki onih oblastev, ki neposredno nad-zorujejo obcinsko upravo. Obcinski odbor sestoji v obcinah z manj kakor 500 prebivalci iz 10 odbornikov in 10 namestnikov ; z manj kakor 2000 prebivalci 16 odbornikov in 16 namestnikov ; z manj kakor 5000 prebivalci iz 24 odbornikov in 24 namestnikov ; z manj kakor 10.000 prebivalci iz 32 odbornikov in 32 namestnikov itd. Merodajno je zadnje ljudsko Stetje. Voiitev se vrsi na podstavi sorazmernega zastopstva z obveznimi kandidatnimi listami. Zato morajo politicne, socialne in druge skupine volilcev do dolocenega roka predlo-ziti zupanu v svrho volitve kandidatno listo za voiitev obcinskihiodbornikov in namestnikov. Le vsaka 4., 8., 12. itd. oseba na kandi-datni listi sme biti zenska. Vsaka kandidatna lista mora obsegati toliko imen, kolikor je izvoliti obfcinskih odbornikov in namestnikov. Vsak volilni upravicenec sme podpisati le eno kandidatno listo. Za volitveni dan je brezpogojno doloCiti nedeljo. Tocenje alkoholnih pijac je na dan volitve in dan poprej v vsej obcini prepovedano. Za volififia je izbrati primerne prostore izven gostilen. VoliSce za zenske mora biti v vsakem primeru loceno od voliSca za moSke. Vsak volilni upravicenec mora priti med dolofienim casom na doloceno volisce k volitvi in oddati uradno glasovnico. Za zupana (podzupana) in obcinske sve-tovolce se smejo voliti le obcinski odborniki. Izvzeti so : 1. aktivni, drzavni in javni zakladni uradniki, poduradniki in sluge, 2. duhovniki in 3. zenske. Nadalje si istoCasni Clani obcinskega starejsinstva (zupan, podzupan, obcinski sve- | tovalci) ne smejo biti v I. ali II. kolenu v | sorodstvu ali v svaStvu. Iz tega vidimo, da sku&a ta volilni red vsem strankam pripomoci do primernega zastopstva in zenaciti volilce z volilkami, ceprav ne dosledno do kraja, ker sme le zad-nja cetrtina zensk priti na kandidatno listo, v starejSinstvo pa sploh nobena ne. Okrajni zastop v Ptuju. Dne 10. junija t. 1. se je vrSila II. redna seja Ptujskega okrajnega zastopa. Razpravljale so se zelo vazne zadeve, posebno je bil pred-lozen drugi prorafcun za leto 1920 z zviSanjem doklad na 300%. Z dosedanjimi 190% dokla-dami ni mogoce shajati. Za zg.iadbo Borlskega mostu so se izdale veliko vecje svote, kakor je bilo prvotno proracunjeno. (Dosedaj ze 185.000 K.) Cestarji in drugi usluzbenci so prejemali izvanredno nizke place; cestarji so hoteli radi tega zs delo ustaviti. Voznje, priprava prodeca, beton in zelezo stane ogromno. Tudi regulacija Pesnice se mora v doglednem casu pri6eti. Novi proracun izka-zuje 1,209.902 K 10 v izdatkov, prejemki znasajo 178.527 K 78 v, torej nastane pri-manjklaj 1,031.374 K 52 v, katerega je po-treba kriti s 300% dokladami. Proracun je bil postavno razpolozen in ni bilo nikakega ugovora. Predlog g. vladnega komisarja M. Brencica na odobritev proracuna je bil so-glasno sprejet. Istotako se je odobril rafiunski sklep za leto 1919. Med ostalimi sklepi na-vajamo posebno, da se je zvisala mostovina na Borlu. Posebno umestno se nam zdi, da se je dolocila mostovina za avtomobile na 10 K za enkratno voznjo. ZviSale so se pla&e cestarjem, cestnemu mojstru, delovodji in tudi podpore babicam. Glede teh se je naglaSalo, da je treba pre-preCiti poslovanje neizkusenih zensk, zato pa podpirati izkuSene babice, da se ne pripetijo pri porodih|nezgode in da se ne pokvari otrok, koiuaj ko zagleda luc sveta. Ljudje se morajo poduciti, da se ne zatekajo k zakotnim babicam, izpraSane babice pa tudi ne smejo prekoraciti tarifa, da se jih zlasti uboznejsi sloji ne bodo izogibali. Sklenilo se je dalje, da se store potrebni predlogi na Dezelno vlado in na ministerstva v Beogradu radi nujno potrebne regulacije Pesnice. Sklenilo se je, da se naj zahteva ustanovitev posebnega gradbenega urada v Ptuju, ker je ta urad za vzdrzavanje cest, mostov in za regulacijo Drave, Dravinje in Pesnice velike vaznosti. Pri okrajnem gla-varstvu v Ptuju je itak dolofteno mesto drzav-nega inzenirja, ki pa ni zasedeno. Ako je za Kranjsko na razpolago 48 inzenirjev, se mora najti tozadevni strokovnjak se za Ptujski okraj, posebno, ker imamo na Stajerskem samo 4 inzenirje, kar nikakor ne odgovarja Stevilu inzenirjev na Kranjskem. Da se omogoci cim preje napeljava elek-tricnega toka iz Fale preko Ptuja do Varaz-dina, je okrajni zastop sklenil prispevati v prid Ptujskega okraja k stroskom za nacrte do zneska po 20.000 K. Samo ce bi ta zne-sek ne zadoScal, se pritegnejo k placilu inte-resirane obcine. Razpravljalo se je dalje o poljski zeleznici Sv. Lovrenc do tovarne v MajSpergu, o prelozitvi obcinske ceste na PolenSaku, o zgradbi ceste StmiS6e—Zupecja vas. Dovolili so se prispevki drufitvu za zasCito dece in za pogorelce v Skorbi, v Novi vasi pri Sv. Marku in v Predtrgu pri Radovljici. Tudi vinarskemu in sadjarskemu odseku v Mariboru se je dovolila subvencija po 1000 K za zastopanje koristi vino- in sadjerejcev. Konecno je bilo Se v razpravi vpraSanje stavbe novega sodiSca v Ptuju. Predstojnik okrajnega sodiBca, g. dr. Stuhec, je porocal, da je vlada za stavbo novega sodisca ze sprejela v proradun 1,000.000 K, mestna ob-cina Ptujska bi morala stavbo izvrSiti, ni pa za to veliko delo gmotno dovolj mo6na. Na stavbi jo inter esir an tudi okraj, torej se naj okrajni zastop zavzame za ugodno reSitev. Okrajni zastop je soglaSal v tern, da ne more za stavbo nicesar prispevati, ker se okraj ne sme obremeniti, pac pa je okrajni zastop pripravljen sodelovati, ako vlada jamci za povracilo stavbene svote. V debati se je tudi navajalo, da bi naj okrajni zastop se zavzel za sanacijo Mestne hranil-nice v Ptuju, ki bi naj postala zavod celega okraja, potem bi tudi bilo upati, da se dvig-ne kredit zavoda in da bo hranilnica mogla priceti z izplacevanjem vlog. Mocna hranilnica bi gotovo tudi mogla uspeSno podpirati financiranje zgradbe novega eodiSda. Izvolil se je odsek in sicer so bili izvoljeni gg. M. Brencic, zupnik Toman in dr. Permevc, ki naj sporazumno s tozadevnim odsekom Ptujskega mesta proufiijo nacrt stavbe Ptujskega sodiS6a. Kar se tice napeljave elektrike, Se ome-njamo, da se je opozarjalo na dejstvo, da neki zasebni odbor v SI. Goricah pobira pri-spevke po ob6inah. Opozarjamo vsled tega, da vodi celo akcijo samo „Pripravljalni odbor za dobavo elektrike v Ptuju" in se je obraeati le na ta odbor (Predsednik g. Franjo Cufiek, tajnik: g. dr. Fermevc), ali pa na Okrajni zastop. Gospodarstvo. Carina na vino in sadje. Vinarski in sad-jarski odaek za SlovenskoStajersko, slov. kme-tijske druzbe v Ljubljani je imel dne 6. junija t. 1. v Mariboru odborovo sejo, v kateri se je sklenilo predloziti potom deputacije centralni vladi v Belgrad spomenico glede neobhodne potrebe opustitve uvedene carine na izvoz vina (100 din. =*= 400 K na 100 kg teze bruto) in sadja (20 din. = 80 K za 100 kg) ter vinskih in sadnih izdelkov, kakor tudi glede drugih dolocb (izplacevanje v tuji, takozvani zdravi valuti, zacarinjenje posode itd.), katere izvoz navedenih predmetov ovi-rajo, ozir. popolnoma onemogocujejo. Pov-darjalo se je, da preti naSemu vinarstvu ka-tastrofa, ce se ne odstranijo vse zapreke, ki izvoz vina ovirajo, in da bo na tisoceka va-gonov sadja priSlo na nic, 6e se izvoz sadja ne da popolnoma na prosto. Deputacija (ob-stojeca iz 4 zastopnikov vinogradnikov in sadjarjev in enega zastopnika vinotrzcev je bila pretefieni teden v Belgradu in je posre-dovala pri vseh prizadetih minis terstvih, kjer se ji je obljubilo, da se carina na vino zni-za takoj od 100 din. na 5 din. = na 20 K od hi. ozir. od 100 kg teze bruto. Tudi se bo uvazevala popolna naprostodaja izvoza vina. Tarifi na sadje in zganje se bodo re-vidirali in se sme upati, da se carina na sadje popolnoma odpravi, na zganje pa vsaj zdatno zniza, in sicer v najkrajSem Casu. Tudi vpraSanje izplaCitve vina in sadja v na-Sem denarju in olahkoCenja pri zacarinjenju posode se bo v najkrajSem Casu reSilo, upo-Stevaje kolikor mogoCe zahteve vinogradni-kov in sadjarjev. Dopisi. I...........................!..............................: Na vidov dan, 28. junija, velik koncert pev-skega druStva v Ptuju. Dramaticno drustvo v Ptuju je priredilo v nedeljo dne 13. junija t. 1. vprizoritev na-rodno igre Domen. GrajSSak, ziveC med slov. ljudstvom, je storil greh na slovenskern rev-nem dekletu. Sad tega greha, svojega neza-konakega sina Domna preganja, ter zlorab-lja svojo oblast proti njemu, da bi se ga reSil, ter s tern otresel svoje sramote. Naj-dejo se maSCevalci, ki ne&oveSkega oceta uni-Cijo, ubogi nezakonski sin Domen pa doaeze sreco z izvoljenko Anko, hcorko poStene pre-mozne slovenske grCe kmeta Jureca. Naj-boljSe je pogodil vlogo mlsdi g. Kaukler, ki ni igral, temveC zivel svojo vlogo. Tudi sicer so se predstavitelji igre poirudili in so nam nudili mnogo lepih seen. DuSevni boji Domna so bili mestoma podani brez prazne teatra-like globoko Custveno. Tudi druge vloge so bile veCinoma v prav dobrih rokah. Videti pa je bilo, da je ta igra tezka. Tu in tam je kljub skrbnosti manjkalo reziSerja. Hva-lezni smo druStvu za vprizoritev, ki nag je uvedla v romantiCno Jurcicevo dobo ter nam slikala zanimivo Ce tudi britko dusevno in socijalno zivljenje tipov takratne druzbe t. j. graSCaka, trdnega kmeta in zanifievanih revezev. Mestna glasbena Sola je priredila preteklo nedeljo popoldne „Pomladanski izlet" a svo-jimi gojenci v Rogoznico k BraCiCu. Navzlic dvomljivemu vremenu odkorakali so gojenci in gojenke glasbene Sole, katerim so se pridru-zili telovadni naraScaj in gojenci dijaSkega doma, kjer ima Sola za5aano svoje prostore, z mestno godbo na celu v lepem i-edu skozi mesto proti Rogoznici. Med potoma je sku-Sal dez uniCiti vesele upe mladih lie, tudi na cilju je Se rosilo. ni pa trajalo cetrt ure in obsezni in okusno okraSeni vrt nam je nudil sliko otroSkega sejmi&Ca. Nsbo se je usmililo in solnce se je zasmejalo. Ob zvokih polnoStevilne mestne godbe razvila se je v kratkem Casu neprisiljena in prijetna zaba-va. OtroSki zbor je zapel nekaj lepih pesmic in zel pohvalo; tudi dijaSki zbor (moSki in meSani) nas je razveselil z veC pesmimi. Mnogobrojni vdelezenci iz Ptuja in okolice so s posebnim zanimanjem sledili vajam otrok-telovadcev in bili preseneconi ob na-stopu malih plesalcev, ki so tako koreogra-fiCno nataneno in ljubko izvajali tezki CeSki narodni pies „Besedo." Zeli so burno prizna-nje. Med sporedom je mladina skoro oblega-la Sotore, kjer so skrbele naSe dame in go-spodicne za telesni blagor. Sotori za pecivo, cvetice, koriandoli, za Saljivo poSto in sreco-lov so bili hitro prazni, le Sotor za brez-pla6no pogoSCenje je dolgo vstrajal s svojo obsezno zalogo. Kavarna pa, ki je nudila od-raslim okrepCila, ostala je Se pozno v noc polna zadovoljnega obCinstva. ToCno ob os-mih zvecer odkorakala je zopet vsa mladina z godbo na celu vesela in v najlepSem redu nazaj v mesto. V imenu mladine smatramo za svojo dolznost izreCi na tem mestu naSo posebno zahvalo in priznanje ravnatelju glasbene Sole g. Engererju, ki se je z vso vnemo trudil za prireditev tega mladinskega izleta, istotako pa tudi vsem drugim, posebno pa naSim damam, ki so vstrajno skrbele za prireditev Sotorov in vsem darovalcem jestvin in daril za srecolov. OkraSenje vrta in Sotorov so preskrbele gospodicno iz Rogoznice in za-sluzijo za svoj trud prav posebno priznanje. Da je tudi gospod BraCiC z znanim navduSe-nim veseljem za vse lepo in dobro z vsemi silami pomagal k prireditvi, nam niti ni treba Se posebej omenjati. Zelimo le, da si mladina ohrani v lepem spominu prvi skupni zlet in | naj jednakega priredi zopet prihodnje leto. j Krajevna organizacija JOS v Ptuju je s pis- j meno vlogo opCzorilo predsedniStvo dezelne vlade in drz. pravdniStvo na ustanovitev Siidmarkine skupine „Gau Unterland", ki so jo ustanovili naSi renegatski ubezniki v Gradcu. NaSa organizacija je zahtevala iz drzavnega in narodnostnega staliSCa najstroz-je postopanje proti prizadetim. Napoveduje-mo boj naSim sorojakom nemSkega jezika, Ce zvemo le za najtanSo nit med njimi in ve- > leizdajalci v Gradcu. Predavanje. G. okrajni zdravnik dr. Vrefiko je imel dne 2. junija 1920 v Narod-nem domu znanstveno predavanje o ucinkih alkohola. Brez pretiravanja nam je zanimivo J naslikal dobre, posebno pa slabe strani tega ! velikega sovraznika CloveStva, od katerega I Cutijo posledice v prvi vrsti revni sloji. Zal i nam g. pradavatelj ni poslal predavanja v ! ponatis, bilo bi za Sirje kroge zelo poucno. i SrediSCe. Dne 6. junija se je vrSll pri j nasi orlovski tabor. Molce bi prezrli to prire- I ditev, ce nas ne bi nikdo izzival. Da sluzi I klerikalcem ,,Orel" le kot sredstvo za stran- j karsko agitacijo, to je ze obce znano in ne ! j bi bilo treba dopisniku ,,Slov. Goap." tega j posebno povdarjati; tudi mi pustimo veaelje i nad ,,velikanskim" uspehom, katerega je na- j I slikal v svoji bujni domiSljiji. Zanima nas le j j telovadba, katero bi moral ,,Orel" kot telov. ! j druStvo v prvi vrsti gojiti in tu moramo kon- i | Statirati, da se je javni na8top, vkljub vsem : I hvaloapevom, popolnoma ponesreCil. Vdelezba | ! je bila za „orlovski tabor" zelo alaba in tr- ; j ditev, da je ze veC ko polovica SrediSCa v J klerikalnem taboru, gotovo dokazuje dejatvo, j i da je visela v celem trgu samo ena zastava I in Se ta na druStvenem domu. Ob zvokih: I j „Regiment po cesti gre" in „l§umi Marica" j j smo videli izvajati skrajno priproate in eno- j : liCne vaje, brez vsake notranje vezi, katerih I niso mogli obvladati, daairavno so bile zelo j lahko. Pri vsaki tocki ista atraSna muzika, | ; iati enoliCni gibi in vedno nove napake : to i je bil spored celega nastopa, katerega so ne-! preatano motili razni govorniki. Edino proatg j vaje clanov, ki ao bile poanete po sokolskih, j | so bile bolj slikovite in tudi nekoliko tezje, • zato pa je bila tudi njih izvedba najslabSa. i Predtelovadcem in predtelovadkam posebej j svetujemo, da si nabavijo Se zadej o6i, da \ 1 bodo vedno drug drugega videli in jim ne ! bode treba vratov zvijati, Ce se ze tako eno- i stavnih vaj ne morejo nau&iti. Nazadnje je postala stvar godcem predolgoCaana in pri odhodu naraScaj a a telovadiS6a so zaigrali veselo „Sokolsko koracnico." Sledilo je gro- I movito ploskanje in klici : Zivijo godba, zi- ; vijo ,,Sokolska koraSnica." Ta dogodek je ; ] oftividno zbodel dopisnika, da nas1 je napa- j del, ker je bil pa6 najlepSi dokaz, kakSnega j i miSljenja je bilo obfiinstvo. NajboljSa toCka so bile proste vaje Clanov s palicami, katero so iz previdnosti opustili, ker ao se pri do-pold. akuSnji s palicami skoraj pobili. Po-hvaliti moramo tudi previdnost srediSkih „Orlov", ki ae na svoji domaci prireditvi niso vdelezili telovadbe na orodju in so pusti-li, da so se samo gostje blamirali. Razen enega, kateremu se je poznalo, da je bil vzgojen v sokolaki telovadmci, bi bili lahko sledili vsi drugi lepemu vzgledu srediSkih to-variSev in se postavili med razoSarane gle-dalce. Telovadbi je sledila prosta zabava, ki ae je vsled pomanjkanja vdelezencev v eni uri konCala. „Liberalna gospoda." Konj ga Udaril. Dne 28. maja dopoldne je konj gostilniCarja Janeza LimanSka iz Slovenje vasi v hlevu gostilne Straschill na Bregu tako moCno v hrbet udaril, da je na mestu mrtev oblezal. Ponesrefiil. Dne 29. maja popoldne padlo je na zidarskega vajenca Antona ReberniSka iz Mestnega vrha, ki je bil zaposlen v to-varni za usnje na Bregu, nekaj opeke iz 3 m viSine ter ga na glavi tako poSkodovalo, da so ga morali takoj v bolnico odpeljati. Konj splaSil. Dne 1. junija opoldne spla-Sil se je konj posestnika Jakoba Stabuca iz Bratone6iC na poti iz Ptuja proti Ormozu vsled nekega avtomobila, ki je z najvecjo nagloatjo vozil mimo vprege omenjenega po-seatnika. Pri tem je bil voz Stabuca znatno poSkodovan in tudi konj ranjen, sam pa je bii na nogah lahko poSkodovan. Poaeatnik avtomobila ae Se ni mogel izslediti. Hajdin. Solsko vodstvo poroca, da so da-rovale za revne ucence hajdinske Sole gospa Franja MahoriC iz Ptuja 40 K, gospa dr. Ema Gosakova iz Ptuja 80 K, goapa Kristi-na Rotova iz Maribora 100 K nameato venca pokojnemu aurodniku Antonu PezdiCek, za kar se izreka najiskrenejSa zahvala. Politicne vesti. ¦ . ¦ i v..........................................................." Prestolonaslednik pride v Slovenljo. Dolo-Ceno je, da pride koncem tega meseca v Ljubljano naS prestolonaslednik Aleksander. Ljubljana se ze pripravlja, da ga dostojno aprejme. Zeleli bi, da pride prestolonaslednik ob tej priliki tudi med nas Stajerske Slovence. V Ljubljano ga bosta spremljala ministra dr. Kukovec in dr. KoroSec poleg ministrske ga predsednika dr. Vesnica. V Narodnem predstavniStvu se razpravlja sedaj o volilnem redu za drzavno skupScino. Ker izjavljajo vse stranke, da jim je za pra-ve volitve, pricakujerno, da kmalu ustvarijo volilni zakon, po kterem bo smelo ljudstvo izbrati svoje zastopnike. Volitve V Nemciji. Dne 6. junija so bile na NemSkem volitve v drzavni zbor. Mandatov so dobili: Socialni demokratje 110, centrum 67, demokratje 45, nemSko nacionalna ljud-ska stranka 65, nemSka ljudska stranka 61, neodvisni 80, krScansko-federaliaticna stranka 21, bavarska kmetaka zveza 11, nemSka ha-noveranska stranka 5 in komunisti 5. Vlada je odatopila ali tezko bo aestaviti novo vlado, ker se neodvisni branijo vstopiti v vlado. NemSka vojna odSkodnina je doloCena na 120 milija rd zlatih mark. Od njih jih dobi Francija 36 milijard, Italija pa zahteva 12 milijard. BoljSeviSki denar na Madiarskem. Drzavno pravdniStvo je dugnalo, da je sovjetska vlada Bele Kuna spravila v promet 3719 milijonov ponarejenega denarja. Odstop Nittijevega ministrstva. Ni Se dolgo, kar se je seatavilo novo ministrstvo z Nittijem na Celu, pa ni moglo delovati radi notranjih nemirov in zunanjih neuapehov. — Novo ministratvo hoCe aestaviti Giolitti. Nemiri V Italiji. V Bariju v spodnji Italiji je priSlo vsled sploSne atavke do krvavih spo-padov. Nastopilo je vojaStvo s strojnicami in oklopnimi avtomobili. Vnel se je krvav boj, pri kterem je oblezalo dosti mrtvih in ranjenih. V Furlaniji poataja gibanje kolonov zelo nevarno. Ustavljajo vlake, okoli Trevisa so podminirali moatove. Kdor hoce iti na polje, mora imeti propustnico. Italijansko vojaStvo se upira. Arditi, ki bi naj Sli v Albanijo, so prejSnji petek vprizorili v Trstu velike damonstracije. PriSlo je do lju-tih spopadov s karabinerji in kraljevskimi strazami. Albanci proti Italijanom. Albanci so se iz-nova uprli in potisnili Italijane v Valono. Za Italijane je polozaj zelo kritiCen. Vojaki nimajo veC veselja, boriti se za imperialistiC-ne te2nje svoje vlade izven Italije. Esad pa§a umorjen. V nedeljo 13. junija je v Parizu neki albanski uciteljiScnik ustre-lil Esad paSo, voditelja albanskega odposlan-stva v Parizu. Bil je odloCilna oseba pri Al-bancih, ki ga bodo rojaki tezko pogreSali. Veriinika Mejai-Erzin obsojena. pa — po-milo§5ena! Centralni drzavni urad zoper ve-riznike ju je svoj cas obsodil, v Beogradu so naCeloma odobrili to obsodbo, v res-n i c i pa milostnim potom odpustili kazen, ker se jima vrne zaplenjeno blago. Ne vemo, ali roka roko umiva, ali velja, kdor ima vol-ka za strica, na vsak nacin ni ProtiC-Koro-SCeva vlada, ki Se je reSila to afero, a pomi-loSCenjem strankinih pristaSev ostraSila veriz-nikov, vsaj lastnih ne. Ce§5ina pri Slu2bi bo2ji. Kakor porocajo iz Prage, je dovolil papez z dekretom, da se pri petih maSah poje ponovitev evangelijake epiatole v CeSkem jeziku. Poroke, pogrebi in krsti se smejo tudi vrSiti v CeSkem jeziku. V samoatanih in bozjepotnih cerkvah se sme vrSiti sluzba bozja v staroslovenskem jeziku, to pa samo ob praznikih sv. Cirila in Meto-da, sv. Vaclava, sv. Prokopa, sv. Ljudmile in sv. Janeza Nepomuka. — Cehi so dalje od Rima in niso imeli slovanske sluzbe boz-je, pa bo vsaj nekaj dosegli v Rimu, mi Slo-venci pa smo blize Rimu in imamo ze v nasi drzavi tudi pri katolikih slovansko bogo-sluzje, pa se nismo culi o kaki razSirjeni do-volitvi slov. bogosluzja. Preje so ga nam Nemci in Italijani utesnjevali, ali nam ga bodo tudi zanaprej ? Poziv! TukajSnji krajevni organizaciji JDS se je posrecilo dobiti manjSo kolicino pristnega suknenega blaga za inoSke obleke in dobrega platna la kotenina, katero odda svojim clanom proti takojSnjemu placilu. Blago je polovico cenejSe, kakor so sedanje cene v trgovini, ker pa ga je majhna mno-2ina, bodo se mogli upoStevati le prvi re-flektanti, ki naj naznanijo svojo potrebo taj-niku dr. Salamunu. Odbor JDS. Zabavne vecere s keglanjem. Ptujski Sokol upelje zabavne vecere s keglanjem pri „No-vem svetu" in sicer zacensi s prikodnjo so-boto 19. junija v naprej vsako soboto od 17. do 21. ure, h katerim vabi svoje clane, clanice in prijatelje. Okrozni sokolski zlet v SrediS&e. V nede-ljo dne 4. julija se vrsi v Sredi§6e skupni zlet ptujskega sokolskega okrozja. Spored: Dopoldan sprejem gostov in skupna vaja. Po vaji seja vseh drustvenik odborov v teiovad-nici. Popoldan javna telovadba ob 4. uri po novem casu. 1. proste vaje naraScaja z dol-gimi palicami. 2. okrozne proste vaje s pet-jem za deklice. 3. savezne proste vaje za decke. 4. Proste vaje oslobojenja in ujedi-njenja br. Hofmana za clane. 5. zenske proste vaje za vsesokolski zlet v Prago 1920. 6. Telovadba na orodju. 7. Skupinske vaje. Po telovadbi koncert z godbo in petjem. Sode-luje doirtaca godba in ptujsko pevsko dru-Stvo. Na to prosta zabava, srecolov i. dr. Za okrepcila skrbijo razni Sotori. V mraku Ciril-Metodov kres na Grradi§6u. Vstopnina: Za sedeze 10 K, stojisca 4 K. DruStva in druge goste prosimo, da se radi obeda prijavijo najkasneje do 29. junija in posljejo drustve-nemu blagajniku 12 K za osebo. Zdravo! Odbor! Veliki koncert glasbene Sole v Ptuju. Glas-bena Sola je priredila 1. junija svoj prvi reprezentancni koncert v „DruStveni hiSi." Kakor sem cul, imel se je izvajati koncert z9 meseca novembra preteklega leta, a pri-reditev so onemogocile razlicne tezkoce. Ob-cinstvo je priSakovalo koncert z velikim interesom in je napolnilo koncertno dvorano skoro do zadnjega koticka. Spored se je zacel z otroSkim zborom : Dr. Anton Schwab, „Kan-glica." Ljubko pesmico je pel otroSki zbor v starosti 5—13 let, ki je bil precizno naStu-diran in se je tocno drzal vseh dinamicnih sprememb. Uspeh je v polni meri pokazal, koliko truda in dela si je dal gosp. glasbeni ravnatelj Engerer, da je izuril v tako tezav-nih razmerah zbor. Ganljivo je bilo videti ta na§ mali zbor, ko je prvikrat nastopil pred mnogostevilnirn obbinstvom s slovensko pes-mijo, vedno pazljivo zroc na roko dirigenta. Mali gospodicni Gosak in Svigelj sta se kot deklamovalki izkazali. Narodnapesem ,Lunica' se je istotako zelo pohvalno izvajala. Zadnja tocka sporeda je bila „Svatovac" od Ivana pi. Zajca, za mesan in dijaSki zbor s sprem-ljanjem orkestra in harmonija. Zbor je bil nenavadno dober in z enerzijo naStudiran, je donel polno in plasticno in se je tocno intonoval. Orkester je igral pod spretno tak-tirko g. ravnatelja previcno in se tocno pod-rejal zboru. "Weber-jev brilantni slog je kakor za glasovir tudi za druge solo-instnimente, n. p. za klarinet, izvanredno hvalezen. Inter-pretka Weber-jevega koncerta v F-molu, gca. Bejolova, je igrala skladbo z bistrim razumevanjem in polnim obSutkom. Umetnica se odlikuje s cisto in lahko tehtniko in z mehkim udarom. Orkester je spremljal tocno in je bil cisto vglaSen. Globokoje uSinkovala Smetanova popularna simfonicna pesnitev „Vltava", prirejena za dva glasovirja od prof. Trnecka. Igrali sta jo gca. Bejolova in gca. Deylova. Obedve umetnici sta igrali tezko skladbo s temperamentom in sigurno tehnicno izurjenostjo. Impozantuo se je glasil Siroki tek Vltave, gozdni lov in grandijozni motiv ViSehrada. — Virtuoz na goslih gosp. prof Slais je sviral Sarasatove „Ciganske melodije" — skladbo za virtuoze, ki vsebuje zdruzeno vse znake ogrske pustinjske glasbe, melanhijo in divjost. Skladba vsebuje vse finese vijolinske tehnike, ki jih je mogel zbrati in vporabiti le goslar, kakerSen je svetovnoznani Sarasati. Skladba, ki zahteva samoobsebi umljivo, od goslarja najvecjo vijolinsko tehniko, sviral je prof. Slais moj-stersko in s temperamentom,kakorSnega zahteva skladba. Obcutili smo, da je umetnik skladbo Se nadkrijeval in jo prednaSal popolnoma v duhu skladatelja. Z jednako navduSenostjo je sviral umetnik Smetanovo „Z domovini", ki odmeva slovanske narodne glasbe mojstta „Prodane neveste." Virtuozinja na glasovirju gca. Deyl, ki je tudi prof, na godbeni Soli Glasbene matice v Manboru, je spremljala umetnika mojstrski in diskretno, izrazito pa, kjer je imel glasovir pokazati motive skladbe. Imeli smo obcutek, da sta oba umetnika izborno uigrana in jeden drugega vajena. Zaslufcila sta hriipno pri-znanje in ovacije za svoje prenaSenje. Koncert je dosegel velik in v resnici zasluzen uspeh. Vsem sodelujocim so se prirejale ovacije in so bili obdarovani s cvetjem. Gosp. Engerer, ravnatelj glasbene Sole, je pokazal s tern koncertom veliko enerfcijo in ogromno marljivost, za kar jebil navduseno aklamovan in je bil prisiljen zadnjo tocko „Svatovac" ponoviti. — Dolznost ptujskega obcinstva naj bode, uciteljstvo glasbene Sole v njego-vem te^kem polozaju in napornein delu pod-pirati. Mi mu zelimo v prihodnje najboljSih uspehov. se po ceni proda. VpraSa se v upravniStvu tega lista. moderna, elegantna z elektricno razsvetljavo in vsem drugim komforlom v Gradcu se za-menja s sjieno, najrajSi v Mariboru. Cenj. po- nudbe na m\\\M pisaioo J. Siiiitit, M\M, Ougortiteva ul. 6. TELEFON STEV. 132. TELEFON §TEV. 132. X Lj cJ JoL Y jOL. Obzalujem globoko, da sem v nepre-misljenosti, vinjenosti in ra^burjenosti uzalil gosp. majorja Kosa. Srcno se mu zahvaljujem, da mi je iz usmiljenja napram moji bolni materi veli-kodusno odpustii kazen. Za dijasko kuhinjo placam 100 K. Karl Fuchs. NA BREGU PRI PTUJU === SPREJME TAKO J ===== 8 la 10 nieiit i. mm v svoj novo otvorjeni obrat za izdelovanje torbic in gamaJ. PlaCa po dogovoru. fl^T*' Zglasiti so v tovarni na Bregu. "^P| Pojasnila daje tudi upravniStvu ,Ptujskega lista.' Misi - podgane - stenlce - scurki in vsi golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolic preizkuSena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mi'Sim K 10'—, za podgane in mi§i K 10"—, za SLurke 10 K; posebno moCna vrsta K 20'— poscbno moCna tinktura za stenice 10 K ; uniCevalec moljev 10 K: praSek proti u§em v obleki in perilu, proti uSetn pri perutnini 6 in 10 K; praSek proti mrCesom 6 in 12 K; mazilo proti uSem pri ljudeh 5 in 10 K; maziio za u§i pri zivini 6 in 10 K; tinktura proti mrCesu na sadju in zelenjadi (uniCevalec rastlin) K 10-—, praSek proti easoaa mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. taaa PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. JQnker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. v^t 3t=ac *& isce kot oskrbnik sred-njega posestva ali upravnik (safer) v vseh panogah gospodarstva dobro izurjen in zanes-Ijiv upravnik. Naalov pove uprava tega lista. NA PRODAJ v Budini pri Ptuju, hi§. St. 62, ob6ina Berstje, v gostilni Marije Br us, se takoj proda ena lesena kolarnica (Supa), 7 m dolgo, 5 m §iroka, z opeko krita in v zelo dobrem stanu. Cena 6000 K. Kdor jo zeli kupiti, naj se zglasi ravnotam. krasna prikazen, iSSe mlad uradnik na dezeli. Jezik: Hrvatski ali slovenski in nemski. Ponudbe s sliko pod ..INTELLIGENT" na upravo lista. NAZNANILO! Konzumno druStvo v Ptuju naznanja svojim clanom, daima od 14. t. m. naprej v svoji trgovini vsak dan izvzemsi nedeljo in praznike sle-deco pecivo na prodaj: P8P* beli kruh po 13 K za kg, crni kruh 9 K 50 v za kg, Zemlje 90 v komad po 5 dkg. — 4 — Mariborska eskomptna banka. Maribor, junija 1920. Vabilo na supskripcijo delnic Redni obcni zbor dne 31. majnika je sklenil zvisati delnisko glavnico od 6 na 10 miljonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400*— nominale pod sle-detfmi pogoji: 1. Starim delnicarjem se zagotovi opcijska pravica na ta nacin, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700'— Za izvrsevanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podruznicah v Murski soboti in Velikovcu. 2. Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850*— novim delnicarjem. 3. Delnice participirajo na cistern dobiclu banke od 1. julija 1920. 4. Kurzni dobicek po odbitku stroskov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu. 5. Kupnino je pri prijavi polno vplacati. Od tega zneska se povrnejo 5°|0 obresti do 30. junija 1920. 6. Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podruznicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s prilozeno tiskovino v Lasu od 1. do vStetega 30. jur ija 1920. 7. Dodelitev delnic si pridrzi upravni svet. Upravni svet Mariborske eskomptne banke Delniska glavnica in rezerve okroglo K 50,000.000*— CENTRALA V LJUBLJANI. Podruacnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah. Obrestuje vloge na knjizice in na tekocl racun s 'dl\2°\o brez odpovedi, proti 3 mesecni odpovedi s SVL Cistih. KB Daje trgovske in aprovizacijske kredite. mo IzvrSuje vse bancne transakcije. ozo Hlapec za konje posten, trezen in zanesljiv se pod dobrimi pogoji sprejme pri g. I. HELLER, Breg pri Ptuju. proda graj§6ina Dornova, po§ta Moskanjci Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last „Tiskovne zadruge v Ptuju." Na prodaj!!! 1 kobila z zrebetom. 1 12 letna kobila (dobra enovpreZ- nica.) 1 4 letna kobila za rejo. 1 1 letna kobila za rejo in 1 4 letni polnokrvni skopljenec (valah) (Fuhs), izvrsten dirkaS. Ponudbe, oziroma vpraSanje na Kralj, Ormoi. na prodaj v Mariboru, Tomanova ul. St. 7. Ponudbe oz. vprasanje s prilozeno poStnino na J. F. K. sv. Barbara v Halozah. Tisk: W. Blanke v Ptuju.