■= llatisop 14.000. — Stajerc oeija za celo leto eden goldinar, s Naročnina za celo leto K 2'—. — Posamezna številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32—, '/i strani K 16—, V« strani K 8.—, % strani K**-,«/« strani K 2*—, »/« strani K 1'—. — Pri večkratnem •manilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravniatvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravniStvO je v Ptuju v Mehkem P°slopJu. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran -t dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. — V Ptuju v nedeljo dne 15. maja 1904. 10. V. letnik. ch Iroj« eni: kraji inskil kroi •a se pravi glas spozna. j moraš slišat zvona dva!" Tako se glasi pregovor. Resničen je in nikdo tema ogovarjati. Premotruj te besede, v m pomenu koli hočeš, vselej se ti bode pokanjih neovrgljiva resničnost, katere noben trezno S, nepristranski Človek z lastnim razsodkom ne izpodbijati. Toda kakor so slepcu različne barve iemu razni glasovi nepoznani in nezapopad-ijmi, tudi če se dotičnim revežem Še tako opisujejo in razlagajo, ravno tako tudi ne za-trmastega in hudobnega človeka tako daleč iviti, da hi resnico prav spoznal ali pa spozna-!hotel. Ze stari Rimljani so pravili, da proti neum-se baje celo bogovi brez vspeha vojsknjejo, vsej resnici so s tem izrekom v črno zadeli. ,Da se pravi glas spozna, slišat moraš zvona Vzemimo enkrat ta pregovor v nporabo pri ija naših političnih vprašanj, s katerimi se v Si dobi največ peča in bavi časnikarstvo kot jfO ali pa tudi orožje različnih političnih strank, la posameznih političnih veljakov. Vsak časnik, rise le količaj peča s politiko, ima nasprotnike, iveč, drugi ima jih manje; eden očitne in po-[drogi skrivne in potuhnjene ali hinavske. Da ! zamoreš proti tvojim sovražnikom vspešno bo-ti in si konečno zmago zagotoviti, moraš v pervi | tvojega sovražnika natančno spoznati. Način in t-a njegovega bojevanja moraš prav natančno in preštudirati, in le tedaj, če si to, dosegel, se jore posrečiti, da njegove napade z lahkoto od- biješ ter sovražnika ukrotiš in pokončaš, akoravno je morebiti številnejši in mogočnejši od tebe. Tudi naš „Štajercu ima kot glasilo štajerskih in koroških naprednjaških Slovencev mnogo sovražnikov in sicer ljutih, zvitih, potuhnjenih in hinavskih. Naše stališče je vsakteremu naših cenjenih čitateljev dobro znano. Stvar, katero „ Stajerc* zastopa in se za njo bojuje, je istotako vsakomur znana. Način naše obrambe je odkritosrčen in prostodušen. Krinke ali vezirja mi ne poznamo, mi se pokažemo z odkritim licem ter ne povešamo oči pred nobenim nasprotnikom, tudi ne, če je tisti še s tolikimi žegnami (blagoslovi) in raznovrstnimi amuleti (svetinjami, škapulirji i. t. d.) previden in okovarjen. „Stajerc" je naš glasnik ali herold, ki hodi na čelu naše nev-8trašljive čvrste armade; on nas vspodbuja k srčnosti in vztrajnosti, sovražni tolpi pa naznanja boj in pogin, brez prizanašanja — brez pardona. »Kdor ni z nami, je zoper nas" je naža deviza ali geslo; vzdram-ljenje, prosreta in napredek ljudstva je naš namen in cilj. Označiti pa hočemo vam sedaj nekoliko naše nasprotnike, oziroma njihove časnike. Kakor si potuhnjene hijene ne upajo iz svojega brloga na beli dan, ravno tako ljubi tudi ta svojad za svojo potuhnjeno stikanje in slokutenje mrak in nočno temo, ki jej lažje omogočita se izogniti poštenemu boju v. nevstrašljivim nasprotnikom ter se z neukrotljivo požrešnostjo polastiti svojega zaželjenega in že izbranega plena. Nobeno še tako zaničljivo in gnjusno sredstvo jim ni dovolj slabo, da bi se ga ne poslu-žili in poskusili, samo da le količkaj, če tudi le navidezno obeta vspeha njihovemu onemoglemu naporu. Njihov namen je, obdržati revno ljudstvo v svoji 3 2 oblasti, kar jim je mogoč© le tedaj, ako se jim posreči ga obdržati v nevednosti ter mu zabraniti vsak-teri napredek in prosveto. Naši nasprotniki vedno šnntajo ljudstvo: „Proč s „Štajercom"! Kdor bere „Štajerca", ta je preklet, on je sovražnik sv. katoliške cerkve itd. itd.a No, mi se malo brigamo za to njihovo vpitje, naj že pride isto iz kakega shoda ali pa s prižnice v cerkvi; mislimo si, da sadje, katerega se ose lotijo, ne more biti najslabše. — Mi se veselimo njihovi onemoglosti, njihovi sveti jezi, njihovim zacvibljanim a vendar brez-vspešnim naporom — in našega trajnega napredka, ki premaga vse zvite nakane in oviie, ki jih nam mislijo staviti v našo pot „ljubeznjivi naši bratje v Gospodu*. Šolo, cerkev, cerkvene in ljudske shode skušajo izkoriščati ti ljudje za svoje politične namene, a ves njihov trud je zastonj, število probu-jenih, spametovanih, naprednjaško mislečih in čutečih mož raste od dne do dne, medtem ko vrste zaslepljenih mračnjakov vedno bolj redke postajajo in gotovo bede enkrat prišel Čas, ko bode stal sleherni kmet, kočar in delavec na naprednjaški strani, ka-terej je prihodnjost odločena, kakor je bila žalibog preteklost v oblasti nazadnjaških mračnjakov. Kaj pa nam vendar toliko pospešuje našo napredovanje? Odkritosrčno vam povemo: Naši „ljnbi" nasprotniki sami tako vrlo skrbijo za naš napredek. Njihovo ostudno renčanje, rogovilenje in neprestano hujskanje je že dokaj nekdanjih njihovih najzvestej-ših privržencev privabilo v naš tabor, ker so se začeli sramovati biti tovariši ali pa privrženci takih ljudi, ki ne poznajo količkaj dostojnosti ali manire. Kdo bi take ljudi poslušal, kdo se-ž njimi pajdaši! V! Ako si mislijo, da imajo privilegijo za nezmotljivost, tedaj je pač to samo njihova domišljija, kajti dosedaj o tem še nobenega pametnega človeka niso prepričali, pa ga tudi nikdar ne bojo. V možganih naših ljudi se je začelo svitati, daniti, zora zavedanja se veličastno žari na obzorju in kmalu bode nastal jasen, solnčni dan občne prosvete, spoznanja in du* ševne svobode. — Kakor naši nasprotni listi vedno in vtdno ljudstvu zabičujejo, da naj ja nikar ne berejo „Štajerca", tako mi nasprotno našim čitateljem Bvelujemo, naj le pazljivo Čitajo „Domo\ino" in njenega strica »Slovenski Gospodar" ter Gospodarjevega sinčka nfihpos" ^f ali „Naš dom", kjer koli in kedaj jim v roke pride. „Po njih dejanjih (ali po njihovih sadovih) jih bo-dete spoznali" beremo v sv. pismu, trdno toraj upamo, da bode konečno vso ljudstvo prišlo do pravega spoznanja in prepričanja, da bode z lastnim razsodkom po svoji zdravi pameti ločilo laž od resnice, hinavstvo od odkritosrčnosti in kot en mož priseglo k našemu praporu za vse bodoče čase. Mi se ne bojimo in ne ustrašimo nobene primere, želimo si od razumnega razsojevalca le nepristranosti in vsestranske samostalnosti. Le berite, ako se Vam nudi prilika, imenovane časnike, da bodete vsaj videli kake neumne čenčarije se v njih kvasijo, kaka grda obrekovanja se po njih med ljudstvo razširjajo in kakšne ne- djs po] vse ho' bit nji] via pre akc laži sramne hujskarje se berejo na vsaki strani teh d niščnih cunj. Ako imajo pervaški časniki „Stajei'eau za j nega", tako tudi temu ne ugovarjamo, ker umetj mora pod tem imenom na vsak način in edinole pj koristni protittrup (Gegengift), ki je zdravilo unemu škodljivemu in nevarnemu strupu, kat ljudstvu vsiljujejo njegovi takozvaui ^voditelji", vaki in njih časniki. Nadalje pa je nŠtajerc" s, grenko, teda prav dobro delujoče zdravilo (protisti proti unim boleznim, s katerimi je velik del p kov okužen in za katere je nedavno zapisal t katoliški duhovnik prav izvrsten lecept z našlo „ Nostra maxima culpa". (Naš največi greh). Kaj je vzrok in kje je krivd Kdor ima priliko in voljo opazovati naše dani ™ZI nje politično gibanje, bede takoj spoznal in prijel ri5e zaključka, da se v tajisto vtikajo elementi, ki sB*^^ kor niso k temu poklicani. V pervi vrsti spadajj™^ tem elementom uni duhovniki, ki nastopajo med( stvom kot kakšni preroki in politični reformatorjj se Ijndstui vsiljujo za četovodje za boj, katereg meravajo proti svojim čestokrat samo dozdevnim sprotnikom uprizoriti ali pa so ga že povzr svojimi zvitimi spletkarijarni in s svojim nepres hujskanjem. Duhovščina se med slovenskim ljudstvom v veseli visokega spoštovanja in zaupanja, česar zavidamo. Sam Bog je obljubil, kakor se bere pismu, zaradi majhnega števila pravičnih prizan tudi krivičnikom. Zato pa tudi mi nikoli nismi^ sojali in tudi ne obsojamo vsega stanu, temuč sojamo in preklinjamo samo tiste posameznike, lajo svojemu stanu le nečast, svojim pošteni hovnim tovarišem pa sramoto, žalost in jezo z glave pred pravim, poštenim mašnikom! Veh njihovemu stanu, pa tudi njihovi osebi! Srama in prekletstvo naj bode unim volkovom v ovč, leki, ki trosijo med ljudstvo le sovražtvo in ščuvajo soseda zoper soseda k bratomornemu b tako izpodkapavajo ljubi mir, občno zadovoljn tudi občno blagostanje. Ljudstvo slovensko se od dne do dne vedno bolj, in kmalu bode čas, ko bode te nemirneže do dobra spoznalo pokazalo hrbet, kakor si to ti hinavci tudi p ma zaslužijo. Kesanje bode prišlo tem hinav pozno, njih pregreški se ne bojo dali več po kajti kdor ne nboga, tega tepe nadloga. Naš Izveličar ni rekel svojim učencem, se podajo po svetu ter ljudi k medsebojnem^ hujskajo, temuč On je učil, da naj grejo po ter naj učijo vse narode ljubez Boga in bližnjega. Ko je Kristus n kostno nedeljo poslal svojim apostolom sv. D jim dal dar jezikov, ni dal prednosti enemu gemu jeziku, temnč vse tistodobne jezike so po navdahnjenju sv. Duha enako gladko govo: kor nam o tem pripovedujejo zgodbe sv. p Ve [eki ie š lila isot >ovr [ene felje rpus inru »ki >oro rova P voji ji sta »ta ssar ajn dit rs k i ti i jo, Vi j kle VO si loči žk< tvo na> 1 pre« al brtai |ijanje apostolov. Sin božji je s tem hotel apostolom (pokazati, da vse narode enako ljubi in da želi videti JTse enakomerno osrečene. Poglejmo si pa le malo nekatere naše dn,-|tovnike. ki ee nazivljejo in bi po pravem tudi imeli K nasledniki učencev Kristusovih. Vsakogar, ki ni ijihove narodnosti, črtijo kot svojega najhujšega so-jiražnika ter ga na najsramnejši način napadajo in preganjajo, veliko milost pa mu že skažejo s tem, piko ga samo prezirajo in se ga ogibljejo. Ravno ti-Ie [hžnjivi preroki so krivi, da hado, hudo vera peša, voz nam le pod pot leti — čudno se nam štrena meša — je težko upat' boljših dnij! | Gotovo, le težko smemo se nadejati mirnejših tamer v našem javnem življenju, dokler se tem farizejem ne zamašijo temeljito njihova strapa polna rijala. ter se ne zavrnejo prav odločno v določene leje njihovega delokroga — in dostojnosti. teka med Rusi in Japonci. Dne 1. maja so bili Rusi pri Kiulienčengu ob ti Jalti od Japoncev občutljivo tepeni. Ruska četa ela od deset do dvanajst tisoč mož ter je izgu-v tem boju štirideset častnikov in okoli dva mož, toraj približno eno petino svojega možtva, a pa še 28 topov. Zakrivil je ta poraz baje Sasulič, ki je dal generalu Kaštalinskemu po-, da se ima brez obotavljanja z Japonci v boj ti, kljub temu da je vrhovni poveljnik vse ruske ade, general Kuropatkin strogo prepovedal se ob I Jalu s sovražnikom v boj spuščati. Ako so ta čila resnična, se bode Sasalič gotovo moral za-jrjati zaradi te svoje samovoljnosti. V vsaki vojni pokažejo slučaji, da hočejo posamezni poveljniki s jimi tovariši tekmovati in si pridobiti slavo, kar jim čestokrat spodleti. To se je godilo v vojski 1859. in 1866. na obeh straneh in v vojski 1870.—1871. je edino — le ugled in veljavnost ja Viljema te strankarije zabranila. Rusi se sedaj o omičejo pred Japonci iz Koreje. Kakor se da [ti, nameravajo sovražnika zvabiti za seboj v mand-e planjave, kjer ga mislijo potem s vsemi svo-silami napasti in ugonobiti, kar pa se jim znane bode tako lahko posrečilo, kakor si domne-ijo, kajti Japonci so jako oprezni, zviti pa tudi ži-B ptički, ki se ne dajo na pervi mahljaj oplašiti. flo bode še mnogo človeške krvi, predno se bode (vojska skončala. Oba nasprotnika sta za boj vneta ukrajnosti, kar je pokazalo dejstvo, da je Rusija Wno odklonila posredovanje, katerega ji je An-la ponujala. Japonci pridno dovažajo svoje vo-o na Korejo, pri čemur jih Rusi skoraj čisto nič adlegujejo. I Tudi na morju so v zadnjem času Japonci dobro pdovali ter Rusom prizadjali mnogo škode. Uni-ali pa poškodovali so jim že precej bojnih ladij. Rarturško pristanišče in trdnjavo neprenehoma bombardirajo, toda dosedaj se jim še ni posrečilo se tega važnega mesta polastiti. Dne 5. maja so Rusi potopili več japonskih ladij? ki so nameravali Port Artur zažgati. Moštvo potopljajočih ladij se ni pustilo od Rusov rešiti ter se je z glasnimi hura-kliei prostovoljno potopilo. Raje je šlo v smrt kakor v ujetništvo. Posamezni junaški čini fanatičnih Japoncev nas zares spominjajo na hrabre Špartance starega veka. Iz Koroškega. Žrtva klerikalne hujskanje. Zadnje deželnozborske volitve na Koroškem, pri katerih so klerikalci vse svoje moči napenjali, da bi spravili svoje privržence do zmage, terjale so tudi neko žrtev, ki se je dala nemirnim hujskačem tako daleč zaslepiti in zapeljati, da se je storila deležna takega djanja, za kojega kazenski zakon sprave t?rja. Dogodek je bil sledeči. Pri koroških deželno-zborskih volitvah koncem leta 1902 je klerikalna stranka med drugimi tudi nastavila kandidata, čegar izvolitev je bila do cela neverjetna in nezanesljiva. Bil je kmet Josef K as si od sv. Valpurge pri Mo-stiču. Začeli so se politični nasprotniki napadati po časnikih in imenovani kandidat se je tako daleč spozabil, da je v nekem članku posestnika Jurja P e-č a r n i k a obdolžil .krivde ali sokrivde umora nekega Smeričnika od sv. Valpurge, ki je v letu 1889 brez sledu izginil in se še dodanes ničesar ne ve o njem. Seveda je na to Pečarnik Kassla tožil, toda ker je poslednji pravočasno svojo trditev preklical ter tožitelja odpuščanja prosil, povrh pa se še zavezal vse stroške (200 kron) plačati, je Pečarnik od tožbe odstopil. Urez nekaj časa pa je Kassl v klerikalnem časniku „Der Landbote" zopet začel Pečarnika napadati ter ga imenovanega zločinstva dolžiti. Akoravno Kassl pod dotičnem članku ni bil podpisan, vendar je sum takoj na njega letel in Pečarnik ga je spet tožil, zraven pa tudi dotičnega odgovornega urednika, Marko Joos-a, pervega zaradi prestopka proti varnosti časti, druzega pa zaradi zanemarjenja svojih dolžnosti. Kassl je pri dne 4. t. m. se veršejoči obravnavi pred porotnim sodiščem v Celovcu tajil, da bi bil on dotične članke sestavil in uredništvu od „Landboteu doposlal, Joos pa se je zagovarjal stem, da so dotični Članki brez njegovega vedenja v natisk prišli. Priče so izpovedale, da je sum glede umorit-vije Smiričnika takoj na Pečarnika letel. Tudi se je Pečarnik dolžil oderuštva, kar pa se mu ni zamoglo dokazati. Tožitelja je zastopal dr. Maks Messiner, obtoženca pa je zagovarjal dr. Brejc. Pervi je prav pošteno ožigosal način političnega bojevanja klerikalnih hujskačev, ki s"strupenimi pušicami iz zasede streljajo na svoje napadnike, dr. Brejc pa je samo suhoparno tajil krivdo svojega varovanca. Svaril je celo porotnike pred eventuelnim justičnim umorom. Porotniki so se blizo celo uro posvetovali. Predsednik 4 sodnega dvora bil je pri tej obravnavi ces. kr. dežel-nosodnijski svetovalec Schwentner, načelnik porotnikov pa dr. Ludovik Aichelberg. Jožef Kassl je bil zaradi pervega inkriminiranega članka (obdol-žitvije (umora) z enajstimi proti enemu glasu krivim spoznan in z ravno to veČino glasov tudi obdolži t-vije oderaštva. Dostavno vprašanje, ali je obtoženec svoje trditvijo dokazal ali ne, so porotniki enoglasno zanikali. Ravno tako so glasovali glede krivde, oziroma sokrivde urednika Marko Joos-a. Nato se je sodni dvor o odmerilu kazni dolgo časa posvetoval ter nato obsodil Jožefa Kassla zaradi prestopka proti j varnosti časti z uporabo pravice za znižanje kazni v trimesečni, poostreni zapor, Marko Joos-a pa zaradi zanemarjanja svojih dolžnosti po članku 3, zakona iz leta 1868 vglobo 100 kron, eventuelno v desetdnevni zapor. Stro&ke imata obtoženca skupno plačati. Dr. Brejc je zahteval obrok premisleka, ali bode proti odmerilu kazni rekurz vložil ali ne. Iz tega slučaja se spet razvidi, kamor da zapeljejo hnjskarije nestrpnih klerikalnih nemirnežev zaslepljene žrtve svojih hudomušnih namen. Pripomniti se še mora, da je dr Brejc po oznanilu razsodbe priznal, da je Kassl dotične članke spisal v duševni razburjenosti in razdraženosti. Toraj spet ena Žrtva klerikalnega ščuvanja. Spodnje-štajerske noyice. Lažnjiva »celjska žaba" je morala dne 6. t. m. pred celjskim porotnim sodiščem svoje laži preklicati, s katerimi je v svoji IG. številki o zasebnih uradnikih dr. Jabornegga svoje čitatelje pitala. No, dotični gospodje so pač bili dokaj milosrčni, sicer bi se z obtožencem ne pobotali kar tako z lahkega. Ako jih njihova velikodušnost lo ne bode še enkrat gre-vala?! Kači moraš glavo popolnoma streti, sicer te zna prej ali slej pičiti. Odmevi po ljutomerskih volitvah. Klerikalne časnikarske cunje napadajo zaradi ljutomerskih občinskih volitev zraven drugih poštenih mož tudi tamoš-njega čast. g. dekana Jurkoviča, ker so ni udeležil politične agitacije in tudi ne volitev. Spominjati se „blagovolijo" pri tej priliki tudi še enkrat našega čast. g. prosta ptujskega, ki se tudi ni maral vtikati v volilno borbo ob času volitve v ptujski okrajni zastop. Ti časnikarski grduni pač vsakogar črtijo, ki ne dela političnih spletkarij ter ne troVi v njihov rog. Imenovana dva gospoda pa zavoljo tega nesramnega obrekovanja na svojem ugledu gotovo ne bo-deta škode trpela, pač pa ju bode vsak pošten človek še tem bolj spoštoval in ljubil, ker ona nam mir ne pridigujeta samo, ampak svojo miroljubnost tudi dejanski očitno kažeta. Vam ljutomerskim obrtnikom pa, katere Vas hočejo klerikalci bojkotirati, svetujemo, da dotične hujskače brezobzirno sodniji naznanite, da bode jih ista z uporabo tozadevnih paragrafov kazenskega zakona oziroma obrtnega reda spametovala. Popadljivim psom privezujejo se nagobčeki, vročekrvni hujskači se tudi zamorejo „potolažiti". Pervaška nestrpnost. Kako da klerikalno-p vaški zagrizenci po svojih časnikih blatijo vsakoj kdor ne tuli s to druhaljo, to je pač vsakomur zna komur pride slučajno takšna umazana cunja v pe Uradnika, ki se noče klanjati tem mogotcem ali poslušati njih nasvetov, pri sprejemu kakor tudi I odhodu počastijo s pasjim renčanjem, kakor je že njihova navada. Tako ta tolpa tudi ni zamudila pg like dati svoji nestrpnosti duška, ko je došla novica, se preseli notar dr. Haas iz Maribora v št. Mohor Koroškem, in ko je naznanil odvetnik dr. Zirng^ otvoritev svoje pisarne v Kozjem. Ljudje govo psi pa lajajo, pravi pregovor; pustimo toraj tej jaški tolpi njeno počenjanje, saj ni vredna, da bi pameten človek na njo ozrl. Cast za vsacega, k rega ta banda ne šteje med svojce! Tožba okajnega zastopa celjskega proti K movi ženi je bila, kakor smo to svoječasno že čali, kot ničevna spoznana in okrajni zastop, ozir njegovi opravniki so bili v stroške dotične tožbe sojeni, proti katerej razsodbi pa si ti gospodje upali rekurza vložiti, kar je za njihovo pošto jako značilno. Potožili so stroški nekoliko previsoki. navadno tudi drag! Tatje se v zadnjem času klatijo po spod Štajerskem in sicer je baje cela tolpa Hrvatov, nekaj časa delali pri zgradbi karavanške železn Koroškem, pa so bili zaradi kraje odpuščeni. Na jem potu v domovino kradejo ti ptički da je ka pa vsaj to skušajo. V Ribnici na Pohorju se ji posrečilo se nekaj plena polastiti. Ulamali so v občini CinŽat in v Razvanju, sedaj pa se baje ti uzmoviči po Halozah. Teharsko graščino pri Celju je kupil g. Franc Štor, odvetnik v Ljubljani. Za pokončavanje hroščev plačuje letos m urad v Ptuju nagrade in sicer 2 vinarja za liter branih hroščev. Stariši in učitelji naj bi o priporočali in jim prigovarjali, da naj pridno rajo te škodljivce, ker s tem delom napravijo k povrhu si pa še nekaj malega lastnoročno: služijo, kar jim naj bode v ponos. Nabrani naj se oddajejo v mestni pljinarnici (Gaswerk), se tudi takoj denar prejme. Otrok zgorel je pri požaru, ki je dne 1. zvečer upepelil hišo in gospodarska poslopja P o go: če v a v Crešnovcu pri Slovenski Bistrici. Z se samo, da so odmei Ja, dober „špas" je Jt1 m< 27. 45 jh rešiti. aprila na staro! let staro kočarskoi vse m celo živine niso Strela je ubila dn polju blizu Slovenjgradca Terezijo Joher. Izgubila se je Ana Prah, posestnica v m i c u štev. 5, nadžupnije Sv. Križ pri Roga tini, samska, 37 let stara. Šla je baje dne 25 t. 1. k duhovnim vajam k Sv. Jožefu pri Celj koder se še do danes ni povrnila. — Tako tSlov. Gospodar" v svoji 18. številki. Mi smo tega poenja, da je pač najbrže pri vajah najprej izrabila pamet, na poti domov potem pa še orno sebe. Toča je napravila letos na Spodnjem Štajerskem fe mnogo škode. Najbolj je klestila po mariborskem, Jrtnjskem, celjskem, šmarijskem okraja, pa tndi po migih se jo oglasila. Sadja se obeta letos prav obilo ;in po vinogradih je izvrstno zastavljeno, Bog nas |rarnj le toče, da ne bodo naše nado uničene. Dopisi* i utoni ibi-ist, pri-1 >šči tjerj iaja- ev- reloi vem ličer tr Sla Veleeenjeni gospod vrednik! Sklicujoč se na paragraf 10. tiskov, zakona zahtevam z ozirom na dopis objavljen pod zaglavjem : f Iz Lembaha v štev. 7. z dne 3. aprila 1904 lašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem iestn in z istimi črkami stvarni popravek: 11. Ni res, da sera ženskam, katere so prinesle »zakonskega otroka k cerkvi rekel: „Naj nesejo ^troka takoj domu in ga tamkaj naj same krstijo, |k ga jaz nočem krstiti; res pa je, da nisem z žen-ilami govoril, ker nisem bil doma in krst ni bil na-pedan. | 2. Ni res, da je oče matere dotičnega otroka na (dan poroda sam k meni prišel prosit, da bi otroka [bstii; ni res. da je on drugega dne spet prišel; ni jies. da bi očetu, ko tretjega due zopet pride v fa-jrovž rekel: nNi treba nosit, jaz ne krstim" : res je k, da oče niti eukrat ni prišel k meni. j 3. Ni res. da je otrokova botra čez nekaj dni šla k tail g Škofu ter se mu pritožila o župnikovem po- fctnjn.....res je pa, da je babica sama po- Iferno prinesla otroka h krstu. [ 4. Ni res, da se je lani v jeseni blizu do polnoči nrovžu plesalo, da se je kar farovž tresel; res je )fi. da je bila gostija in da so se dotični gostje ■ Da edenajst z vlakom odpeljali. 5. Ni res, da bi streljanje, ker je bil drugega (ne god neke znane gospodičine tako razburilo mene, Isera se začel na neprimerni način hudovati: res jf pa. da ^e še nikdar ni streljalo za god služabnici, fer je postni čas na kar sera oskrbnika pismeno poril. [Lembah 6. aprila 1004. Anton Kocuvan, župnik". Iz Skomra na Pohorju se nam piše: „Slavno ■ništvo »Štajerca" ! V številki 9 Vašega cenjenega Sta čitam „ popravek" našega g. župnika M. Vaupo- a na Vaš v štev. 6'. objavljeni dopis. K temu iam v imenu mnogih faranov sledeče piipomniti: eda se g. župnik v tem „popravku" dobro umiva, pred nami, svojimi farani se ne bode do Čistega Pri nas na Skomru se gode čudne reči. Župnik tistega - Časa, ko je dobil od Kotnikovega hlapca po čeljustih, ne pridiguje več in tudi krščanskega od tistihmal nismo več slišali. Zakaj pa je val v nedeljo popred, ko se mu je dogodil ta neprijetni slučaj, da hlapci in dekle gospodarjem kradejo denar, katerega potem v krčmah zapijejo. Vernike po nepotrebnem s prižnice zmerjati ter jih po krivem nepoštenih dejanj dolžiti, to menda ni v duhu cerkvenih predpisov in tega Zveličar ni učil svojih učencev! — Pri nas je bila dosedaj navada, da so Šli verniki z blagoslovljenim lesom, spremljani od domačega duhovnika na cvetno nedeljo v procesiji okoli cerkve, ali naš gospod župnik letos tega ni hotel storiti. — Na pepelnico razven ministranta, mežnarja in svoje matere nikogar ni hotel & pepelom potrositi, pri prešnjih žapnikih pa je smel k temu obredu vsakdo pristopiti in deležen biti. Gospod Vau-potič, ali hočete nam kljubovati? Če je to Vaša volja, tedaj je bolje, da prej ko slej svoja kopita poberete in kar imate še druzega v hiši in v hlevu! G. župnik, zakaj pa na Velikonoč zjutraj po vstajenju zopet niste hoteli iti v procesiji okoli cerkve? Ali Vas morebiti tako močno noge bolijo? Zakaj ste imeli na ta veliki praznik samo tiho mašo in litanije? Mi gorjanci se veselimo že dolgo časa naprej vesele aleluje in veličastnih cerkvenih slovesnosti — letos pa nam je župnikova trmoglavost napravila tako žalostno Velikonoč, kakoršne menda glede cerkvenih slovesnosti nikjer drugod niso imeli v naši škofiji. To si bodemo dobro zapomnili. — Tudi na sv. Marka dan (25. aprila) ste nam kljubovali, ker niste hoteli iti s procesijo z nami, da bi med njo prosili ljubega Boga za dobro letino, vsakdanji kruh. No, prosili bodemo za božji blagoslov sami. Mežnar je vedel povedati, da tudi Križev teden mislite štrajkati in da ne mislite takrat prirediti nobene procesije in da zanaprej ob petkih ne bodete več brali takozvanih „vremenskih maš" in še mnogo kaj druzega nameravate nam odreči, o čemur pa zdaj še molčim, ker hočem še počakati, da se sam prepričam o Vaši hudomušnosti. Da morajo neveste iz naše fare iti v drugo faro k poroki, tega dosedaj pri nas še tudi ni bilo. Le tako naprej, g- župnik! Imamo tukaj 80 do 00 let stare može, ki pravijo, da takega ne pomnijo. Spodobno in s pravo vnemo opravljanje cerkvenih obredov vernike k pobožnosti napeljuje ter njih srca približuje k Bogu, ki v hiši božji med nami biva. Tjekaj radi hodimo najsi bo v veselih časih, da se Bogu za njegove dobrote zahvalimo, naj si bo t urah žalosti, da Ga prosimo tolažbe in pomoči, toda če nam bode božji služabnik in posredovalec zanaprej kazal tako trmoglavost, tedaj bodemo Boga molili raje doma ali pa v gošči, kjer nas pri naši pobožnosti nikdo ne bode motil — ali pa bodemo postali — Turki. Več prihodnjič. — Skomerčan v imenu več faranov". Iz Doberlevasi na Koroškem se nam piše: „ Ljubi mi „Štajerc", ne bi ti poročal o občinskih volitvah, ki so se dne 22. marca tukaj vršile, pa ker sta znani „fihpos" in „Mir" že davno poprej zmago klerikalcev prerokovala in sicer da se mora tista z božjo pomočjo doseči, zatoraj ti moram naznaniti, da so črnci in njih privrženci pri volitvah popolnoma pogoreli. Čudno se jim sicer zdi, kako da so vendar zamogli pri tolikej agitaciji takšen poraz doživeti. Naš kaplan (pa tudi njegovi podrepniki) si je dobro podplate brusil in celo prižnlco je zlorabil za politično agitacijo, ker je ž nje dajal nasvete, kakšni možje da se imajo voliti. Pa vse to ničesar ni pomagalo. Gotovo ste imeli premalo zaupanja na božjo pomoč ali pa je niste bili vredni, ker božje pomoči smo bili tokrat mi deležni. Sedaj se fihposov in mirov dopisnn neznansko togoti ter izliva svoj žolč na vse strani, posebno na naše poštene naprednjaške može, toda to dela tako butasto in neumno, da mi nehote v misel pride ljudski pregovor: študije se že še prefretajo, ali pamet se tudi v Parizu ne more kupiti. — Revček, potolaži se malo, in zdaj, ko imaš po dokončanih volitvah zopet v izobilju prostega časa, hodi sedet na mrzel kamen, ki ti bode morebiti jezo ven potegnil. n0 da mein lieber Aagastin, Alles ist hin!" Miru pa naj služi v odgovor sledeče: I. Ni re3, da imamo naprednjaki tako malo zaupanja pri volitvah; ako bi ne imeli zaupanja, bi ne zmagali tako lahko. II. Ni res, da so Vaši možje stali pri volitvi kot skala, temuč res je, da so stali kod repični žakli. III. Ni res, da je lovanški šoštar miljonar, res pa je, da je imel ta črevljar dober „gšeft", ker so si klerikalci pri agitiranju mnogo podplatov raztrgali. Resnicoljub*. iz Loč. »Sredi Dravinjske doline, kakor cvet sredi trate, kakor oko v glavi, ležijo Loče, velika lepa vas. Bele hiše povedo potniku, da tu ni mnogo revščine", tako piše »celjska žaba" v svoji 29. številki z dne 15. maja. Dragi „Štajerc", dobro si ji zadnjič odgovoril, v dostavek pa blagovoli sprejeti še nekaj vrstic, v katerih bodemo tukajšne razmere nekoliko pojasnili ter dopisunu omenjenega članka v „Domovinia njegove nesramne laži dokazali. Da tukaj ni mnogo revščine, zahvaliti se imamo pač okol-ščini, ker so živeli dosedaj tukajšni prebivalci v miru in v medsebojnem sporazumljenju, delili žalost kakor tudi veselje ter se medsebojno podpirali in si pomagali, ako so jih zadele nadloge, katere pač nobenemu in bodisi še tako srečnemu kraju ne prizanašajo. To pa bi se naj sedaj predrugačilol Kakor se bere v sv. pismu, je hudoben človek 2asjal v skrbno obdelano njivo svojega miroljubnega soseda ljnliko, da bi mu pokvaril njegov čisti sadež, tako skuša tudi nek »mladič" iz Žič s pomočjo Časnikarskih Člankov (ker drugače nihče ne posluša njegovega žlobudranja) zdravo pamet naših kmetov „zmešati". Ali mi dobro poznamo te sneti ter jih bodemo pravočasno odstranili. Občinske volitve bodo pokazale, da ima loški kmet še zdravo pamet, da zna sovražnika od prijatelja razločiti, in da se ne pusti podučevati ali celo zapovedovati od katerega bodi „mladiča", ki ima se sam še nekaj let učiti v šoli potem pa še v življenju, predno bode sposoben in zmožen (kar sam Bog ve!), drugim ljudem nauke ali nasvete dajati in si svoj kruh sam služiti. Ako pa ta mladič v drugih Šolskih predmetih tako napreduje, kakor z zgodovini, tedaj je zares škoda za lep denar, katerega je njegov obžalovanja vredni oče že za njegovo dolgoletno ši diranje izdal; in prav ima, ako pravi: „Sramujei se, da imam takega sina." Pa ta gospoda si je najbrž mislil, naši kmetje itak ne vejo kaj! zgodovine „Dornovina" pa tudi rada sprejme v* neumnost in oslarijo, hajdi, pa bodem nekaj nap« nad čemur bodo ljudje strmeli. On trdi, da živi mnogo kmetov ki pomnijo, kako so leta 1848 nemški ščaki mnogo ljudi j odgnali, v tujino zamenili, prodali] da so 136 kmetov in 15 njihovih voditeljev v Gi cu obesili, da bo mnogo ljudij na kole nataknili na čvetero raztrgali itd.! Skoro ni najti besed, ki to „mrcvarenje" zgodovine povoljno označile. Va stavek je laž in nima druzega namena, kakor vensko prebivalstvo proti Nemcem ščuvati. Pokaži „modri" dopisnnček grobove teh nesrečnežev! Pol kje se je v s e t o zgodilo, kar ti pišei mi letu 1848, da so jih nemški grajščaki „na tisoče tisoče" pobili? Resnica je, da so grajščaki svoje p ložnike prodajali, pa to se je godilo na Nemš okoli leta 1775, ko so imeli Angleži vojsko b jimi kolonijami (naselbinami). Kmečka ustaja se začela v naših krajih leta 1502. Backer piše v s svetovni zgodovini na strani 232, zvezek „ . . . . Knezi, plemstvo in duh š č i n a kmetov niso smatrali kot svoje podložnik« katere bi imeli skrbeti, temuč kot podedovano nino, s katero smejo po svoji volji in po svojem padenju ravnati. Najbolj pa so bili kmetje razka proti duhovnim gospodom, kojih razkošnost jinj bila najbolj zoperna, ker so jo vsak dan pred imeli! . . ." Kar se je dogodilo pred 400 leti] prestavlja znani dopisunček v leto 1848 ter do ljaje zavija tako, kakor da bi samo nemj grajščaki slovenske podložnike krotili. Da pa) Hans Kudlich, ki je pervi predlagal v avstrijs državnem zboru (dne 29. julija 1848), naj km postanejo samolastni gospodarji in od grajščakovj odvisni, bil Nemec, to je temu gospodeku naj neznano. Kar se tiče napadov na našega obče j Štovanega gospoda župana, le rečemo, da so tisti] drzne nesramnosti, katere vsak pošten Ločan z o] čenjem obsoja. Poštenjak je kakor je bil n, ranjki oče, ki je edini s svojim energičnem nas njem dosegel (kot ud tozadevne komisije), da t kmečka posestva pri svoječasnem odkupu (od ščakov) v celjskem okraju mnogo nižje c« kakor v drugih okrajih n. pr. v maribor Tudi v nekem drugem članku »Domovine" kopičij leučni" dopisunček laži na laži, katerih pa ne bodL vseh v ozir jemali, temuč samo na nekatere odgj rili, akoravno ta »mladenič" ne zasluži te časti sojilnica (Vorschusskasse) v Ločah je majhen a ki daje na menjice posojila samo svojim ndo približni visočini vlog 230.000 kron ima 50.01 pri konjiški posojilnici naloženih in je toraj tn I o mnogokratni praznoti debela laž. Ravno tako "Ic njivo je žlobudranje, da je kedaj kdo »izkazovaj H kemu grajščaku in njegovim somišljenikom snžen* udanosti, pred njimi kleče plazil itd." Vsakemu v; i O V : Btv< IlU I je kredit določen in ga sme vsak čas porabiti, kar hmore vsak ud dopričati. Da pa mora vsakdo, ki kli posojila, to poslovodji naznaniti, je pač samo ob umevno. Pri nas se to zgodi nstmeno, drngod ■meno. Ali pa je znabiti navada, da pri različnih nloznah in posojilnicah ljudje s pištolo v rokah )jila terjajo (ne prosijo)! Naj dopisun le posknsi, fbi morebiti potreboval? Ali bojo Kompar, Bresnik ^rogi temu dopisunu hvalo peli, to ne vemo! LO dvomljivo — ? ji o n i-m o-je »ji v-za (t-0- ni j«? mi to ,d- i i j^ ;m >rz >0- re-or-;ov Zunanje novice. Potovanje našega cesarja na Angležko baje za letos izostane, pač pa pride, kakor vedo nekateri ^ngležki listi poročati, angležki kralj Kdvard na Av-|rijsko, da našega vladarja obišče. Državni zbor je bil razpuščen dne 10. maja in Ker baje zaradi čeških kričačev, ki kljub mnogoterim nujnim in važnim predlogom ne pripustijo nobena rednega in mirnega razpravljanja, ! Gozdni požar je uničil v Š m o 1 n i c i na Oger-lem 250 oralov gozda, v Golnici in Svedleru L100 oralov. Iz 22. nadstropja skočil je v Novem Jorku r Severni Ameriki nek možak ter priletel s tako silo la tla, da v njegovem telesu niti ena kost ni ostala da- in je nesrečnež bil sploh tako razpogačen, da ijegovo truplo po padcu ni bilo več Človeškemu po-kbno. Velika nesreča v rudniku. V premogovniku ■fokohlenbergwerk) Torina na Španskem .seje Ilia zemlja ter podsula mnogo delavcev. Izvlekli so i mrtvih in 20 ranjenih. Dolgovi uradnikov ogrskih državnih železnic zna-ijo baje nad !) miljonov kron takega dolga, ki se ic- t°ra nraf*n0 plačevati od mesečnih plač. Tako je gnalo ogrsko železnično ministerstvo, ki se ravnokar vi z materijalom za zvišanje plač železniškim uradom. Španski kralj Alfonz XIII. je na svojem poto- |anju pred kratkim tadi obiskal blaznico (norišnico) a B a n d i 1 i j n pri Barceloni. Razgovarjal se z umobolnimi prav prijazno in je naslednje bo- |b:o obdaril. Pred odhodom iz tega zavoda srečal je ilj na dvorišču odlično oblečenega umobolnega ter k njemu pristopivši vprašal: „Kdo pa ste?" laik pa mu je odgovoril: „Saj itak veste, jaz sem Španske". Kralj mu je na to smeje ponndil fe, rekoč: „Če je tako, pa mi posegnite v roko, od kolega!" Vojaki kot ponarejalci denarja. V Poli v ji prišlo je v zadnjem času v občni promet ij ponarejenih srebrnjakov (goldinarjev). Zasle- anja so dokazala, da se ta denar nareja v vojaš- 87. pešpolka. Prijeli so infanterista Janeza imar in Ignacija Iskra, ki sta to zločin- tudi takoj obstala. Zloc:nstvo u pijanosti. 38 let stari kovaški po- pa-se aj-ila, im.j vemo iVO- Po-od, . V ) K itev laž-lo&j jske uda močnik Peter Ullayg je v Engelsfeldn na Ogrskem pred kratkim v pijanosti ustrelil rediteljico svoje žene, potem pa samega sebe. Vzrok temu groznemu činu je bil ta, da mu imenovana na njegovo zahtevanje ni hotela dati denarja. Nenavaden slučaj. Pred londonskimi porotniki se je nedavno moral zagovarjati mornar Thompson, ki se je po smrti svoje žene poročil s svojo — taščo (Schwiegermutter). Brrr. . .! Komu se ne jezijo lasje? Star petelin. Okrožno sodišče v Rovinju na Friulskem je obsodilo 82 let starega lastnika Dese-ppijevega hoapica v Cresu, Andreja Dobroviča, zaradi hudodelstva proti nravnosti v 13 letno ječo. Ali bo pač doživel konec svoje kazni? 47.700 kron poneveril je v L v o v u v Galiciji nek višiji uradnik v podružnici tamošnjega kreditnega zavoda. Dolži se tega hudodelstva podravnatelj Ignacij Le wick i, ki je ravnatelja P o s n e-j a začasno namestoval. Protežirani Italijani. Vsa dela v tržaški laki, ki znašajo več miljonov goldinarjev, so dobili trije podjetniki iz Italije, namreč Tacanoni, Galimberti in Piani. Domači stavbeniki so skrajno razburjeni ter pride ta zadeva baje pred državni zbor. Zares škoda za vsako krono, ki roma po nepotrebnem za vselej^ iz države! čvetero otrok zgorelo je pri nekem požaru v Al p n a c h -S ta d-u pri Lucernu na Švicarskem, Otroci so bili v starosti od 1 do 4 let. Stariši, pazite na ogenj, še bolj pa na vaše otroke! Tolovaji v Kavkazu. Pred kratkim so vlomili med vožnjo 4 oboroženi roparji v poštni voz trans-kaukažke železnice med postajama Nowosenaki in A b a š a, zvezali oba uradnika, ki sta v poštnem vozu službo opravljala, ter se potem polastili vrednostnih poŠiljatev v znesku črez stotisoč rubljev (okoli 300.000 kron). Z nagrabljenim plenom so odnesli pete v svoja gorska zakotja. Oče od 780 Otrok! „Rajni" sultan marokanski, M u 1 a i Ismail zapustil je pri svoji smrti lepo družino, namreč 1.500 žen in 870 otrok, in sicer 528 sinov in 342 hčer. Gromska potica, ko bi ti vsi bili h kaki zapuščinski obravnavi poklicani, je to pri nas navada! To je pa bil Bčuden pele"! Velikanski požar. Dne r o n t o v Severni Ameriki del mesta. Ogenj je nastal je bilo več oseb, ena se pa pogreša nad 10 milijonov dolarjev. Žensko maščevanje. V A'radu na Ogrskem je imel kamnosek Peter Krot ob enem tri ljubice. Na zadnje pa je clve s posledicami ostavil, s tretjo pa si uredil skupno gospodinjstvo. Zapuščeni ljubici sta s pomočjo nekega vojaka napadli ljubimca in njegovo priležnico ter ju polili z vitrijolom. Mož je v groznih mukah umrl, njegova ljubica pa je oslepela. kakor kam- 20. aprila je nastal v To-požar, ki je uničil velik v neki tovarni. Ranjenih Škoda se ceni 8 V Muri utonil je v Judendorfu rudar Alojzij Farčnik, doma iz Polni pri Celju. Isti je hotel Črez železniški most, pa je zdrknil s traverz in padel v vodo. Avstrijski mlinarji se že dalje časa krepko zoper-stavljajo uvažanju ogrske in inozemske moke. Obrnili so se sedaj tudi na različne druge obrtnike in trgovce, ki potrebujejo več ali manj moke za svoje izdelke ali pa ki se ž njeno prodajo pečajo, kakor so n. pr. lastniki ali deležniki raznih skladišč, Raiffei-senove posojilnice, kmetijske zadruge in kazine, trgovci, peki, sladšičarji itd. Poživljajo se vsi, naj edino le domačo avstrijsko moko kupujejo ter ne pošiljajo denarja iz dežele, kakor se je žalibog to dosedaj godilo. Oškodovala je tuja konkurenca posredno tudi naše kmete, ker je žitu ceno znižala. Ženska sramežljivost. V ubožnico v Budapešti so nedavno sprejeli najstarejšo žensko na Ogrskem, vdovo Henrijeto Borsod, rojeno Einzig. Pri sprejemu je rekla, da je stara 105 let, toda iz njenih dokumentov se je dokazalo, da je rojena leta 1788. in toraj stara 11G let. Na vprašanje, zakaj da je manjšo starost naznanila, je odgovorila, da jo je bilo sram pravo starost povedati! Ženska pač vedno ostane ženska! — Sedemnajstletno spanje. Dr. Herbst v Bremenu na Nemškem pripoveduje o neki ženski, ki je spala celih 17 let. Zatisnila je oči v januarju leta 1886 in jih do letos ni več odprla. Med tem časom so ji vsi zobje izpadli, deloma so jih našli v postelji, deloma pa jih je bolnica pogoltnila. Ko se je vsled močnega zvonenja pri bližnji cerkvi zbudila, zdelo se ji je, kakor da bi bila samo eno noč prespala, edino prememba v njeni okolici jo je nekoliko izne-nadila. Ženska je sedaj stara 44 let. Ustaja Hererov v nemških naselbinah v južni Afriki dela Nemcem vedno več preglavic. Pobili so že več častnikov in precejšno število možtva, da se Nemci čutijo primorane zopet nekaj bojnih ladij in več vojaštva tje doli poslati, da zadušijo upor, katerega so mislili skraja z malo peščico vojakov za-treti. Najslavnejši češki glasbenik (komponist) Anton Dvorak je umrl 63 let star v Pragi na Oeskem. Velikansko svetovno razstavo so otvorili dne 30. aprila t. 1. "v S a i n t- L o u is-u v Severni Ameriki. Zastopane so na tej razstavi s svojimi pridelki in izdelki razven Rusije vse večje države sveta. Trojni umor in samomor. V Barmen-u na na Nemškem je tovarniški delavec Speiser ustrelil svojo ženo, taščo in svakinjo, konečne pa še samega sebe. Grozovit Yihar razsajal je prejšnji teden v Ko-h i n h i n i v vzhodnji Aziji; ubil je nad sto domačinov. Roparski umor. V Podgorci pri Krakovu (v Galiciji) je nek ključavničarski pomočnik na grozovit način umoril branjarja Kleszeca in njegovo ženo ter ju oropal. Zločinca so že prijeli. Razkrit umor. Spomladi leta 1901 so na želez- niškem tiru blizu V o d n j a n a v Istri našli že| niškega paznika Franca Rumiča povoženega mrtvega. Ker je raztelesenje pokazalo, da je bil 1 mič zaboden v srce in potem šele pod vlak vri je sum letel najprej na nekega druzega paznika njegovo ženo, kojih nedolžnost pa se je dopričalaj sta že nekaj časa v preiskalnem zaporu presedi Potem so zaprli vojaka 87. pešpolka, Frari Skoruška, doma iz Slovenske Bistrice, ki je: krat od svojega polka dezertiral, a so ga moralil pustiti, ker mu niso zamogli hudodelstva doktuj Lani je Skoruška spet dezertiral in bil v Trstu i| Sedaj je v zaporu sam obstal, da je Rumiča zabfl in na tir vrgel, ker ga je baje s proge spodil. Romarica se je ubila. 71 letna prevžitld Marija Železnikar iz Vina pri Ljubljari šla na božjo pot na Kurešček, nazaj gredo pa padla v neko sto metrov globoko brezno tea ubila. | Gospodarstvene in gospodinj^ stvari. j Kedaj se naj seje travniško in deteljno sem Najboljši čas za setev teh semen je druga poloi aprila in perva polovica meseca maja. Posebni viših legah se ne priporoča ta semena preje vzel spraviti. Sploh se pozne setve bolje obnesejo, kal prerane. Ako hočeš imeti že pervo leto tri koa tedaj primešaj travniškemu ali deteljnemu sera primerno množino zelenega ovsa (zelenjaka, Gi haferK in ugodilo se ti bode. Čas krmljenja ali pokladanja naj bode natd določen. Ni dobro, ako se živina vsak dan o druj Času krmi. „R ed je pol krme" in tega pni se vestno drži, ako hočeš, da se ne dela s klajoj trata in da hrana pri živini tudi kaj zaleže. Ne J preveč naenkrat ter s zopetnim pokladanjem ki časa počakaj, dokler živina ni prejšnega povžila.1 Ako krava mleko trosi, to se pravi, akJ mleko razven molže samo od sebič iz vimena j je dobro, da denemo na zizke obročke iz gol (Kautschukringe), toda ne pretesne (premajhne), 1 bi to znalo kravi škodovati. Obkladki in umi« s zagoltnimi sredstvi ne pomaga nič, toraj je I zastonj. Hasek senic. Senice nam delajo neprece« hasek, ker se žive skoraj edinole od žuželk (m ljivega mrčesa), njihovih bub, ličink in jajce I Brehm-ovem opazovanju potrebuje ena edina s« na dan okoli tisoč do poldrugi tisoč jajec in I različnega mrčesa, tedaj ena družina senic (etajJ 6 do 8 mladiči) na leto 4 do 5 miljonov. Pdi takem so senice jako koristne ptice, in ni dol da jim samo prizanašamo, ampak jih moramo! kolikor možno varovati in negovati. Senice gnjc« navadno in najraje v duplih (votlih drevesih) inl mica znese čeatokrat po 14 in še več jajec inl dvakrat v letu, vsakokrat 13 dnij. T Rane pri naših domačih živalih se morajo takoj ■ čisto vodo dobro izprati, in če se ti-zde še tako Heznatne. Ako tiste močno krvavijo, tedaj se naj pri- |ene vodi nekaj galnna (Alann). Da se rane obva- jo prisada in gnjilobe, namazati jih moramo s odijnm (KoIIodium), ki naredi nekako prevlako. zamorejo brez ovir zaceliti. Poslednje sredstvo pobi se v vsaki lekarni in je dobro, ako ga imamo pri hiši vedno pripravljenega. Strd (čebelni med) za male otroke. Ako devajo re ali pestunje dojenčkom v mleko sladkor, te- ravnajo jako napačno. (Omeniti moramo tukaj, je najboljša in najprikladnejša hrana za dojenčke rino mleko, ako je mati zdrava.) Sladkor pou- je otroČičem s svojim pretvorjanjem v kisline kiat mnoge nadležnosti, ja celo -bolezni. Cisto če je s strdjo. Ta preide (biti mora dobra in , kakor voda, neposredno v krvne posode, brez i kaj zaostalo, ter služi vsled svojih sestavin, za itev, oziroma pomnožitev telesne toplote. Saj ale čebelice vzdrže o najhušem zimskem mrazu ojih panjih toploto na precejšni visočini (16* E). ne nareja nobenega vre tja in tudi ne kislin. se naj primeža tekoči otroški hrani 2 odstotka, i hrani (jedilam) pa 5 odstotkov. Kako se snažijo noži in vilice? Najboljše in naj- jše sredstvo za snaženje omiznega oredja je surov pir. Krompirjev gomolj se črez sredo prereže, dela se s svojima reznima ploščama pomažeta hn od opeke ali apna ter se nato ž njima in vilice rje in drugih madežev os-nažijo, in si- tako da se denejo rezila nožev ali kaveljni vilic zopet skupaj djani prerezni plošči, med kate- se nato sem in tje ribljejo. Na ta način po- jo noži in vilice čisti in svitli. f Pisma uredništva. G. 8. C. v Kozjem: »Razlaganje svetega pisma« po »sovem< načinu prepustimo slobodno temu lističu, mi se tva modrovanja ne bodemo vtikali. — Hvala Vam za ino naročnino (6 kron). Pozdrav! Našim naročnikom v Trbonjah: Ako Vaš župnik ne bode pustil na miru, tedaj nam lo nemudoma nafte, da ga bodemo malo pošlrišglali. Krtača je zanj pre-ta. G. V. K. v Doberlavasi: Kakor vidite, je Vam ustre-Nam pač ni mogoče namah vsem ustreči, toraj pro-vsestranskega potrpljenja. Pozdrav Vam in vsem vrlim jem! Večim naročnikom: Kdor želi dobiti dovoljenje za Štajerca«, naj na to nemudoma naznani, da mu to je ali sami priskrbimo, ali pa damo svet, kam da »e jbrniti v svrho pridobitve tozadevnega dovoljenja. Našim cenjenim dopisnikom: Prosimo Vas potr-a, ker nam zaradi obilice doposlanih dopisov ni mogoče ob enem ustreči, Pozdrav! ti Smešnice. Jasen Odgovor. Friderik Veliki, kralj pruski, je iz nagajivosti vprašal svojega generala Zarembo, kako se prav za prav s celim imenom kliče. General je odgovoril: rZaremba Rotokatacurak". »Tako se še sam hudič ne kliče", je zavpil Friderik. — „Saj ta tudi ni iz moje rodovine", je pristavil general hladno. - Dovtipni nadvojvoda. Pred dunajski magistral je pridrdrala te dni dvorna kočija, katere voznik je naznanil nekemu višjemu magistratnemu uradniku, ki ima skrbeti za negovanje cest, da ga cesar nujno pričakuje v posebni avdijenci v gradu Lainzu. Seveda je povabljeni ves vznemirjen v srečnem pričakovanju oblekel najlepšo gala-obleko. Dvorna ekvipaža na gumijevih kolesih je v največjem diru odnesla presrečnega uradnika proti cesarjevemu gradu. V prijetne sanje zatopljen ni uradnik niti opazil, kako so konji blizu gradu vedno hujše dirjali, a cesta, ki je bila izročena njegovemu varstvu v najvišji instanci, je bila vedno bolj polna mlakuž in lukenj. Blizu gradu so hipoma konji začeli takorekoč plavati preko luž, iz katerih je v curkih Škropilo po konjih, vozu, urad-nikovi črni obleki, beli srajci in svetlemu cilindru. Kočijaž pa je tiral konje, kakor bi bil znorel. Ne prošnje ne grožnje ga niso omehčale, češ, njegova naloga je, gospoda naglo pripeljati v grad. V takem divjem diru je pridrdrala dvorna ekvipaža pred grad, a preden je imel uradnik količkaj časa se osnažiti cestnega blata, je stal smehljajoč se pred njim sedanji gospodar Lainškega gradu, cesarjev zet, nadvojvoda" Fran Salvator. Ves osramočen je uradnik jecljal svoje opravičenje zaradi blatne obleke. Nadvojvoda pa je odgovoril nadzorniku dunajskih cest: „0, nič ne de, lavno tako izgleda vselej Nj. Veličanstvo, kadar se pripelje v Lainz". In s tem je bila avdijenca tudi končana. Prebrisani ptički. Nedavno so prišli v nek hotel v Parizu štiri dokaj fino oblečeni pa tudi dovolj potrebni gospodeki ter si pri natakarju, ki je šele pred kratkim z nekega malega mesteca došel tjekaj v službo, naročili različnih dobrih pa tudi dragih jestvin in lepo število buteljk. Ko se je ta vesela družba dobro nadevala in rujnega vinca navlekla, prišlo je do plačila. Vsakteri izmed četvorice posegnil je v svoj žep ter želel ves račun sam poravnati in oče-vidno pretil je zategadelj že prepir. Zdaj pa eden izmed te pajdašije predlaga, da naj bode čast do plačila le tistemu, katerega natakar s zavezanimi očmi najprej njame. Nič slabega sluteči natakar si res da oči zavezati in postaviti v kot, od koder bi imel svojo iskanje začeti. Medtem pa so uni štiri lisjaki pete odnesli, ko je „slepa miš" po sobi tavala in iskala. Ko je gospod od hotela v sobo vstopil, zgrabil ga je natakar in klical: „Vi plačate!*1; gospod pa mu je njegovo neumnost razjasnil in do-tično svoto v njegovo plačo zaraČunil. 10 Loterijske številke. Trst, dne č0. aprila: Gradec, dne 7. ir.aja 6, 89, 44, 18, 59. 59, 4, 67, 65, 83. Na prebavtjalne organe se mora paziti, kajti ni nobenega drugega organa v Človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega molenja tako obširno vplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe, ako si prizadevamo njihovo delo olajšati stem, da vzbujamo delavnost prebavljanja in podpiramo čistilne funkcije pre-bavljalnih organov z milo odvajajoči m sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer £e 40 let najbolj znano dr Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva pa se tudi v tu-kajšni lekarni g. Behrbalka. Dekla (svinjarica), ki si upa do 40 svinj dobro rediti (brez drugega posla) se sprejme pri neki grajščini na Nemškem. Plače dobi na lelo 90 goldinarjev, ter dobro hrano in čedno slanovanje. Sprejme se tudi ena dekla za vsako delo proti letni plači 70 goldinarjev. Nadalje dobijo ravno tamkaj službo trije pridni hlapci s 70 do !K) goldinarjev letne plače pri hrani in prostem stanovanju. Kdor Želi v eno ali drugo teh služb vstopiti, naj se nemudoma zglasi pri: Pranc-u Podlipnik v št. Petru pri Mariboru. 162 Močen učenec z dobrimi Šolskimi spričevali, zmožen nemškega in slovenskega jezika, se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom. Vprašanja naj se vpošljejo na: Th. Bolhe v Račjem (Kranichsfeld). 160 Trgovski učenec z dobrimi šolskimi spričevali, zmožen obeh deželnih jez'kov se sprejme pri: Johann Pungar-scheg-U, trgovcu v Slovenjem-gradcu. 169 Veliko presenečenje. Nikdar več v življenjn se ne ponudi Uka priložnost. 500 kosov samo 1 gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča prečisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenem, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinoin). 1 cleg. hroša za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usujat mošnjiček, 1 žepni nožič z pri- pravo, 1 par manšetuih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za k oren Spon de nco in še -(00 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo girl. 180. Razpošilja se proti povzetju ali Če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. Novozidana hiša v gornjem Pobrežju, '/* ure od Maribora, s 3 sobami, 2 kuhinjama. 1 kletjo in z lepim podstrešjem. Zraven je kuhinja za prati z 2 kotloma, 2 drvarnici, llistnjak, 2 svinjska hleva, 1 veliki in 1 mah vrt z močno ograjo. To iz proste roke po ceni proda: Paul Slemenjak. hišni posestnik v gornjem Pobrežju štev. 210 pri Mariboru. 151 Hiša na prodaj obstoječa iz sobe, kuhinje, lojpe in kleti. Zraven je hlev. 2 uti za steljo.parma,kasta, vrtzazelenjad, sadunosnik z lepim rodovitnim drevjem, travnik in njiva (oboje meri 1 oral) o minut od glavne ceste blizu Slovenj g rad ca. Vse je v dobrem stanu. To proda iz proste roke za 950 goldinarjev: Franc Ugler pri Sv. Jederti, poz'a Miss a. D. lil Trgovski učenec, zmožen slovenskega in nemškega jezika in ki se je že nekaj časa trgovine učil, sprejme se takoj v trgovini z mešanim blagom : Rai-nund Savsky v Rogački Slatini (Rohitsch-Sauerbrunn). 156 Mlatilnica (mlatilni stroj tudi vital (Goppel) in eden voz je prav po ceni na prodaj pri gospej Falesckini v Brežicah, 153 Trgovski pomočnik, ki je spreten prodajalec in poštenega značaja, se takoj sprejme v službo V trgovini z mešanim blagom in lesom: Alojzij Wailand v Oplotnici. Ho Zastopnik I za Spodnji Stajer se išče proti mali kauciji. i Ponudbe z navedbo spričeval naj se v pošlji pod naslovom: „Untersteier 200" poste resta Marburg. Trgovina ( s- z mešanim blagoi» obstoječa že 30 let, na prav dobrem kraju se takoj v najem. Blago se zamore za 20°° kapno ceno prevzeti. Vprašanja naj se vpošljejo na: Kari Ferschn^g v Rogatcu (Rohitsch. pod tre Za sv. birmo priporoča Škofijsko potrjene in lopo v EBBE" molitvenike po nizkih cenah knjigarna W. Blanke-ja v Ptuju j^ ,vni trg št. 6 poleg nemške cerkve in ungartort ulice štev. 6 nasproti veliki vojašnici (kasarni te za kre mk pr cev za zni: F. C. Schwab trgovina s špecerijskim, materija!nim in barvardj blagom „k zlatemu angeiju" v Ptuju. 3J^" prodaja in odpošilja po najnižih cenah Portlantov cement, Roman-cement, malce (gyps), kot (Teer), žvepljeni prah, trsne spone (Rebenspang 150 Raffia-licje (-Bast) i. t. d. iMMMlMli 1 par močnih možkih ali ženskih štirletnov iz trpežnega usnja velja samo 3 gold. Pri naročbi se naj napiše dolgost podplatov s centimetrih. Nadalje dava 1 možko srajco iz belega oksibrta, 1 spodnje hlače in ene vrhnje hlače, 1 lovsko srajco in 1 par nogavic, vse skupaj za samo 3 gold. Blago jo dobro, zanesljivo in pošteno. 135 ~ Brata Slavitsch ~ 0 trgovca v Ptuju. © Harfa prav dobro ohranjena se po^ ceni proda. Vprašanja naj sa govolijo poslati na: Gospodj gor Podgorschek, Villa Man« 130 Savodna, pošta Celje. Krčma z lepim senčnatim gostilniSldj torn in velikim vrlom za zek zraven je kegljišče ter hlevi. in travniki i. t. d. Leži ob co"»ti blizu Maribora in je ugoden p'ostor za kakega) sarja. Proda se pod ugodnii goji in sicer ima ceno okolil gold., od katerih se ima i.OOOl položiti. Natančneje pove: Vi Ku8S v Mariboru (Obere H« : 11 Otvoritev pisarne Naznanjam p. n. občinstvu, da sem z 30. mar-Icijem t. !. odprl mojo odvetniško pisarno v Kosjem, (Drachenburg). Dr. Richard Zirngast, odvetnik. . Kasimir, v Ptuju [■ tik Štajerca, ■govlna s špecerijskim, materijalnim in barvarskim blagom. Prodaja vsakovrstnih oljnatih barv (farb)7 firneža, ppentina, lakov, sik at i fa, brunolina, taka ■ poliliranje, laka za usnje in železo, zlate, srebrne in ba-tonc h r o n c e. kakor tudi vsakovrstne suhe barve. V bi so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva šlofj rute i. t. d. I Nadalje priporočam vsakovrstne čopiče (pinzeljne) in imp r a v o z a 1 a z u r o. krtače za obleko, krtače za He: konjske krtače iz čiste konjske žime, krtače Jgoveda, gobe za vozove snažiti, gobe za šolarje i. t. d. ; Zidarjem, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno Icižane cene. 127 Za domačo potrebo naj kupi vsak gospodar ali gospodinja 1 rjuho (prt) za posteljo 120 gold. 1 » iz (iotnačeRa platna 1*20 gold. močno domače platno, meter po 26 do ."12 kr. 1 namizni prt, moder (plav) ali rudefi i gold. 1 „ „ bele barve 1 gold. 1 obrisac" beli (scrvijet) 20 kr. . 136 1 obrisalko (Handtuch) iz domačega platna 15 kr. 1 obrisalko (Handtuch) iz finega platna 20 in 26 kr. 1 odeja (kojter) rudeča, z močno podvlako .'1 gold. 1 čipkasti zastori (SpitzenvorMnge) 125 cm. široki meter nO kr. 1 bala finega, močnega belega platna za srajce 20—22 mt. 5 gold. 1 Škatlo bele volne za pletenje (Stickgarn) 50 kr. 1 Škatlo bele volne za vezenje (Hackolgarn) 80 kr. 1 tucat žlic 50 kr. 1 tucat vilic 50 kr. To kakor tudi vse drugo blago priporočava po znani nizki in po- Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. 559 Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prsne in mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. Tos.Hasimir in v kopališču samem. ^^M?^ ±±±*±±±±*±±***±±*±±±±± Brusilne|(ostrilne)|kamne (osle) iz najboljšega brusnega kamna, zavoj s 15 komadi franko K 2.25, 100 komadov K 8' — , iz šta-cije Litij,a pošilja proti poštnemu povzetju J. Raz-boršek, Šmartno pri Litiji (Kranjsko). 188 Štev. 14.378. Razglas. Za dne 1. julija 1901 začenši polletni tečaj na deželni šoli za podkavanje v Gradcu pride v razdelitev za vredne in ubožne podkovače 10 deželnih štipendij po 100 kron s prostim stanovanjem, kolikor to pripuščajo prostori v zavodu, in več štipendij tudi po 100 kron, podarjenih od raznih okrajnih zastopov. Pogoji za dosego teh štipendij so: Dovršeno 18. leto, zdravje in močen telesen razvitek, domovinska pravica na Štajerskem, dobro spričevalo o najmanje dveletnem službovanju kot podkovač. Razven tega se ima prosilec v posebnem reverzu zavezati, da bode po dovršenem tečaju najmanje skozi 3 leta opravljal podkovaiki obrt na Štajerskem, oziroma v tistem okraju, od katerega je štipendijo prejel, kot mojster ali pa kot pomočnik. Tozadevne prošnje se imajo najpozneje do 20. maja 1903 deželnemu odboru predložni ter se jim mora pridjati omenjeni reverz, krstni list, domovnica, izučno spričevalo (Lehrbrief), spričevalo o zdravju, šolska spričevala, delavska knjiga, spričevalo o imetju in obnašanju. Taki podkovači, ki ne prosijo za štipendije pa želijo tečaj obiskavati, naj se nazadnje v prvih treh dneh tečaja pri vodji dotičnega zavoda zglasijo, kateremu imajo dokazati, da so osemnajsto leto dovršili (krstni list) ter bili najmanje dve leti v službi kot podkovaški pomočniki; nadalje imajo predložiti povoljna šolska spričevala iz ljudske šole, izučna spričevala in delavske knjige. V GRADCU, dne 15. aprila 1004. 11 ■ Od štajerskega deželnega odbora. OOOOO101 ooooooooooooooo o Vsakovrstne rane 8 O se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago. 8krr -c po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, ležko ozdravljivo rant. Ž-' 10 tet se je i/kazalo mcČilno vlačdno mazilo, tako imenovano praško domače matilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To ^^k vzdržuje rane čisle, obvuruje liste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zacoljenje. Razpošilja se vsak dan- Proti predplačilu K 3 16 se pošljejo *|1 pušice aH 3*36 fi 4'60 92 pueici po-tnine prosto na vsako postajo avstro*"gcr;ke monarhije. Vsi deli embalažo imajo zakonito demonovano varstveno znamko. O Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj Q lekarna ,,pri črnem orlu" Q Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ptuju v lekarni gosp. Ig. Berbalka. 896 OOOOOOOOOIOIOOOOOOOOO« pnfic« ali i 60 fi 1 ali 35 12 Ceneje kakor povsod drugod! Lastni izdelki! Joh. Kullieh kamnosek in sodnijsko potrjeni veščak v Gaberjih pri Celju št. 6 (vštric novega mestnega mlina) priporoča p. n. občinstvu na deželi svojo bogato zalogo najlepših nagrobnih spomenikov iz raznovrstnega kamna, kakor sijenit, granit, marmor in peščenec (Sandstein) in njihovih stranskih vrst po najnižji ceni, Obnovljenja starih nagrobnih spomenikov kakor na novo pozlaČenje starih napisov izvršim točno, lepo in po ceni. Prevzamem vsa stavbena, kamnoseška in klesarska dela. Špecijaliteta: Umetne kamnate stopnice in podboji (pri vratih) z garantirano trdnostjo in podobnostjo naturnega kamna. NB. Tistim p. n. naročiteljem, ki se na inzerat tega lista skličejo, se dovoli jako znižana cena. 93 Styria- ■■■■■■BBHnBnD bicikelni novi modeli 1904. Cene za gotov denar: Stvria-bicikelni močni (Strassenradj po K 160'—, Stvria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad) po K 200'—, a Styvia-bkikehii (Hulbvenn-Maschine po K 240, Stvria-bicikelni (Luxus-Herrenrad und Strassenrenner jiiiit Patent-Slyria-Doppelglockenlager po K 300-—. Že rabljene loda Se prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 do 120 kron. Na obroke (rate) pod ugodnimi pogoji prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajst mesečnemu poplačilu. Na zahtevan.je se vsakomur, ki misli hicikel kupiti, pošlje cenik zastonj. Slyria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor ludi posamezne dele. Ti bicikelni se simjo z zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino, toda trpežno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si je ta fabrikat omislil (kupil), potrditi. Blago je garantirano dobro in se ne sme z manjc vrednimi fabrikati zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj ti fabrikati vsakomur priporočajo. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bicikelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luftschlauche und 107 Laufniantel). Brata Slawitsch, zastopnika v Ptuju. Vozičke za otroki v katerih lahko otrok sedi. pa tudi take za imala vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch v Pti Cena 12, 16, 20, 30, 36 do 40 Vozički so lično in močno izdelani, cena jako nizka. Pismenim naroČilom se točno ust reže. Za vrtne in kuhinjske mize 1 priporočam svojo izvrstno voščeno platno (Wachsta v najlepših barvah kakor tudi usnjato platno (Lej tuch) za vozove. Franc Hoinig, trgovec v P tuji Razglas. Občine, okrajni zastopi, kakor tudi kmeti podružnice na Štajerskem zamorejo smodnik, kate potrebujejo za streljanje proti toči, dobivati po žani ceni od štajerskega deželnega odbora. Kilo stane 76 vinarjev (38 krajcarjev) in sicer se do a) zaboj (kišta) s 25 kilogrami b) -sod (znotraj vreča) s 112 kilogrami. Naročila naj se vpošJjejo na štajerski deželni in sicer 2 ali 3 tedne predno se ima smodnik ra| da se pošiljatev ne zakasni, ker vlaki, ki prev eksplozivne reči, ne vozijo vsak dan. Pri naročbi naj se ime zadnje železniške pos na kateri se ima pošiljatev sprejeti, določno naz Smodnik se pošilja iz skladišča; „k. u. k. Artilti Zengs-Depot in Kalsdorf. S zabojem (kišto) in vožnjo od skladišča postajo Kalsdorf vred stane zaboj smodnika s 25l logrami 20 kron 44 vinarjev, sod s 112 kilograk smodnika pa 93 kron 17 vinarjev. Po tej cenil računjeni znesek se ima istočasno z naročitvijo d] želnemu odboru vposlati. Nepoškodovani zaboji in vreče se vzamejo proti Čiln nazaj, odraČnni se pa 15% obrabe. Poslati] imajo franko na zgoraj imenovano skladišče, pos Kalsdorf. Ta za streljanje proti toči po znižani ceni Ijeni smodnik se ne sme v druge namene rabiti V Gradcu, dne 25. aprila 1904. 153 Od štajerskega deželnega oi 13 erjevi šivalni stroji Paris 1900. I GRAND PRIX. za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja. Kdor si naroči stroj, temn se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnih vezilih. Elektromotor! za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi. Singer in Co. akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24. stroje za poljedeljstvo in vinorejo. Ilrizgalnice za sadno drevje H*lom za mešanico \z bakra in ka 'ako, da se najedonkrat aa dve cevi brizga Hrizgalnioe (strealjke) za pdno drevje ■/. natanko na-I merjeno petrol mešanico | svetilnice na acetilen da se ulove leteči hrošči Hidravlične stiskalnice za vino ■stiskalnice za vino in ovočje s diferencijalnim pritiskom stroje za drobljenje stiskanice čisto nove mline za grozdje nove priprave proti peronospori in za žvepljenje sesalke za vino, cevi za vino kakor tudi vse druge stroje za poljedeljstvo, kot razbiralnike (triere) mlntiluice, vi-tale (gepel) itd. razpošilja kot Specijalitete po najnižjih tovarniških cenah |G. HELLER, DUNAJ II., Praterstrasse 49. lenihiiki zastonj in franko. Dopisuje se v vsili jezikih. Nikdar več ni take priložnosti! \ Tako dolgo, dokler Se ni zaloga hlač izprodana, dol« vsakdor h hlače k malo svoto in sicer za WtT I gld. 80 kr. [ Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. Bne so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. (lior naroči dvojne hlače, dobi Jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po postil povz?tju. Pri naroČilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in JtSirokost okoli pasa. majska filijala za sukneno blago Ch. Jungwirth, Krakau 51. [ Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar. 1110 wm Razglas. Za dne 1. septembra 1904 začenši 11 mesečni tečaj na državni gozdnarski šoli v Gnsswerku pri Marijinem Celjn pride letos šest deželnih štipendij v podelitev in sicer dve do 500 kron in štiri po 400 kron. Prosilci naj svoje prošnje najpozneje do 1. junija 1.1. štajerskemu deželnemu odboru v Gradcu predložijo ter jim priložijo: 1. Krstni list, s katerim se ima dokazati, da je prosilec 17. leto že dovršil in da ni Črez 22 let star; 2. spričevalo okriijiiega zdravnika o popolni prosilčevi telesni sposobnosti za gozdnarsko službo v planinah, posebno o normalnem vidu in sluhu, katero spričevalo ne sme dalje ko do 15. maja t. 1. nazaj datirano biti; 3. potrdilo, da ima prosilec listo znanje, kakoršno se terja pri dobrem napredovanju v meščanski šoli ali v prvih treh razredih nižje realke ali pa nižje gimnazije, kar se ima dokazali z dotičnimi spričevali; 4. Potrdilo, da je bil prosilec najmanje skozi eno leto pri gozdnarskih opravilih in na njih postranskih opravkih praktično uporabljen; 5. Domovnico (Heimafschein); C. spričevalo o nravnosti in dobrem obnašanju, ako se to ni dokazalo s pomočjo v točki 4. navedenih prilog; 7. ubožno spričevalo (Miltellosigkeitszeugnis); 8. pravomočno izustilo (rechtsgiltige Erklarung) prosilčevih sorodnikov ali podpornikov, v katerem se zavežejo, da bodo uni del stroškov, kateri pri 11 mesečnem tečaju štipendij presegajo, pa so neizogibno potrebni, iz lastnega pokrili in sicer v določenih zneskih in obrokih, kakor ho to šolsko vodstvo in pa višje vodstvo zahtevalo. To izustilo (pogodba) se ima od izdajatelja in dveh prič podpisati ter se od sodnije ali pa od bilježnika (notarja) potrditi; od občinskega urada pa mora biti na tem reverzu potrjeno, da je izdajatelj v resnici tudi zmožen plačati stroške šolanja. Na prosilce, ki pod točkami 1—8 navedenim pogojem ne bojo popolnoma ugodili, se pri razdelitviji štipendij ne bode zamoglo ozir jemati, ker se ti pogoji tudi za sprejem v ees. kr. gozdnarsko šolo v Gusswerku terjajo. Pripomni se še, da znašajo stroški za hrano, oskrbovanje, snaženje perila, podučne potrebščine in razne malenkosti v dobi 11 mesečnega tečaja okoli 600 kron. Natančneje določbe o uredbi te šole, o podučnem načrtu, hišnem redu in disciplini zamorejo se pri ces. kr. goz-dnarskem ravnateljstvu državnih posestev v Gnsswerku razviditi. V Gradcu, dne 27. marca 1004. Od štajerskega deželnega odbora, u> 14 Red Star Line, Antwerpen! Ulasek T Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dunaji ali Kari Rebekj kom*, agent v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 537 Visoke in betonske stavbe prevzame stavbarski podjetnik Ditricb - v Celju. Izdeljujejo se črteži (plani) za cerkve, javna in privatna poslopja in za gospodarska poslopja v vseh slogih. Urna izvršitev dela. *•■ Na željo se sestavijo proračuni. Rudokopi se iščejo. V rudnikn Štore sprejmejo se rudokopi (Hiiaer), ki so pridni in zanesljivi delavci. Prošnje naj se vpošljejo na: Ravnateljstvo rudnika v Štoreh na juž. žel. (Direction des Berg & Huttenwerkes in Store a!d. Siidbahn. 149 ®ft®&fidft6ft®» Delavce išče tovarna za izdelovanje pohištva , Trata na Hrvaškem4. i« in drug ZAGREB Preradovičev trg 8 s poroštvom 20.000 kron, vsled naredbe vis. kralj, hrvatsko-dalmatinske deželne vlade od dne 5. avg. 1901, Štev. 44.264, dovoljena tvrdka za prevažanje oseb iz delavskega kakor I kmečkega stanu v prekmorske kraje. Znižana cena iz Zagreba do Ne\v-Jorka K 170-1 brzim parobrodom, koji plove 7 — 8 dni črez moil Potovanje se vrši samo na brzo-parobrodih in traja vožnja preko na samo 6 do 7 dnij. V pristanišču ni nikakoršnega doplačila! *% Xa parobrodn izvrstna oskrba z vinom. Odpotovanje iz Zagreba vsako soboto in pondelji Na pismena vpraSanja odgovorimo nemudoma in brezplačno. I L. Mašek in drul is " 8B^ ^^ m %,& sveto birmo ŽB^> 0^ priporočava cenjenim kupcem prav lepe vence, sj nate trake, lepe čipke (špice) navratne križe, vi vrstne igle za lase; vse to in še drugo po znj pošteni in nizki ceni prodajata brata Slavitsch] trgovca v Ptuju. Izvrstne salame; poluementaler in Primzen-sir, nadalje esence za it pravljanje jesiha (očeta) odpošilja prav izvrstno kl po nizki ceni po pošti Jos. Kasimir v Ptuju. 147 Oznanilo! Usnjarijo (ledrarijo), katero sem imel od | Baumann v Slov. Bistrici več let v najem, sem stil ter si kupil lastno usnjarijo od gospoda Ni Potrudil se bodem cenjene odjemalce vedniJ dobrim obdelanim usnjem zadovoljiti ter jim po ceni točno postreči. iit Jakob Kolencj usnjar. 15 Posestvo na prodaj. I V Šmarju pri Sevnici ob Savi, v bližini kolodvora in tovarne, ob dveh cestah, se proda hiša z i vrtom, njivo in sadunosnikom. V hiši se izvršuje gostilniški obrt s pravico točenja vina, piva, žganja :r. s trafiko. Zraven hiše je tudi kegljišče in lede-Poslopje je jako pripravno za prodajalno ali mesarijo. Kupci naj se blagovolijo zglasiti v gostilni Franceta Stegenšek v Sevnici ob Savi. 148 152 Prodaja zemljišč. Graščino Trnovec v občini Vrhloga blizo železniške postaje Pragersko, razprodaja lastnik, grof B r a n d i s, na drobno. Prodajalo se bode na licu mesta v Trnovcu v nedeljo, dne 15. maja tega leta od 2. ure popoldne naprej. Kdor si hoče zemljišča preje ogledati, zglasi se naj pri oskrbnika, gospodu T y 11-u v T r n o v c u. Natančneje poizve se tudi pri podpisanemu ces. kr. notarju. Slovenska Bistrica, dne 2. maja 1904. Kari Hanss 1. r. ces. kr. notar. lets. IG1 Na deželni sadje in vinorejski šoli v Mariboru ;n$tl se hode od 111. do 18. junija 1.1, poletni tečaj za vino- in sadje- jrcjo in tečaj za viničarje. V pervem se bodo kazala poletna dela pri sadje- in vinoreji in teoretično kakor tudi praktično raz- tovalo o pokončavanju škodljivcev, zadnji pa ima namen, [se udeleženci posebno praktično izobrazijo in v dotični »ki izpopolnijo. Število udeležencev vino- in sedjerejskega tečaja je z feitelji vred, ki se bodo od Štajerskega deželnega šolskega jsrela odposlali, določeno na 40, udeležencev viničarskega te- jfeja pa na 20. Učnine ni treba plačati. Prosilcem za Ysprejem y viničarski tečaj se zamorejo jpodpore podeliti, kolikor lo dolična sredstva dovoljujejo. Kdor 2eli prejeti podporo, mora to izrecno naznaniti ler prošnjo od (občinskega predstojnika potrditi in sicer: i. da so sami ubožni posestniki, 2. da na očetovem posestvu delajo kot domači sinovi ili pa 3. da so viničarji takih posestnikov. To potrdilo se ima pri zglasitviji k tečaju z naznanilom prosti v zavodu položiti. Prosilci, ki ne želijo podpore, naj to pri zglasitviji pobelite naznanijo. Teoretični poduk o vino- in sadjereji začne se 13. ju-jnija ob deveti uri predpoldne. Udeleženci viničarkega tečaja te imajo tudi na ta dan ob osmi uri tukaj sniti. /glasitvije imajo so do 1. junija pri podpisanem ravna-jteljstvu zgoditi. Ravnateljstvo deželne sadje- in Ivinorejske šole v Mariboru. Perva štajerska tovarna srebrni n zlatu in in verižic s parnimi stroji franc Pacchiaffo ™ v Celju, ces. in kr. dvorni liferant tovarna: Prodajalnlca: gledališka ulica, 4) <&) glavni trg, štev. 4. štev. 4. Lastna delavnica za popravila in zavod za graviranje. Dela se vse na novo, vdelujejo se kamenčki po vzorcih in risbah. Elektro-galvanično pozlačenje in posrebrnjenje. Zaloga vseh reči za vsakdanjo rabo. Učenci in učenke z dovršenim 14. letom se sprejmejo V uk. 158 MUMMMm Lepo posestvo m eno uro od Maribora, na gorički strani, sposobno za mlekarstva (Milclivvirtschaft), z lepo zidano hišo s 4 sobami, hlev za HO glav živine, 2 orala sadunosnika, 8 oralov njiv, 8 oralov travnikov in 2 orala gozda, vsega skupaj 20 oralov zemlje, je na prodaj celotno aH pa samo hiša in hlev z 10 orali tenlje. Več pove: Anton Logarič pri sv. Miklavžu na dravskem polju, poŠta Hoče. SMMMMMMMMMM Ptujsko posojilno društvo (Vorschnssverein) registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge po 4% .... in daje svojim družbenikom mejnična posojila po lose SV«% i * *• /2 /O na leto. 16 FRANZ KAIS žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi Žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskus! Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. 902 Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstni!) uiti. V Ameriko potujoči blagovolijo naj se obrniti na agentnro Zwilchenbart y Buchsu in y Baslu (Švica.) Havre-New York. Vožnja čez morje samo 6 dni. Na vsako vprašanje da se poštnine prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo. 1069 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. 30 Brata Slawitscl v Ptuju priporočata izvrstne Šivalne stroji (Nahmaschinen) po sledeči cen Singer A . . . 70 K -J Singer Medium 90 „ —I Singer Titania 120 „ -I Ringschifchen .140 „ — 1 Ringschifchen za krojače . .180 „ —J Minerva A............100 „ -| Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ -Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ - Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ - Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene J pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. Lepo posestvo 10 minut od Loč, z novo liifio in kletjo, zraven njiva in nanovo vinograd z amerikanskim trsjem ter koča za delavce. Posestvo je dolga. Službo iScete 2 dekleti; ena stara 31 let, zna vsako delo, ume Ijarsko ..Stopanje", zna pr&ti in je za vsako poljsko delo. Druga 23 zna fino Šivati, vezti in plesti (Strikat in lieklat) za gospodo. V službo tudi želi stopiti 31 letna gospodinja (Wirlschafterin.). Vprašanja na Jožef Plauc, v Lodah (HI. Geist, Lo«e). Izdajatelj in odgovorni urednik: Friedrich Wesiag Xisk: W. Blanke v Ptuju.