Gospodarsivo. Pregled in popis živine iii vozov. Izvedeli smo od vojaških oblastev, da sp bo letos vršilo po vsej državi poleg rednpga nabora (rekrutovanja) tudi popisovanjp in pregledovanjp živinp, vozov, avtomobiJov in drugih prevoznih sredstev. To popisovanje bodo izvršile posebne komisijp, npodvisno od nabornih ter bodo delovale po dve ali tri komisije v vseoi vojnem okrožju. Vojaška oblastva so preskrbpla vse potrebno, da sp ljudstvu olajša ta popis, da ne bodp implo prpvplikpga truda z dovajanjem živine na prpgled in radi tega np bo ovirano pri svojpm rednem dplu na polju in drugod. Prpgled sp bo vršil na več krajih, ki so razdeljeni tako, da se bo na njih pregledala vsa živina in vozovi iz bližnje okolice v enem dnevu in se bo lahko še istega dne vrnila na svoje domove. Da bi sp pa preglpd izvršil točno, v rpdu in kolikor mogoče hitro, se žigosanjp np bo vršilo. Istotako se np bo vršila rekvizicija živinp in prevoznih sredstev, temveč samo pregled in popis vsled evidencp. Priporočamo prizadetim, da spravijo svojo živino in vozove na pregled takoj, ko pridejo na vrsto. Vsi oni, ki sp bodo prpgrpšili v svoji dolžnoati in np bodo prignali svojp živine in vozov na prpglpd pravo časno, zapadpjo kazni po strogem vojaškem kazenskem zakoniku, a poleg tpga bodo morali naknadno prignati svojo živino in.vozove brez olajšav, katerp se jim sedaj nudijo, v mesto, kjer jp okiožna komisija. lTčni tcraji na srcdnji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Od letošnjib 10 učnih tečajev se jih je vr.šilo že pel (precepljanje sadnega drevja dvakral, sajenje in oskrbovanje sadnega drevja, trsna rez in obdelovanje zemije, gnojila in gnojenje ter seinenarstvo). Le nekateri tečaji so biti boljše obiskani. Najboljši obisk (okoli 70- zanimancev) zaznamuje vrtnarski lečaj z dnc 19. aprila, ki ga je še posebej priredila na tem zavodu mariborska podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Ostalih pet teftajev se vrši po naslednjem redu: A. Vinarski in kletarski lečaji - - 1. eepljenje in trsničarstvo v sredo (28. aprila); 2. petduevni klelarski tečaj od torka tlo uključljivo sobote (4. do 8. rnaja) in 3. grozdni sukač in vprežno orodje v vinarstvu v soboto (22. maja). B. Poljcdelska lečaj:i - - I. rasllinski škodljivci in boiezni v pondeljck (3. maja) in 2. krmu in krmljeiTje v torck (25."hi:!3a)7~Xačetek vsak dan ob 8. uri Pcuk je brezplačen. Zanimancem, ki so se pismeno že prijavili /a obisk tcčajev, se piše še posebej. Udeležujejo se tečajcv tahko ludi drugi, v kolikor bo prostora. Za cepljcnje se rabi tepilni nož. - Direktor Andrpj Žmavc. Nekaj novic iz južnega vznožja Pohorja: iz Čadrama in iz Oplotnice. Spomlad nas je obdarila z obilico najkrasnpjšega cvptja. Če Bog odvn;e nesrečo, bodo naši sadjerejci bogato poplacani za svoj trud in tudi naši številni čebelarji bjodo prišli po dolgih suhih letih na svoj raoun. — Lesna trgovina, ki je poleg živinoreje glavna panoga našpga gospodarskega življenja, je zopet oživela. Skladišča sp pol nijo. Upamo, da bo s tem vsaj nekoliko olajšana težka denarna kriza, ki nas že dolgo npusmiljpno tlači. — Občinski odbor si je v zadnjih sejali ^tavil nalogo, poživiti oplotniškp sejme, ki so pred vojsko daleč naokoli sloveli. Ni ostal samo pri besedah, pokazal je resno voljo tudi v dejanjih. Pripravil je prostomo novo sejmisčp, ki odgovarja vsern zahtevam. Za prihodnji Markov spjem, ki sp vrši v pondeljek, dne 26. t. m., vlada veliko zanimanje. Prigon živine na spjmišce je prost in vsakdo dobi še po vrhu 5 din. Pameten sklep za poživitev spjmov, ki bo zadovoJjil tako kupca, kakor tudi prodajalca. Oplotničani so bili šp vedno bolj na to »noblo p!at«. Prppričajtp >c in pridite! Nova vrsla sadja. Znano je, da sp dajo raznp sorodnp rastlinp križati mpti seboj in vpokrat opažamo v naravi čudnp c\Tete in sadove kot posledico tpga krišanja. Že stoletja so poskušali razni raziskovaki to križanjp uporabiti tudi pri višjp raz\ itih drevesib. Tako so. ,jp posrečilo precepiti razne vrstp sadja na druga soi'0-dna drpvesa. Pospbno so si prizadpvali precppiti jabolko na hruško, upajač, d;i bodo dobili tako novo drpvo, ki bi rodilo sadjp, ki bo implo last- jiosti jabolk ia hrušk. Vsi poizkusi, precepiti pno vrsto drpvpsa naravnost na drugo, so se pa do sedaj izjalovili. — V Npmčiji se je pa na neki poljpdplski soli posrečil ta poskus. Ker so strokovnjaki ugoto- vili, da jp izključpno prpcppiti jablano naravnost na hruško, so izvršili to posrednim potoin. Mladikp jab]anp so prpcepili na slivo in naslednjp lpto narastlo mladike dalje na hruško. Poskus se ,je posrpčil, mladikt- so sp prijpin na hruški in čez par let je drevo rodilo rod, ki je bil po obliki in okusu pol jaboliko, pol hruška. Sad jp bil prva leta plavkaste barvo — slpdovi slive — pozneje pa se je ta izgiibila. Radovedni smo, vc bi sp kaj takpga posrečilo tudi našim sadjerejcem! LjiKlska posojilni<a v Celju je imela dnc 11. t. m. svcij XIX. redni občni zbor. lz poročila načclstva posnamemo, d:i je Ljudska posojilnka v Celju v minulcm lelu dosegla zi-lo lppe uspehe. Promet je znašal nad. 220,000.(X)0 D. Stev'!t> zadružnikov se jc povcčalo z>\ 318, tako da štejp za"m: korn"in '.?:• š 1')'.::> 2167 zadružr.ikov. llranilni' vloge so zrustle za 16,22;>.921.1!» I) in /.našale koncem leta 1925 37,572.003.70. Stanje posojil na hipoteke zna.ša koncem miliulcga lebi 5,029.183.80, na menicc D 4,51)4.475.47 in v tekočem računu 14,3O6.2:J7.10, skupaj 23,89».98(>.67. Odvišnega denarja izkazuje posojilnica I) 13,355.505.02. Cistega dobička je dosegla 176.384.93, ki se v''čcloli pripiše rezervnim zakladom, ki znašajo s tem pripisom 410.126.26 D. Ljudska posojilnica je lastnica dvonadstropne hiše v Cankarjevi iilici poleg davkarije, kjer ima svoje poslovnc prostore, stavbnega prostora in vrtne dvorane pri Belem volu, natlalje je lastnica dveh tn-tjin dobro uspevajočega hotela -Evropa« v Cplju. Ljudska posojilnicu v Celju se je zadnja tri leta i/.redno lepo razvila. Po vrednosti ni samo dosegla predvojnega stanja liranilnih vlog, ampak ga celo močno prckoračila. Svoj delokrog, kateri je bilo prvotno zelo majhen in omejen z malimi izjetnami le na kmelsko prebivirlslvo, je znala s svojim solidnim in splošnim koristnim nanienjenim poslovanjem razviti v veliki meri na vse sloje prebivalstva. Danes uživa povsod ugled in zaupanjc in predstavlja v Cclju važen gospodarski faktor. Zelimo le. da se Ljudska posojilnica v Celju tudi v bodore tako lepi razvija in jo povsod najbolj priporočamo. Kozjc. Sejmarjem, kupcem in prodajalcein v obvestilo. Dne 26. aprila 1926, to je v pondeljek sc vrši v Kozjem večji živinski in kramarski sejem. Vabljeni so kupc.i in prodajalci vsakovrstnega l)laga. Občina bode gledala na to, da se bodo sejmarjem nudile razne ugodnosti. Zadnji sejem je bil dobro obiskan in se je prignalo tucn mnogo lepc žlvine. Mostna tehtnica v trgu na razpolago. — Občina trg Kozje. Mariborski trg dne 17. aprila 1926. To pot jp bilo zoppt vpč slajiinarjpv na trgu. Bilo jih je namrpo 47, ki so prippljali 110 zaklanib svinj seboj in so prodajali mpso in slanino malo cpnejp kakor pretpčenf tpden; domači mesaTJi so ostali pri dospdanjih cen;.ih. — Perutnine jp bilo dkoli 400 komadov in sicer okoli 100 pišcancev, ki so sp prodajali po 25 <!o 60 din. par, kakoši pa po 30 do 60 din., racp in gosi. katerih je bilo prav malo, po 60 do 100 din., purani (15 komadov) pa po 75 do 150 din. komad. Perutnine sp proda v Mariboru uajveč med 7. in 9. uro zjutraj. — Domači zajci po 7.50 do 25 di«., kozlički (30 komadov) po 50 do 100 din., 3 jagnjpta po 125 do 150 din. komad in 1 ovca za 180 din. Te domačp živali ljudjp radi kupujejo. — Krompir, zelenjava, druga živila, cvetlice, sadike: Krompir 5 do 5.50 din. mernik ali 1 do 1.75 din. kg, solata 8 do 16 din. kg, glavnata 2 do 5 din. komad, čebula 1.50 do 5 din., čespn 6 do 10 din. venee, graii v stročju 10 do 12 din. kislo zelje 2.50 do 3 din., kisla repa 2 din. kg, karfijol 2 do 12 din. komad, dalmatinski karfijol 6 do 7 din. kg. ohrovt 0.50 do 2 din., sveže zplje 0.75 do 2 din. kg, špinača 1 din., gobp 1 din. kupček; sadje: jabolka 6 do 11 din., suhe češplje 10 do 12 din. kg; inleko 2.50 do 3.50 din., smetana 14 do 16 din., oljEno olje 32 do 40 din., bučno alje 26 do 28 dvo. (po trgovinah 22 din.) liter, maslo surovo 50 din., čaiuo 50 do 70 din., kuhano 40 do 48 din. kg, sir 2 do 8 din. blebček; jajca 1 do 1.25 din. komad, strd (medi) 88 do 100 din. kg, fižol 2 do 3 din. liter. Cvetlice: 1 do 5 din., v loncih 15 do 75 din. komad. Sadike (jablani, hruške) 12 do 18 din. komad. — Lončena in lesena roba 1 do 120 din. koinad, brezove metie 2 do 5 din., lesene grablje 8 do 10 din. komacl, koruana slama 25 do 32.50 din. vreca. — Seno in stlama: Dnp 14. t. m. so kmetjp prippljali 5 vozov sena in 3 vozove slame, v soboto, dne 17. t. m. pa, radi bližajoče sp košnje so pripeljali 19 vozov spria, 6 vozov otavp in celo 17 vozov slame na trg. Radi tpga navala so cene seveda padle in sicpr so spno prodajali po 65 do 87.50 din., otavo po 75 do 85 din. in slamo po 45 do 57.50 din. Slamo so prodajali tudi v snopib po 2 do 2.50 din. komad. Vrednost denarja. Ameriški dttlar stane 55- 56 IX francoski frank 1.90 D, italijanska lira 2.25—2.28 D, avstrijski šiling 8 D, čehoslovaška krona 1.65—1.69 D, švicarski frank 10.90—10.95 D. V Curihu znaša vrednost našega dinarju 9.11 centimov.