NSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno D.n 32.—, polletno Din 16.—. četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Po. štno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—* četrt strani Din 500.—. '/» strani Din 250.—, Vi6 stran: Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—. Za Slomškovo beaílíikacljo Jutri ob prazniku Vseh svetnikov stopa pred naše duševne oči bolj ko druge dni svetniški lik našega Slom-šeka. Cerkev ga še ni proglasila blaženim. Duša njegova se v družbi nebe-ščanov raduje pred prestolom božjim, ljudstvo naše ga je vedno smatralo in cenilo kot svetnika. »Slovenski prijatelj«, ki ga je izdajal Andrej Einspieler v Celovcu, je 1. 1863 — prvo leto po Slomšekovi smrti (f 24. sept. 1862) — zapisal: »Duh nepozabnega Slomšeka v naših dušah veje, celo škofijo obdaja in oživlja in bo jo tudi obdajal na večne veke.« Družba sv. Mohorja je oskrbela za leto 1935 slovenskemu ljudstvu dragocen knjižni dar: »Anton Martin Slomšek — služabnik božji«. To delo, ki ga je napisal prelat dr. Franc Kova-čič, najboljši poznavalec Slomšekov, je najizčrpnejše, kar smo jih doslej imeli o tem svetniško-velikem Slovencu. Spis, ki v I. zvezku opisuje Slomšekovo življenje do imenovanja za škofa, je pisan z zgodovinsko natančnostjo in toploto ter zlasti podčrtava Slomšekov svetniški značaj. Ta knjiga bo vsemu našemu ljudstvu znova predočila svetniško osebnost največjega sinu našega naroda ter mu bo tako v krepko spodbudo, da po svojih v to svrho poklicanih činiteljih stori vse, kar je potrebno, da cerkvena oblast izreče svojo sodbo o junaško-velikih krepostih Slom- šekovih ter ga proglasi za blaženega. V to svrho je treba čimprej zbrati vsa dokazila, med njimi zlasti izjave tistih starih ljudi, ki so Slomšeka še videli in slišali. Primerno hi tudi bilo ter bi potek zadeve v ugodni smeri pospešilo, ako bi se zbrali podpisi med našim ljudstvom na prošnji za Slomšekovo beatifikacijo. Francozi nam v tem oziru služijo kot zgled. Ko je 1. 1925 umrl še ne llletni deček Guy de Fontgalland v slovesu svetosti, je pariški nadškof sestavil komisijo, da prouči to zadevo. Zbirali so se podpisi na prošnji za njegovo proglašenje blaženim. V kratkem je bilo v to svrho zbranih nad 650 tisoč podpisov. Posnemajmo francoski zgled! Zlasti pa bodi izražena iskrena želja, da v bodoče podvojimo, petrojimo in pomnožimo svoje molitve v ta namen, da Bog kmalu skaže našemu ljudstvu veliko milost, ki bo hkrati zanj veliko odlikovanje. Iz spomin©? priialclfa Jiigosfavifc. Grof Begouen, vseučiliški profesor in pisec duhovitih in temeljitih člankov v uglednem, naši državi veleprijaznem pariškem listu »Journal des Debats«, je večkrat obiskal Jugoslavijo, katero Zastopniki tujih držav na pogrebu našega kralja Aleksandra L v Beogradu. je vzljubil že na prvem svojem potovanju. Večkrat je prišel k nam v predvojni dobi, zlasti pa po zlomu avstro-ogrske monarhije. Bival je tudi v Mariboru ter obiskal odtod naše rodoljubne duhovnike, iki delujejo v krajih na naši" severni meji ter so v vojnem času morali radi svoje narodnosti veliko trpeti. Sledil je sprevodu hrvatskih narodnih junakov Zrinskega in Franko-pana, kojih posmrtni ostanki so bili iz Dunajskega novega mesta prepeljani v Zagreb. Bil je priča velikih sklepov Narodnega sveta v Zagrebu ter znamenitega čina zedinjenja v Beogradu. O priliki marsejskega atentata na jugoslovanskega kralja Aleksandra je ta veliki prijatelj Jugoslavije objavil svoje spomine, iz katerih posnamemo naslednje: »Vsa Francija je imela razlogov dovolj, da je bila razburjena in globoko užaloščena zaradi žalostne smrti kralja Aleksandra. Toda jaz imam še posebej čisto osebne razloge za to, da sem potrt ob tej bridki izgubi. Vzdrževal sem s pokojnim kraljem iskrene prijateljske zveze in sem ohranil vedno najglobljo hvaležnost za zaupljivo ljubeznivost, ki mi jo je vedno izkazoval. Bil sem njegov gost v njegovi mali hišici na Terazijah v Beogradu in on mi je na mirovni konferenci tudi izkazal veliko čast, da se je vsedel k moji mizi. Imel sem nebroj prilik, da sem se seznanil z bistrostjo njegovega uma ter z vsemi njegovimi političnimi načrti, ki so izvirali iz plemenite duše. Spoznal sem njegove vrline uma in srca, s katerimi je služIl domovini v vojni in v miru. Njegova železna volja, njegova energija je morala vzbujati ponekod jezo in celo sovraštvo. Kadar hočeš očistiti pragozd, naletiš vedno na gadja gnezda in lahko se zgodi, da te na koncu tvojega dela eden vgrizne in usmrti. Kralj Aleksander je padel kot žrtev dolžnosti, ki si jih je nadel.« Druga vlada g. Nikole Uzunoviča. Zadnjič smo poročali, da je poveril re-gentski sosvSt Uzunoviču nalogo za sestavo nove vlade. G. Uzunovič je vzel v svojo vlado vse prejšnje ministre, razun tega so še vstopili v vlado trije ministrski predsedniki šestjanu-arskega režima: g. general Peter Živ* kovic, poveljnih kraljeve garde; dr. V* V NAŠI DRŽAVI. Drolinsua pratiha! Izredno lepo opremljena je že na prodaj. Dobite jo v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Trgovci dobite izreden popust. -Predno kupite drugod, vprašajte pri Tiskarni sv. Cirila. BSBaaaa®®®^®®®®® Marinkovič, bivši večkratni zunanji minister, in dr. Milan Srskič, ki je na-čeloval vladi nekaj let po razpustu političnih strank. General P. Živkovič je prevzel ministrstvo vojne in mornarice, dr. Marinkovič in dr. Srskič pa ostaneta v vladi kot ministra brez portfelja. Druga Uzunovičeva vlada se je predstavila narodni skupščini in senatu 26. oktobra. Ob tej priliki je podal predsednik vlade Uzunovič vladno deklaracijo, v kateri je posebno povdar-jal, da se mora marsejski zločin pojasniti, krivci kaznovati in li prihodnost onemogočiti zločinsko izpodkopavanje naše države in njenih predstavnikov. V DRUGIH DRŽAVAH. Bilanca zadnje španske komunistične revolucije je: 70 porušenih javnih poslopij in cerkev, 500 mrtvih upornikov in 400 mrtvih vojakov in policistov. Lerrouxova vlada je gospodar položaja na Španskem. Strahovit kulturni boj v Mehiki. V mehikanskem parlamentu so predložili najostrejši protikatoliški zakon, katerega že dejansko izvajajo razni guvernerji. Po tem načrtu bodo zaprli vse katoliške katedrale in vse cerkve. Katoliška služba božja bo prepovedana po vseh državah Mehike in izgnani bodo vsi duhovniki in vso cerkveno imetje bodo zaplenili. Svetovni evharistični kongres se je IčtOS Vršil od 10. do 14. septembra v Buenos-Airesu, glavnem mestu južno- ^ ameriške države Argentine. Bii to 32. mednarodni evharistični kongres, ki ga so obiskali zastopniki 36 različnih držav. Papeža Pija XI. je zastopal njegov državni tajnik kardinal Pacelli. Njegov sprejem je bil nadvse veličasten, udeležil se ga je predsednik argentinske republike general Justo. Glavne svečanosti so se vršile v parku Paler-mo. Ko je kardinal Pacelli dospel v ta park, ga je burno pozdravila množica 650.000 ljudi. Navzoči so bili 4 kardinali in 180 škofov. Nadškof v Buenos-Airesu je daroval slovesno sv. mašo. Nato je dr. Kass, ki je prej bil predsednik katoliške stranke v Nemčiji (centrum imenovane) in je sedaj v službi Svete stolice, prebral papeževo pismo, s katerim sv. Oče obvešča, da je kardinal Pacelli njegov zastopnik na kongresu. Papežev zastopnik je imel govor, v katerem je posebno poudarjal idejo in potrebo miru, ljudstvo pa je navdušeno vzklikalo Kristusu Kralju miru. V nedeljo 14. septembra je bil zadnji dan kongresa in njegov višek. Že v zgodnjih jutranjih urah so se zbirali ljudje po cenkvah k sv. obhajilu. Samo v nadškofijski stolnici je obhajalo 80 duhov- nikov. Ta dan zjutraj je pristopila k sv. obhajilu vsa argentinska armada z generali na čelu. K obhajilni mizi je pristopil s svojo ženo sam predsednik republike. Vse to se je zgodilo v zgodnjih urah, da so ljudje pripravljeni šli pa zadnje zborovanje v ogromnem parku Palermo na severni strani mesta. mestnih bolnišnicah je bilo ta dan 70 maš s sv. obhajilom j duhovni ki so hiteli s sv. popotnico na zasebne dom<3-ve bolnikov, celo v vseh štirih kaznilnicah so obhajali kaznjence. Toda tudi po deželi in po drugih mestih so se ljudje zgrinjali okrog obhajilnih miz. Na tisoče »gavhov« (kravjih pastirjev na konjih) je prijezdilo na pristave k sv. maši in k sv. obhajilu. Vse prireditve so bile veličastne, eden najlepših prizorov pa je bil, ko je 107.000 otrok prejelo sv. obhajilo. Pri zaključnih svečanostih je bilo navzočih nad 1 milijon ljudi, ki so evharističnemu Bogu ska-zali spoštovanje, udanost in ljubezen. To mora biti za nas spodbuda, da se vestno in dostojno pripravimo za evharistični kongres, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Vršil se bo 28., 29. in 30. junija 1935 za vso Jugoslavijo. Opozarjamo in opominjamo vse vernike, da sledijo opominu ljubljanskega škofa: naj z molitvijo in po možnosti z delom pomagajo pripravljati ta veliki praznik našega Boga v zakramentu presv. Reš-njega Telesa, da bodo darovi tega praznika v dušah obilni in trajni. Osebne vesti. 601etnico je obhajal na Svetinjah pri Ormožu tamošnji g. župnik in konzist. svetnik Fran Bratušek. Naše iskrene častitke! Za župnika k Sv. Tomažu pri Ormožu pride g. Franc Magdič, dosedaj župnik pri Gornji Sv. Kungoti. Župnijo Brežice je dobil g. Franc Kla-sinc, dosedaj župnik na Belih vodah. Župnijski izpit so napravili 24. in 25. oktobra: Anton Ravšl, kaplan pri Št. Tlju v Slov. goricah; Janez Strnad, pro-vizor pri Sv. Tomažu pri Ormožu; Stanislav Weingerl, kaplan v Rajhenbur-gu. Dva novomašnika — Amerikanca Iz vrst frančiškove družine tukajšnjega frančiškanskega samostana sta izšla dva novomašnika, ki sta študirala bogoslovje v mariborskem bogoslovju in ki jima je podelil prevzvišeni knezo-škof dr. Ivan Tomažič preteklo nedeljo v škofijski kapelici mašniško posveče-nje. Mladi pater Leonhard Bogodin je rojen v Čikagu, njegovi starši pa so doma iz Cerkelj ob Krki. V nedeljo je pel v rojstnem kraju svojih staršev novo sveto mašo. Pater Marcel Marinšek je rojen v Clevelandu, njegovi roditelji pa so iz Sv. Helene pri Ljubljani. Tudi on je prvič stopil pred oltar v nedeljo v rostjstnem kraju svojih staršev. Nesreče. Težek kotel ga je zmečkal. V Dravogradu v Gollovi tovarni so odstranjevali 2000 kg težak kotel. 201etni delavec Jakob Mihelič je zašel pod kotel, ki mu je zmečkal prsni koš ter levo nogo. Po prepeljavi v bolnico v Slovenjgradcu je revež umrl. Hude opekline. V mariborski tkalnici v Melju je padel pomožni delavec Ka-rol Golnar v kad z vročo vodo in dobil zelo nevarne opekline. Dve smrtni nesreči. Ivan Pirš, 731et-ni posestnik v Leskovcu pri Pragers-kem, se je vračal zvečer iz Slov. Bistrice. Pri prehodu preko brvi je omahnil, padel v potok in drugi dan so ga izvlekli mrtvega. — Mihaela Skodiča iz Pol-skave, 791etnega prevžitkarja, so našli mrtvega v komaj 10 cm globoki vodi, glavo pa je imel v kotanji tako, da so bila usta ter nos v vodi. Starček je padel v temi z ozke brvi, se je udaril pri padcu na sence, se onesvestil in utonil, feCi' ni mogel pomagati. Občutna požarna ŠhOita. Ob 2. uri zjutraj je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Pihlerja v Voseku pri Št. Lenartu v Slov. goricah. Ogenj je upepelil gospodarsko poslopje s hle-. vom, zgorel je celo en konj in znaša škoda 50.000 Din. Gasilci so oteli hišo. Hiša in gosporasko poslopje zgorela. V Čermljenšaku v srezu Maribor levi breg je uničil ogenj posestniku Jakobu Frasu hišo, gospodarsko poslopje in v kurniku 20 piščancev. Komaj ušla smrti. Posestnikov sin Štefan Bauman in njegova sestra Elizabeta sta se pripeljala na težkem dvo-vprežnem vozu po cesti, ki pelje črez hrib pri Makolah. Voznik je zavrl prepozno voz, konja sta se splašila ter zdrvela po strmini. Na ovinku je zadel voz ob cestno ograjo, jo podrl in vse je štrbunknilo v naraslo Dravinjo, ki je na mestu nesreče globoka 4 m. Vsa sreča, da je bil priča usodepolnemu dogodku makolski župan, ki je priskočil na pomoč ter rešil ljudi in 1 konja. Revežema pogorel dom. Zakonska Marija in Matija Regvart v Dežnem pri Ptuju sta posedala skromen domek, katerega jima je upepeli ogenj 24. okt. Vlak povozil mlado postrežnico. Vrhniški vlak je povozil smrtno 23. oktobra pri prelazu čez železniško progo v Glinški ulici v Ljubljani 24Ietno postrežnico Ivanko Kvas, ki je stanovala v Rožni dolini. Pod zaprtimi zatvorni-cami je smuknila na progo, se je izognila tovornemu vlaku, pa v hipu izogiba jo je zagrabila lokomotiva vrhniškega vlaka. Stroj je vlekel nesrečno žrtev 30—40 korakov in jo grozno raz? mesaril. Padel z voza in se ubil. Posestnik F. Vidic iz Šmihela na Dolenjskem je padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil hrbtenico in je umrl vsled poškodbe v bolnici usmiljenih bratov v Kan-diji pri Novem mestu. Rasne novice. Piccardov brat v stratosferi. Dne 23. oktobra sta se dvignila z balonom v izredne zračne višine (stratosfero) v Ameriki Jean Piccard, brat slovitega belgijskega profesorja Avgusta, in njegova žena Jeanetta. Vzletu je prisostvovalo 40.000 gledalcev. Letalca sta bila potom radijo-postaje v stalni zvezi z avtomobilom, ki je imel na zemlji pod njima prejemne in oddajne naprave. Balon je dosegel višino 16.000 m. Vzlet ni povsem uspel, ker se je pri spuščanju na zemljo raztrgal balon in je padla gondola s Piccardom in njegovo ženo v neki gozd v okolici Cadi-za, kjer so jo ljudje kmalu našli. Letalca sta bila le nekoliko ranjena, sta nekako čudežno ušla smrti in se imata zahvaliti za življenje solidni izdelavi gondole. Razne merilne naprave v gondoli so ostale nepoškodovane. Kakor že omenjeno, je Jean Piccard brat znanstvenika Avgusta Piccard, s katerim sta dvojčka in sta si povsem podobna. Oče obeh Piccardov živi še danes ob Ženevskem jezeru v Švici in je star 100 let. Trpežne, močne in nepremočljive gojzerce in smučarske čevlje po 195 Din dobite v Trgovskem domu Stermecki, Celje. Pišite po cenik. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti, povzroči kozarec Franc-Jožefove grenčice takojšnje po-življenje zastale prebave. Obžalovanja vredni slučaji. Obešenega so našli v svojem stanovanju v Vetrinjski ulici v Mariboru 451et-nega Žagarja Jakoba Vidoviča. Ustrelil se je v Mariboru 141etni dijak realne gimnazije Avgust Jelen. Smrt s pomočjo tlečega oglja. V noči na 25. oktobra so odkrili v Mariboru na Koroški cesti v gostiln! s prenočišči samomor. Gre za 551etnega Otmarja Bablerja, bivšega trgovca in pristojnega v Konjice. Omenjeni si je najel v krčmi sobo in prinesel seboj 2 kg oglja. Oglje je izsul v skledo za umivanje in ga užgal. S strupenimi plini tlečega oglja se je zadušil. Ko so ga našli nezavestnega, je še sicer dajal znake življenja, vendar je bila vsaka pomoč zaman. Pri njem so našli 42 Din in 2 knjigi. Vzrok samomora ni znan. Nagla izsleditev ukradene krave. Jožefu Mejanu, posestniku na Vrholah pri Slov. Bistrici, je ukradel neznanec v noči lepo kravo. Koj po tatvini je bil ,v Mariboru živinski sejem in se je peljala posestnica in gospodinja Marija Mejan v Maribor, da bi izsledila na tejmišču ukradeno živinče. Že na mariborskem mostu je opazila svojo kra-iVo med tropo govede, katero so gnali gonjači. Podala se je na sejmišče, po- klicala na pomoč stražnika in koj so ugotovili, da je bila ukradena krava prodana v Hočah Francu Sagadinu s Ptujske gore, ki je izplačal prodajalcu 822 Din za s potnim listom še le v Hočah oskrbljeno kravo. Zadeva z ukradeno kravo, ki je priromala na mariborsko sejmišče, je v preiskavi. Napad na orožnika. Na dravskem mostu pri Borlu pod Ptujem sta stala dva orožnika in mimo je prišla družba iz Haloz, ki se je vračala domov na Dravsko polje. Eden je zagrabil poln slatinšek, katerega je imel v žepu in ga je pognal z vso silo enemu žandarju v glavo. Zadeti se je zgrudil nezavesten in razgrajači so se razleteli. Orožniki so prijeli dva posestniška sina in ju oddali v zapore v Ptuj pod sumom, da sta izvršila napad. Družinski oče v prostovoljno smrt, V Podovi pri Račah se je obesil 421etni brezposelni kovaški pomočnik Konrad Kline. Zapušča ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. Požigalec na delu. V Ločici pri Polzeli je v zadnjem času na delu peklensko zlobna požigalčeva roka. Pred dobrim mesecem je drugič gorelo pri Pircu, po domače Pavlincu, nekoliko prej pri Vašlu. Dne 24. oktobra okrog 10. ure v noči se je pojavil rdeči petelin v Posedelovem gospodarskem poslopju. Splavarji, ki so tedaj vozili mimo, so zbudili domače in jim pomagali pri rešitvi živine. Ubogi ljudje so obupani, ker požigalec še vedno ni izsleden. Obosojen mlad zločinec. Ljubljansko sodišče je obsodilo 23. oktobra 261etne-ga fanta Ivana Knifica, doma iz Trboj pri Smledniku, na 20 let ječe radi roparskega umora in prestopka zoper prometno varnost. Ivan Knific je bil obtožen, da je 19. avgusta v noči sunil posestnika Franceta Oslja na njegovem domu z nožem v prsa tako, da je zabodeni po treh urah izkrvavel. Zaklanemu je izmaknil iz žepa 303 Din, sedel na kolo in oddirjal brez luči po cesti, kjer je zadel okoli ene ure zjutraj 20. avgusta ob kolesarja Ivana Rozmana, ki je padel vznak s kolesa, si prebil pri padcu lobanjo in je umrl pozneje v ljubljanski bolnišnici zaradi otrpnenja možganov. Obsojena tolovajska deteljica. Dne 11. septembra je prodal Franc Miklav-čič iz Mišjega dola na sejmu v Šmart-nem pri Litiji par volov za 4750 Din. Od izkupička je izdal nekaj denarja sinu in stricu. Na povratku proti domu se je oglasil v krčmi pri Špančku v Pustem Javorju s svojim prijateljem. Pri isti mizi je sedelo še več moških. Iz omenjene krčme do Fajdigove na Temenici se je Miklavčič peljal s svojo družbo. Pri Fajdigi je dal sejmar za en liter, je sedel med posestnikoma Jo-žetom Zupančičem in Antonom Rusom, oba iz Zagorice pri Št. Vidu. Obema je razlagal o dobri prodaji volov, vendar jima denarja ni -pokazal. Bankovce za 3000 Din je imel spravljene v listnici v prsnem žepu telovnika, srebrn denar pa v hlačnih žepih. Po ostavki Fajdigove krčme je hotel Miklavčič domov, a na samoti ga je pričakal neznanec, ga udaril s pestjo po ustih in mu prebil gornjo čeljust. Po udarcu ga je eden od napadalcev še zagrabil za vrat, ga podrl na tla in drugi je začel stikati za njegovim denarjem. Napadeni Miklavčič je imel toliko moči in duhaprisot-nosti, da je potegnil z bliskavico listnico iz notrajnega žepa, jo držal v roki in tiščal roko v obcestni jarek. Tolovaja sta mu odvzela le 1340 Din in na kraju zločina so našli drugo jutro 10C Din. Opisani roparski napad je obravnavalo novomeško sodišče 25. oktobra. Obtoženi so bili zločina že zgoraj omenjena Miklačičeva sopivca pri Fajdigi Jože Zupančič in Anton Rus. Pomagal jima je Pavel Groznik, kočar iz Zagorice. Zupančič in Rus sta bila obsojena vsak na 4 leta in 1 mesec ječe, Groznik na 1 leto in 7 mesecev. Bogat vlomilski plen. V noči od 23. na 24. oktobra je bilo vlomljeno v Dolnjem Malharovcu pri Št. Jerneju na Dolenjskem v trgovino Mihaela Bana. Iz navrtane blagajne je zginilo 13.000 D gotovine in nekaj zlatnine. HHHHBHBHHHHHHCHJHa Slovenci! Uradi, občine, šole in posamezni! Slovenski umetnik Božidar Jakac je letos poleti na Bledu napravil portret Nj. Vel. kralja Petra II. Ta slika je izredno ugajala tudi pokojnemu vladarju Aleksandru I. V vse urade, občine, šole in naše domove naj pride ta slika, posebno še zaradi tega, ker gre polovica čistega dobička v smislu dogovora z Nj. Vel. kraljico Marijo v umetniški fond za nenameščene slovenske upodabljajoče umetnike. Cena slikam je: format razglednice (v originalni barvi) 4 Din, format razglednice v fotobarvi 2 Din; format 29— 42 cm lastnoročno signirana 120 Din. Naročila za slike sprejema: TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU IN PTUJU. TJaraHHHHHHHHHHHEIB se je vedno bolj približevala vasi. Hvaležni smo tistim, ki so izposlovali kredit za kritje teh stroškov. — Na dan Vseh svetnikov se bomo spominjali tudi rajnih vojakov, ki so padli med svetovno vojno. Po drugih krajih imajo v vojni padli vojaki lepe spomenike kjer se vršijo ob Vseh svetih molitve za pokoj njihovih duš. Tudi pri nas so si želeli svojci padlih vojakov tak spomenik in so darovali v ta namen lepe svote. Želimo, da se spomenik čimprej postavi, ali se pa naj denar razdeli. — tjt . — Na Gornji Bistrici je umrl ugleden mož Jakšič Matija. Pokopali smo ga ob zelo vileki udeležbi ljudstva v četrtek dne 25. oktobra. Naj počiva v miru! Naša gimnazija. Dne 28. oktobra je poteklo 15 let od otvoritve slovenske gimnazije v Soboti. To je bila v Slovenski Krajini prva slovenska šola po prevratu. V I. razred se jih je takrat vpisalo 33. Do konca leta jih je pa preostalo samo 30* med njimi 14 iz občine Krog. Ljudje niso imeli zaupanja do slovenske šole in so dijakom odsvetovali vpis v šolo. Vodja šole je bil g. Bračko Ivan, katerega dijak; št do danes niso pozabili. Bil je dobričina in veliko je s svojo vljudnostjo pripomagal, da je I. razred obstal do konca leta. Po otvoritvi so namreč razni tieprijtftelji »Slavov« pretili dijakom. Grosirli s'o jini, da jih dejansko napadejo, če ne izstopijo iz gimnazije. Posebno piko so imeli na dijake iz Kroga. G. Bračko je imel z dijaki velike težave, kajti sloven skega jezika niso obvladali, o slovnici niso imeli pojma. Pa vseeno jih je izdelalo v I. razredu 22. Trije so bili celo odličnjaki. Leto za letom se je število teh dijakov krčilo, tako da sta od vseh Prekmurcev iz tega I. razreda maturirala leta 1927 v Ljubljani le dva in sicer gg. Bejek Janko, zdaj kaplan v Čren-sovcih, in Ferenčič Joško, zdaj banski uradnik v Ljubljani, oba iz Kroga pri Soboti. Ti tai Anica je pa maturirala leta 1931 na uči- teljišču v Čakovcu, pa je kmalu po maturi umrla. — Ko se spominjamo na početek naše gimnazije, nam prihaja na misel tudi dolgo^ letna borba za popolno gimnazijo v Soboti. Vsem čitateljem »Slovenskega gospodarja« še mogoče ni znano, da ima naša Krajina okrog 100.000 prebivalcev, da ima letos v I. razredu 116 dijakov, da ima naša nižja gimnazija 326 dijakov, dočim jih ima popolna gimnazija v Kočevju le 303 in tam je v I. razredu le 48 dijakov. Mogoče vam je neznano, da je imela lani nižja gimnazija (4 razredi) v Petrovcu v Bački 49 dijakov, dočim bi jih bilo v Soboii letos samo v V. razredu, če bi ga otvorili, 51 dijakov. Ko prosimo za popolno gimnazijo, pa pravijo, da nimamo zadostnega števila dija-štva Župnija Turnišče je razpisana. Rok je do 2. decembra. Dne ¡¿8. oktobra je dopolnil 60 let eden naših slovenskih največjih, najbolj znanih in obče priljubljenih pisa-j teljev, pesnikov in dramatikov — g. Fr. Ks. Meško. Jubilantova književna dela so veselje našim malčkom, čaša miru in svetilnik pravih vzorov mladini in vsestranska spodbuda k pravemu krščanskemu življenju ter k ljubezni do slovenske domovine odraslim. Meško kot pisatelj, pesnik in dramatik je bil soglasno in res z veseljem sprejet ter občudovan od vseh slojev našega naroda, ki mu je in mu bo ostal trajno hvaležen za njegove lepo izbrane in z vso ljubeznijo njegove mehke duše de-ci, mladini, kmetu in izobražencu zaupane literarne cvetke. O Mešku kot književniku so že napisane cele knjige, v ¡katerih mu je priznana njegova književna plodovitost in vrednost. »Slovenski gospodar« se ne more spuščati v natančnejše naštevanje in pohvalo Meškovih del, pač pa s ponosom častita jubilantu, ker je njegov dolgoletni, marljivi ter požrtvovalni sotrudnik ter dopisnik. SEow€n§Ma MmUm. Črenscvci. Regulacija' Mure pri Dolnji Bistrici polagoma napreduje. Zadnji čas je bil, da se je začelo z regulacijo, kajti struga Mure angleško letalr t ct«, ki leti z brzino 360 km na uro. Angleški letalec Scott, ki je skupno z Blackom zmagal v dosedaj najdaljšem tekmovalnem letu iz Londona v Mel-bourne v Avstraliji. Polet je bil izvršen v 71 urah, ako odštejemo petkratni pristanek, v 52 urah. Vsemogočni nam ohrani vzor slovenskega književnika zdravega ter zadovoljnega pri peresu in v dušnem pa-stirstvu! Kratek življenjepis, Fr. Ivsaver Meško se je rodil 28. okt. 1874 pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Gimnazijo je študiral v Ptuju in Celju, ^bogoslovje v Mariboru in v Celovcu. Za mašnika je bil posvečen leta 1898. Služil je najprej kot kaplan v Škocija-nu, nato v Podjuni in na Višarjali. Leta 1900 je prišel kot. župni upravitelj v Gnesau pri Feldkirchenu, leta 1901 v Gredinjski klošter in v Št. Danijel nad Prevaljami, kjer je ob koncu tega leta postal župnik. Leta 1906 je dobil župnijo pri Mariji na Zilji, odkoder so ga 5. januarja 1919 pregnali po prevratu Nemci in nemškutarji. Za ča-a plebis- cita na Koroškem je služil v Tinjah, v juliju 1921 je prišel kot kaplan v Dravograd, a 1. avgusta 1921 kot župni upravitelj na Sele pri Slovenjgradcu, kjer je sedaj župnik in upravitelj sta-rotrške dekanije. Fraiijo Tanjšek, Št. Andraž pri Vel. Kolo življenja teče neprestano. Bolj ko človeštvo napreduje, bolj ko nam moderna znanost in tehnika odkrivata nebroj načinov, kako bi si olajšali svoje življenje, tem večji nered vlada v svetu, tem težje živimo. Le poglejmo okrog! Na eni strani izobilje — pokon-čujejo na stotine milijonov različnega blaga, samo da bi obdržali ceno na po-željni višini, samo da bi si drugi to blago težje kupili. Na drugi strani pa vlada največje pomanjkanje — tisoči in milijoni životarijo v največji bedi in pomanjkanju. In tako mora današnji človeški rod-poleg vsega izobilja stradati An hirati. To je sad materialističnih in brezver-skih načel, ki vladajo v svetu in ki prihajajo od drugod tudi že k nam. Skraj- ni čas je, da se temu pojavu postavimo z vso silo v bran, da ohranimo našemu rodu ono globoko vernost in zvestobo do krščanskih načel in vnemo za ohranitev slovenske samobitnosti, ki ga je dičila v preteklih dneh. In baš tukaj čaka sodobno mladino obilo dela. Ona je pozvana, da z vzajemnim in skupnim delom postavi temelj srečnejši bodočnosti vsaj našemu narodu, ona je poklicana, da z vstrajnim in smotrenim delom zajezi ta uničujoči val, ki grozi, da omaje temelje družabnega reda. Naša mladina mora nastopiti s svojim, krščanskim načelom prilagojenim družabnim pokretom In nazorom, ki je edino sposoben, da ustvari nov življenski red po načelih vrhovnega poglavarja katoliške cerkve. Tu ne pomaga nobeno oklevanje; zavihajmo si rokave ter trdno in krepko zgrabimo za delo, ki nas ne sme ustrašiti, četudi je naporno. Pokret sodobne mladine pa mora biti dovolj premišljen in odločen, da bode lahko z uspehom tekmoval z drugimi pokreti in strujami. Zato se ozira naša mladina predvsem na sedanje razmere. Naša mladina se dobro zaveda, da je z novimi časi nastopil tudi nov način delovanja. Nič se ne ozira na omalovaževanje r.ekaternikov, ki še vedno hvalijo lepe stare čase in oblike. Naše mladinsko gibanje bodi izraz našega hrepenenja: ustvariti nekaj boljšega kot je današnje brezciljno življenje; iztrebiti pa tudi iz svoje srede vso puhlost praznih manir. Vsi tisti, ki gledajo naše mlade nekako postrani, naj vedo, da mladost ni okostenelost, da se hoče naša mladina razgibati, da hoče dati izraza svojim mislim in čustvom, izvirajočim iz krščanskega in narodnega prepričanja. Od dela mladine je odvisno, kakšna bo bodočnost naša. Če se bo lahko nemoteno udjestvovala v zasebnem in javnem življenju, če se bo vstrajno izobraževala in izpopolnjevala duha in srce, smemo upati, da tudi za nas napoči boljša doba, da bo končno tudi naš narod našel pot do prave sreče in zado-voljnosti. Mladina, zavedaj' se svoje velike naloge! KRIŽ NA DONAČKI GORI. Lansko leto je vzniknila ta misel v duši vnetega prosvetnega delavca iz vrst kmečke mladine Poldeta Vostner, duhovščina rogaške dekanije pa je to misel prevzela. Prvi, ki je položil temelj temu spomeniku, je bil sedaj že umrli prevžitkar Motoh Franc iz Rajnkovec, ki je v svoji zapuščini zapustil 1000 Din za križ na Donački gori. Vrvi iz žeaskih las. V Kioto na Japonskem je svetišče, k: hrani za naše pojme nekoliko čuden ter redek budistični ostanek ali relikvijo. Gre namreč za 53 debelih vrvi, ki so bile spletene nekako pred 200 let.i iz las 30 tisoč žensk. Te vrvi so rabili, ko so vlačili v višino tramo-,vje za Kuddhov tempelj. Vrvi so ohrdnili kot nekako nagrado za požrtvovalnost vernega japonskega ženstva. Izredna navada glede uporabe kočij na Španskem. Dolgo časa je obstojala med Španci navada, da se ni nHvdo poprej poslužil nove kočije, dokler se ni peljal v njej duhovnik z Najsvetejšim. Januš Goleč: 16 Lov na zaklade. Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja. Dalje. Jim ni bilo za toli zaželjeno zlato in prišli so le tako daleč, kakor daleč segajo njihova lovišča, v katera so se odpravljali koj po našem prihodu vsi odrasli moški. Pred deževno dobo so se hoteli založiti s svežim mesom ter ga na-sušiti za mesece dežja, ko tudi prerijski Indijanec obilno spi ter je in čuva svoje zdravje pred skrajno nezdravo mokroto. Dopovedovali so nam s kazanjem, da bodo lovili zverjad s pomočjo ognja in so že vse tozadevne priprave v polnem teku. dicije g. Daviš Graham je že videl z ognjem in nam je zatrjeval, da miv. Indijanci niso imeli prav nič proti ogledu njihovega načina jesenskega največjega lova, s katerim se založijo za več mesecev z obilnimi zalogami na solncu posušenega mesa. Sklenili smo, spremljati Indijance na njihovem lovu. Naslednjega dne smo marširali k Velikemu jezeru. Tu je že čakalo kakih 200 Indijancev s precejšnjim številom psov. Na licu mesta so nam razložili svoj veliki lovski načrt, ka- Vodja ekspe-indijanski lov je prav zani- terega so nameravali izvesti z ognjem. 50 tekačev je bilo določenih, da podtaknejo ogenj na večih mestih v polkrogu, ki se je razprostiral v obsegu 60 km. Na levi in desni strani polkroga tečeta reki kot obramba proti razširjenju požara na vse strani. Indijanci so se pripravljali na ta lov že pred meseci. V ta namen so požgali ob Velikem jezeru vso travo. Zrasla je že nova in sveža. Na pasu, ki ga je tvorila sveže zelena trava, so se razvrstili lokostrelci, nekoliko bolj zadaj so zavzeli prosto - metalci kopij. Najprej srno zapazili v daljavi posamezne male oblačke dima. Čez nekaj ur so švigali plameni in ogenj je bilo opaziti na celi polkrožni črti. Še ena ura in celo obzorje je bila ena sama črna, kadeča se in z bliski plamenov osvitljena stena. Ogromne množine dima in pare so se dvigale proti nebu, kjer so se strnjevale v debele, rumene oblake, ki so naposled povsem zakrili solnce. Tu pa tam je že pribežala iz šume plaha srna ali ponosen jelen. Po zraku je švisnilo nekaj strelic, smrt je pričela svojo košnjo. Na bregu jezera sem poiskal visoko drevo in se udobno namestil na njem. Z daljnogledom sem zasledoval prav dobro potek požara. Le kakih 20 do 30 km nas je ločilo od njega. Približeval se je z neugnano naglico. Že sem čul pretresljive glasove begajočih živali, vmes so so G. Sunčič Lojze, kaplan pri Sv. Križu, je žrtvoval vse svoje zbirce in tudi največ storil v organizatoričnem oziru, da se je ta misel uresničila. Posebno so se pokazali fantje, ki so s kulukom in malo plačanim delom žrtvovali dneve in noči. O porcijunkuli so začeli z delom ter razkopavali 100 let stare ruševine nekdanje kapelice, ki je tukaj stala, a jo je strela porušila. Dne 12. avgusta se je blagoslovil temeljni kamen spomeniku. Ob tej priliki so fantje rogaške dekanije napravili šta-.feto od Sv. Križa tjagor na vrh Donačke gore. Tako je vzrastel križ v višino 8 m in pol, k", mu je arhitekt Glanc iz Slatine dal'obliko, stavbenik Gologranc iz Celja pa ga je zgradil V teku enega leta je misel vzklila in se tudi večjidel uresničila, gotovo je to ena najlepših svetoletnih oddolžitev. V nedeljo 21. oktobra, na dan blagoslovitve, nam je nebo naklonilo najlepši jesenski dan. Ob 11. uri je bila gora že čisto polna ljudi, ob pol 12. uri se je pričela redka gorska slovesnost. G. Sunčič se j3 v lepih besedah zahvalil vsem, ki so pripo- mogli do tega krasnega spomenika ter orisai tisočletja staro zgodovino Donačke gore. G Cilenšek, župnik iz Poljčan, je blagoslovil spomenik, nakar je daroval g. Sunčič sv. mašo. Med mašo je igrala godba kostrivniške Marijine kongregacije vse one pesmi, ki so se proizvajale na mariborskem evharističnem kongresu, ljudstvo je na glas pelo in molilo. T>o končani sv. maši so govorili gg. Sunčič in Cilenšek, mladenič Polde Vostner, ki je pozdravljal sv. križ ter se zahvalil slovenski mladini za njeno vneto sodelovanje, Bratuš iz Slatine, ki se je zahvalil g. Sunčiču za njegovo vneto delovanje, končno je še spregovoril g. Geratič iz Maribora kot zastopnik FKA. Godba je zaigrala »Povsod Boga«, slovesnost je bila končana. Križ na Donački gori stoji, spomenik Kristusu Kralju. Najtežje je končano, nas vseh želja pa je, da še pristavimo, zraven majhno kapelico, majhno rvetišče Kristusu Kralju. — Mladina, vzami še to stvar v svoje roke! Sele pri Slovenjgradcu. Dne 25. oktobra js iu umrla po dolgem in hudem bolehanju žena bivšega našega župana Pavla Ilovnik šele 34 let stara. Žalujočemu možu in sinčku izrekamo srčno sožalje! Blaga mati naj počiva v miru! — Letina je pri nas le bolj slaba in kriza pritiska zmerom huje. Nikjer denarja, les ne pre, živina nima cene. -— Po snegu, ki je vsaj v spodnjem delu fare skopnel, imamo krasne jesenske dneve. Bele vode. Morda mislite, da smo Belovodča-iii že utihnili, ker niste čitali od nas nič novic. Zato sedaj več skupaj. — Povodom birmo-vanja smo slovesno sprejeli prevzv. g. knezo-ikofa dr. Tomažiča. Ob sprejemu je bila navzoča skoro vsa župnija ter so se škofu poklonile zlasti Marijina družba, Apostolstvo mož in šolska mladina. V petek dne 8. junija je (jila pri Sv. Križu slovesna škofova sv. maša, katere za škofom Slomšekom še tu ni bilo. Dne 8. junija je bila sv. birma v Belih vodah. Is- kreno se nam je priljubil ljudomili nastop našega Nadpastirja, a tudi Prevzvišenemu je tako ugajalo v naših romantičnih gorah, da je ostal dva dni med nami. — Prevzvišenemu je vneto delovanje našega župnika č. g. Franca Klasinca tako dopaalo, da je istemu sedaj izročil župnijo Brežice. Dne 22. oktobra smo imeli od nadvse priljubljenega g. /upnika ganljivo poslovitev, zlasti mladina, Mar. družba in Ap. mož. Zastopnik mož je .v poslovilnem govoru med drugim rekel: Tri leta ste delovali med nami, za nas vse žrtvovali, bili duša verskega in gospodarskega življenja. Cerkvena posest, olepšave pri cerkvah, pred vsem pa nova cesta v Belevode Vam pričajo v trajen spomin: storili ste,' kar ni pred Vami nih če dosegel in bi tudi brez Vas najbrže nobeden. Vaše delo bo v korist in srečo naše župnije ter vseh, ki se Vas bodo hvaležno spominjali!« Iz srca želomo, da bi bilo delovanje g. župnika Klasinca tudi v Brežicah spremljano z blagodejno srečo in obilnim božjim blagoslovom. Zapuščena čreda pa srčno želi zopet tako vnetega pastirja. — Šolski pouk v Belih vodah so poprej tu vedno opravljali župniki. 11. junija pa je začel z rednim šolskim poukom kot prvi učitelj g. Tone Valenčak. Bele vode so se pomladile, ker je približno 60 odstotkov; maljših izpod 14 let in je precej šolske mladine. — Začetkom aprila se je od nas poslovil spreten organist in pevovodja g. Rizmal Fr., ki je odšel v Žalec. Tudi na tem mestu mu želimo obilno uspeha. Za njim smo pa dobili že marsikaj, samo tega še ne, kar bi> se lahko nazvalo: organist. Selnica ob Dravi. V nedeljo, 4. novembra, se obhaja pri nas običajna »bratovska nedelja«, ki se ob njej zbere vsako leto v naši cerkvi prav mnogo vernikov i z raznih krajev Slovenske Štajerske. Pridite, da molite za lastno zve-ličanje in za dušni blagor rajnih! Sv. Trojica v Slov. goricah. Na dan pogreba blagopokojnega Nj. Vel. kralja Aeleksandra I. Zedinitelja, dne 18. oktobra 1934, ob 8. uri ee je vršila v župni cerkvi Sv. Trojice v Slov. gor. žalna služba božja, katere so se udeležili šola, oblasti, uradi in mnogo faranov. G. župnik p. Ernest Jenko je s prižnice prečrtal škofovo žalno okrožnico, v kateri v imenu vse lavant. škofije, škof s stolnim kapiteljem, duhovščina z vsem ljudstvom iz dna srca obsoja zločin, ki je z največjo žalostjo napolnil srca vseh zvestih državljanov in s studom ves omikani svet, izreka globoko odkritosrčno sožalje hudo preizkušeni kraljevski rodbini in prisega novemu kralju Nj. Vel. Petru II. vdanost in zvestobo. Pripomnil je še to, da naj bo ta grozni ztdčah prav vsem resen opomin, kam pripelje človeka nevera in apeliral na zbrano ljudstvo, da vzga-j ia mladino v Kristusovem duhu, v duhu katoliške svete Cerkve, da §e ne bodo več taki zločini ponavljali. Nato je g. župnk opravit 6lovesno sv. mašo 3 slovesno asistenco. Po sv. maši so se pred oltarjem in" na koru menjaje prepevaje opravile predpisane molitve za blagopokojnega kralja in za Nj. Vel. kralja Petra II. Končno je zapel cerkveni pevski zbor Grilančevo žalostinko za mešan zbor: »Jaz sem življenje in vstajenje«. — Po cerkveni žalni službi božji se je v dvorani g. K. Goloba vršilo žalno zborovanje, katerega so se udeležili farna duhovščina, oo. frančiškani, oblasti, uradi, šola, cerkvene in kulturne organizacije skupaj. Po prisegi vseh navzočih vdanosti in zvestobe novemu kralju Nj. Vel, Petru II. je ceiv kveni pevski moški zbor zapel »V:gred se povrne« in narodno himno »Bože pravde«. razlegali vreščeči bojni klici Indijancev, če je hotela zverjad uiti skozi gosti oklep prežeče smrti. Med tem se je zbralo v zraku na tisoče ro- E)arskih ptic, od malih skobcev in sokolov do or-ov in največjih jastrebov mrharjev. Divje so vreščale ter čakale na manjšo divjačino. Zdaj pa zdaj se je spustilo iz zračne višine krilato telo liki puščica in v naslednjem trenutku se je že dvignilo s plenom v kljunu in med kremplji. Videl sem brkastega sera. Odnesel je v zračne višine dolgo kačo. Silovito se je oklepala jeklenega prijema, a ni ji uspelo, da bi se bila osvobodila. 50 indijanskih tekačev, ki so zanetili požar, ¡¡e tekalo ob bregovih obeh rek ter preprečilo vsak obupen poskus bega v svobodo. Zdajci je zajel plamen obsežen palmov gozd. V drevesnih kronah so viseli šopi posušenih li-fctov. Komaj se je dotaknil ogenj prvega drevesa, že je bil v nekaj sekundah ves gozd v plamenih. Visoko so se poganjali ognjeni zublji. Divje prasketanje, pomešano z neštetimi in raznolikimi glasovi obupane divjačine, mi je udarilo na uho. Zdaj je planila iz velikega gozda Čreda jelenov. V naslednjem trenutku je pisk-nilo po zraku na desetine kopij, vmes truma fctrelic in v hipu so bile prve vste jelenov na tleh. Ostali so se kakor na povelje razpršili na vse strani. Toda od povsod jih je čakala smrt v obliki kopij ter puščic. Nekaj jih je pridrvelo do reke, kjer so se zgrudili onemogli. Iz plamenov se je izmotal velik jaguar, katerega je preganjala ter podila tolpa psov. Z vso urnostjo je planil na najbližjega Indijanca in ga podrl na tla. Še nekaj dolgih skokov, še par prijemov krog debla in že se je skril za debelo vejo pod menoj. Ozrl se je kvišku, spogledala sva se. Srečanje s človeškimi očmi ga je toliko preplašilo, da je zgubil ravnotežje in omahnil na tla. Bilo je prvič, da sem videl jaguarjeve oči prevzete od presenečenja in strahu. Pomeril sem iz samokresa, krogla mu je prebila glavo in po par obupnih skokih se je zvil v iklopko in obležal mrtev. Iz gozda so se pričele valiti skupine drugih živali. Najprej sta prisopihala dva rdečkasta volka. Sprejela ju je množica kopij in strelic. Z lisicami in šakali so opravili na pol že kar psi. Medvede mravljinčarje, katerih ne morejo za nič uporabiti, so pustili, da so se pognali v vodo, jo preplavali in se rešili na drugo obrežje. A zdaj se požene iz gozda ogromna kača. Dober meter visoko se je dvigalo njeno telo. V silnih skokih se je sikajoč poganjala proti vodi. Žalostna statistika. Statistično je dokazano, da se potopi vsako 29. uro v morjih po celem svetu 1 ladja. Podzemeljske votline. Na južnem Angleškem, v Kentu, je vse polno podzemeljskih votlin. Votline ležijo 27 m globoko- pod zemljo in znaša njih' skupna dolžina 33 km. V treh jamah ima prostora 80 tisoč oseb in jih uporabljajo za go-* jenje gob, ki se imenujejo »šampijoni«. Papirnati Jakob. V znanem londonskem predmestju Croydon živi čuden mož, kateremu pravijo pa-! pirnati Jaka. Je čudak". Ena njegovih posebnosti je tudi ta, da nosi čevlje in obleko iz papirja. Že celih 12 'et Sv. Bolfank t Slov. goricah. Zares vsaj skromen spominek zasluži pok. Barbara Mohorič, kmetica iz Trnovske vasi, tudi v našem ''stu. V prerani grob je legla nad vse dobra skrbna gospodinja, res vzor krščanske matere ter vneta pospeševateljica vsega lepega in dobrega. Da v ugledno Mohoričevo hišo prihajajo samo dobri gosti, namreč krščanski listi in knjige, je nemala zasluga pok. Barbare. Nad vse pa jo je dičila umetnost res prave in krščanske vzgoje svojih otrok, s katerimi jo je Bog z njenim dobrim, tudi vzor krščanskim možem obilo oblagodaril. Med 13 otroki jih živi še zdaj 9. Veliko pravega junaštva je pokazala v svoji dolgi in mučni bolezni, katero je res z angelsko potrpežljivostjo prenašala. V svoji bolezni, parkrat previdena s sv. zakramenti, je tudi na dan smrti v nedelja dne 21. oktobra želela bit' pri sv. maši vsaj v duhu; saj se je v ta namen še sama pokrižala, ko je k začetku službe božje pozvonilo. Res blagor mu, ki v Gospodu umre! Izredno lep pogreb je dokazal, da je bila rajnica vsesplošno priljubljena v vsej bolfanski župniji,. — V pondeljek dne 22. oktobra pa je bila pokopana Marija Kram-berger, prevžitkarica s Trnovskega vrha. Naj jima da ljuifi Jezus večni mir in pokoj! Fram. Dne 27. septembra umrli materi Mariji Koren je sledila dne 24. oktobra Julijana Medved, Jergejeva gospodinja, še le v 36. letu življenja. Na srcu bolana je iskala rešitve v bolnišnici v Mariboru, pa je tam umrla in zapušča potrtega moža s štirimi nedoraslimi otroci. V Gradišču je dne 25. t. m. umrl Simon Repnik v 88. letu. Kdo ne bi rad imel dobrega starčka, ki je vsako zimo na topli peči sedeč molil rožni venec, prebiral mašne in druge bukvice, vmes pa tudi kaj povedal iz davnih dni. Letos pa je začel vidno pešati, odložil je pipo tobaka in šel v večnost k svojemu patro-nu. Poleg teh še žaluje družina Štern-Encij v Morju za šestletnim Stankotom in Anton Mom na Planici za polletnim sinčkom. Dobri Bog jih vse tolaži, rajnim pa daj večni mir in pokoj! Ptujska gora. Številni, romarski shodi na Ptujski gori so bili vkljub težkim časom in trdovratni krizi precej povoljno obiskani. Pač dokaz, kako radi se zatekajo k ptujskogorski Materi božji, kjer vedo, da bodo gotovo dobili dušno ali telesno tolažbo. Nad vse krasen je bM tabor otrok, katerega se je udeležilo nad 2000 malčkov iz cele dravskopoljske de-kanije. Z mnogimi otroci so prihiteli tudi starši na našo Ptujsko goro. Ves tabor otrok se je udeležil pobožnosti v cerkvi in med sv. mašo je ubrano prepeval otroški zbor. Za nastope izven cerkve jim je požrtvovalni orga-nist Janko Mohorko pripravil lepo okrašen oder, raz katerega so deklamirali otroci in v svojih govorih povdarjali neomajno "vero v Odrešenika sveta in zaupanje do Matere božje. Ker smo bili vse poletje v tako lepem raz položenju, nas je še bolj pretresla vest, da je smrt potrkala na vrata našega g. šolskega upravitelja Simona Kerblerja in mu vzela edinca Brankota, učenca I. razreda. Ko je to žalostno vest naznanil zvon iz ozkih lin ptuj-skogorskega zvonika, so zaplakali stari in mladi. Otroci, ljubitelji pokojnega Brankota, so venomer nosili cvetje, s ka'erim so posuli mrtvaški oder svojega sošolca. Če se je že vsa fara jokala nad lepim in dobrim otrokom, koliko bolj sta šele žalovala dobri oče in blaga mamica. Kako smo ljubili našega Brankota, je najbolj pokazal pogreb, katerega se je udeležilo vse učiteljstvo, šolski otroci, orož-ništvo, financarji, trgovci in gostilničarji ter člani raznih društev. Pogreb je vodil domači gospod župnik Fr. Zagoršek ob asistenci 4 duhovnikov. Pred šolo je zapel v slovo priljubljenemu Brankotu župnijski pevski zbor pod vodstvom organista g. J. Mohorka. Žalo-etinka »Vse kar živi na tem svetu« je še bolj pretresla naša srca. Polagoma se je pomikal sprevod med donečim petjem psalma »Usmili se me Bog« proti cerkvi. Po sv. maši je zopet zapel mešani zbor »Ne jokajte«. Pri odprtsin grobu se je domači župnik v toplih 'in jedrnatih besedah poslovil od pokojnega. V imenu šolarjev je Pavla Jazbec, učenka IV. razreda, stopila pred grob in se od njega poslovila z lepimi besedami, ki so prešle v trikratni vzklik: »Z Bogom, Branko!« Nato je zapela šolska mladina pod vodstvom učiteljice Pavle Topolovec. Končno se je še enkrat oglasil cerkveni "pevski zbor s pretresljivo ža-lostinko »Duša, kam te pot pelja?« Užaloščenim staršem naše sožalje! Križevci pri Ljutomeru. Naša učiteljica gdč. ; Gabriela Ilercog je prestavljena od šole v Križevcih v Buče. Ko so zvedeli otroci, da jih zapusti priljubljena učiteljica, so prijokali iz šole. Kako srečne so bile one učenke, ki jim je bila učiteljica od I. do V. razreda! Bridko jo bodo pogrešala dekleta, katerim je bila izven šole učiteljica ročnih del in gospodinjstva. V srcih križevskih faranov živi ime Lila-gopokojnega očeta g. nadučitelja Antona Iler-coga, ki je umrl skoraj v šolskih klopeh kot žrtev svojega idealnega poklica, v katerega se je zrtal vživeti, v katerem je deloval za resnico in pravico. Sama njegova učenka gdč. He so že zahtevali marsikatero človeško žrtev. Tumba pomeni po slo-; vensko vojska. Zamorcem že njegovo ime — vzbuja strah! Leta 1930 je pri nekem takšnem viharju v njem utonil ^iš najboljši misijonar g. Stass z osmimi kristjani. Ravno na istem kraju je tudi nas zalotil vihar. Prepasali smo si rešilne pasove, obudili popolno kesanje, g. superior nam je tudi v naglici podelil sv. odvezo in pričakovali smo, kdaj bomo stopili pred sodni stol Nebeškega misijonarja. Kajpada sem poskusil vse, da rešim ladjo. Po 4reh urah nepopisnega boja z jezerom smo bili rešeni. Po tej vožnji sem moral ostati 8 dni v postelj', tudi drugim se ni nič bolje godilo. Drugič še kaj več. Prosim Vas, spomnite se me v molitvah. Vaš hvaležni brat Ant. Kramberger, C. M.« Pogumnim našim slovenskim misijonarjem v Afriki, Bengaliji, na Kitajskem in Japonskem bomo ustregli, če se bomo ob raznih prilikah zavzeli za misijonski tisk. Zlasti širimo v družine »Misijonski koledar« za leto 1935, v katerem je okrog sto slik iz misijonskih dežel in veliko poučne in zabavne tvarine iz misijonskega dela zlasti slovenskih delavcev. Naše geslo bodi: V vsako količkaj premožno hišo »Misijonski koledar«, revnejše hiše pa naj si ga izposodijo od drugih, da ga preberejo. »Misijonski koledar« stane 10 Din. Dobite ga pri čč. gg. župnikih. Kdor ga hoče naročiti naravnost iz tiskarne, naj piše na naslov: Mi-1 sijonska tiskarna, Domžale, Groblje. Zelo dobrodošli so sotrudniki katoliških misijonov, ki bi prevze'i razprodajo v svoji okolici. Kdor, čuti v sebi sposobnost in apostolsko gorečnost, za dobro stvar, naj pošlje svoj naslov na upravo: »Katoliških misijonov«, Domžale, Groblje. Vsi, ki potujete, ne pozabile na novi vozni red! Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR« Poslednje vesli. Politične novice. Žrebanje v senatu v Beogradu. Dne 29. okt. fee je vršila seja senata, na kateri je bilo na •dnevnem redu izžrebanje 23 izvoljenih senatorjev izmed 46, katerim poteče v smislu zakona po treh letih mandat. Izžrebanje se js tvršilo s pomočjo lističev, na katerih je bilo jia 23 zabeleženo »Ostanem« in 23 enakih lističev z besedo »Izpadem«. Iz dravske banovine so bili izžrebani: dr. Franc Novak, minister za socijalno politiko, dr. Vladimir Rav-nihar, odvetnik v Ljubljani, in dr. Janko Ra-ijar iz Krškega. Z žrebom »Ostanem« je obdržal senatorsko mesto dr. M. Ploj. Senatorji Ivan Hribar, dr. Gustav Gregorin in dr. Val Božič so imenovani od kralja in trajajo njihovi mandati 6 let. Skupno s senatorji, ko-¡jih mandati so bili izžrebani, so izgubili man-idate tudi njihov namestniki. V dravski banovini so to: dr. Alojzij Goričan, odvetnik in žu-jpan v Celju, kot namestnik senatorja dr. Rav-¡niharja; Ciril Pire, posestnik in župan v Kra-inju, kot namestnik senatorja dr. Novaka, in ;Ivan Sancin, bivši kmetijski načelnik v Ljub-lljani, kot namestnik senatorja dr. Rajarja. ¡Namestnik senatorja dr. Miroslava Ploja, ki ostane senator še nadaljna tri leta, je g. Jok. ¡Zadravec, industrijec v Središču. Domače novice. Vlom v mrtvašnico. Na pokopališču v Rad-fvanju pri Mariboru je bilo vlomljeno v mrtvašnico. Vlomilci so odnesli 5000 Din vredne Ikožuhe, last Pogrebnega društva. Orožniki '.z Studencev so lopove izsledili. Zabodljaj z nožem. Na cesti pri Vurbergu je bil napaden v noči 211etni posestniški sin Al. iKrepek iz Krčevine pri Vurbergu. Napadalec Iga je sunil z nožem v leva prsa nad srcem. Zabodenega so prepeljali v ptujsko bolnico. Hočemo, da v vsakem kraju lahko kupite koledar »Slovenskega gospodarja« za 10 Din. iKoledar dobite v vsaki knjigarni v Mariboru, Celju, Ptuju, Ljutomeru, Gornji Radgoni in v Ljubljani. Nadalje ga že imajo na razpolago sledeče posojilnice: Kmetska posojiliica Sveti Bolfenk pri Središču, Kmetsko-delavska hranilnica Teharje pri Celju, Posojilnica za slo-venjgraški okraj Št. IIj pod Turjakom, Posojilnica v Križeivcih pri Ljutomeru, Kmetijsko društvo Rečica ob Savinji. V raznih krajih imamo sledeče zaupnike, ki vam bodo dali koledar: Štefan Bakan, Nedelica, Turnišče; Kotnik Ludovik, Dobrije, p. Guštanj; Kisovar To-kne, Polhovgradec; Pečolar Ivan, Lajše, p. Šo-fštanj; Pustišek Miloš, Zdole, p. Kozje; Kamnik (Vinko, Suhidol, p. Slovenjgradec; Zijeznik F., /Savina, p. Ljubno ob Savinji; Vesočnik Ferdi-jnand, Luče; Jevšek Franc, Škale; Ivanuša Iv., Hum, p. Ormož. — Prosimo, da se tudi ostale ¡posojilnice, kakor tpdi zanesljivi privatniki ¡oglasijo kot naši zaupniki, da bodo oddajali ¡koledar »Slovenskega gospodarja«. V vsaki ¡župniji naj bo eden, ki bo omogočal, da dobijo ljudje na kraju samem koledar, dobijo ga ceneje, dotični pa za trud tudi nekaj zasluži. — (Prijave pošljite na naslov: Uprava »Slovenskega gospodarja«, Maribor, Koroška cesta 5. Podeželsko prebivalstvo dobi premalo plačano za svoje pridelke in svoj trud, zatorej jim hočem pomagati pri nakupu manufakturnih potrebščin. Prodajam 10 odstotkov ceneje kakor je v izložbah označeno, torej 10 odstotkov pod dnevno ceno, blago za ženske plašče in obleke v širokosti 100 cm že od Din 28.—, dub! za moške suknje od Din 81.— naprej. Velika zaloga pletenih jopic, zimskega perila, ostanki flanela po Din 6.— in 7.—, belega platna pc Din 5.—, hlačevine od Din 20. —naprej, pisa nega platna po Din G.— itd. Vse v veliki izbir pri: Anton Masun v Mariboru, Cosppskn ulica 8—10. 1106 Dopisi. Fr^m. Še nam je pred očmi pražalostni prizor, ko so se pri cerkvi oče it) otročiči zadnjič poslovili od drage Medvedove matere, ki jim jo je avto mrtvo pripeljal iz Maribora. Smrt dalje kosi ter je dne 27. oktobra pokosila 77-letnega Janeza Sagadin iz Morja. Bil je veren in značajen mož, povsod priljubljen in spoštovan. Naslednji dan pa mu je sledila v večnost Otilija Kamšek, sestra bivšega rajnega gospodarja Viktorja, ki je tiho in mirno živela poleg mlade gospodinje, ter ji pomagala pri gospodarstvu. Naj jima sveti večna luč! Gorica, župnija Cirkovce. Zadnjo nedeljo avgusta je biila blagoslovljena naša nova kapela, ki jo je postavila naša vas pod vodstvom Friderika Čelofiga. Nabavili smo si tudi zvon, ki je prvič zazvonil našemu viteškemu kralju Aleksandru I. Ptujska gora. Ljudje pravijo, da nesreča nikoli ne praznuje. Vprašajmo se, ali je to res? Da, res je. Mihec je mrtev. Glas velikega zvona starodavne župne cerkve na Ptujski gori je žalostno zapel svojemu zvestemu župljanu Mi-hecu Avguštinu zadnjo pesem »Mihec mrtev«. Usoda nesreče je zahtevala, da je ubogi Mihec ponesrečil pri prevozu repe z njive domov. Po nesreči je prišel pod voz ter so mu šla kolesa preko trebuha. Navzoči sta bili žena in hčerka Trezika. Z bliskovito naglico se je razširila grozna novica po vsem trgu in okolici. Bil je krščanski mož, globoko veren, imel je vedno odprto srce do revežev in siromakov. Bil je tudi grobokop čež 20 let. Zato je tudi zapla-polala iz stolpa črna zastava na trškem pokopališču pri sv. Lenartu v znak žalosti, da je preminul naš nekdanji grobokop. Pogrebne svečanosti za blagopokojnega Miheca so se vršile v pondeljek na trškem pokopališču. Domači pevski zbor je zapel žalostinko pod vodst-om g. organista Jankota Mohorko. Drago truplo krije gruda. Tudi gospod župnik je imel lep jedrnat govor in orisal njegovo krščansko življenje. Ti pa, dragi Mihec, počivaj v miru, da si odpočiješ od svojega trudapolnega dela, aj se nisi ustrašil ne vročine in ne mrazal Spavaj sladko! Z .Bogom, duša plemenita, vi" 'imo se v raju tam! Blagi ženi in hčerki naše prisrčno sožalje! Šmartno ob Paki. (Smrtna kosa.) Zadnjo soboto smo z globoko žalostjo spremili k zadnjemu počitku telesne ostanke moža, kot jih je le malo. Pokopali smo g. Klančnik Franca, p. d. Tomaška, posestnika v Slatinah. Imenovani je bil eden izmed redkih javnih delavcev, ki je vedno in povsod uveljavljal in pokazal svoje odločno slovensko in katoliško prepričanje. Njegove mnoge zasluge na javnem in verskem polju je v ginljivem poslovilnem govoru ob odprtem grobu lepo orisal g. župnik in dekan Presker. Rajni je bil med soustanovitelji tukajšnje Hranilnice in posojilnice, ves čas obstoja, to je celih 35 let, njen odbornik, dolgoleten načelnik in sedaj njen častni pred-s dnik. Pri občini Šmartno ob Paki je bil več let svetovalec in odbornik, predsednik krajevnega šolskega odbora in cerkveni ključar župne cerkve. Poleg drugih poslov pa je dolga leta pomagal opravljati posle cerkovnika. Zelo rad je podpiral slovenske časnike in je bil nad 50 let zvest naročnik »Slov. gospodarja«. Dosegel je visoko starost 81 let. Na njegovi zadnji poti ga je spremljal celokupen občinski odbor z županom na čelu, odbor Hranilnice in posojilnice in mnogobrojno drugo občinstvo, dokaz, kako je bil ranjki priljubljen. P^eVški zbor je v slovo ginljivo zapel lepo žalostihko »Nad zvezdami«. Blagemu možu pač veljajo besede velikega pesnika: »Umrl je mož, kje tak je še med nami?« Naj v miru počiva, žalujočim naše sožalje! Eamenščak pri Ljutomeru. Že zopet so ljutomerski zvonovi v nedeljo dne 21. t. m zapeli mrtvaško pesem in nam naznanili tužno vest, da je po mukapolni bolezni izdihnil svojo blago dušo g. Ivan Rajh, posestnik na Ka-menščaku, v starosti 79 let. Zapušča ženo-vdo-vo in enega sina, Pri odprtem grobu mu je zapelo domače pevsko društvo pod vodstvom g. Potočnika nagrobnico »Nad zvezdami«, za kar se mu šzreka prisrčna zahvala, kakor tudi častiti duhovščini in vsem, ki ste ga obiskali v bolezni ter ga spremljali r.a njegovi zadnji poti. Bog plačaj! Tebi pa, dragi oče, kličem: Počivaj v miru, kajti »Le križ nam sveti govori, da zopet vidmo se nad zvezdami.« Žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ ♦ ♦ Pozor! Pozor! Za češčenje presvetega Rešil jega Telesa je izšel nov molitvenik ♦ „Pridite, molilno!" ♦ f # ♦ ki obsega poleg običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skupne molitvene uro. Zelo priročna knjiga stane samo Din 16"— z rdečo obrezo in Din 20"— z zlato obrezo. Knjiga se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. ♦ # ♦ ♦ Inserirajte X po naravnem orth. meh. potu brez operacije, brez bolečin, brez motenja poklica, samo z uporabo mojega avstrijskega patenta je mogoče. Brezplačno neobvezno predvajanje v sledečih krajih: 1098 Spielfeld-Strass: v hiši gostilne Kaschl: sredo 14. novembra od 8. do 2. ure. Radgona: v hiši hotela »Kaiser von Oesterreich«: četrtek 15. novembra od 8. do 2. ure. Ena mi dnevno doposlanih zahval: Ze 36 let z obojestransko kilo obtežen, ki mi je mnogokrat napravila velike bolečine, sem sedaj po uporabi vašega skrajno prikladnega patenta od moje kile hvala Bogu popolnoma oproščen. 67 let sem star, 36 let sem imel kilo in sedaj sem tega rešen. O, kako je vesel vaš srčno udani: Aleksander Klinger, župnik, Pfarramt Lanzenkirchen. Dajte si doposlati mo;o pojasnilno itus.rovano brošuro proii dopo-šiljatvi dvojne pisemsVe poštnine neobvezno in brezplačno Pozor pred ponaredbami! F. G. SfrßifßnBiler FflnstenfBldbrucS bei München Wm *.....-- Žensk Naša kuhinja. Zrcalo vsake gospodinje je njena kuhinja. Ohenem je pa tudi srce slehernega doma. Žalostno je pa dejstvo, da se ta prostor ponekod vse preveč zanemarja. Ni treba, da poznaš lastnosti gospodinje. Stopi v njeno kuhinjo in pokazale se ti bodo eame! Marsikatera žena se tega ne zaveda. Saj vidimo prepogosto najbolj zanemarjen prav tisti prostor, ki bi že iz higijenskih ozi-rov moral biti najbolj čist in snažen. Res, da se nam ne nudi povsod prostoren, zračen 'n svetal prostor. Ia majhen, temen kot nam ne bo nikdar nudil prijazne in vabljive slike. Vendar zmore pridna in razumna gospodinja v še tako neprijazno stanovanje prinesti nekaj tiste ljubkosti in vabljivosti, ki se nam je zahoče vsakokrat, ko prestopimo prag kakega doma. Brez posebnih stroškov in zgube časa lahko osvetlimo in olepšamo kuhinjo z beljenjem. Stene kaj rade od dima potemne in tako ima kuhinja takoj neprijazno lice. Saj ni . t^eb.a.^akati, da jo prebelimo prav spomladi ¿n,^ Veliko poč. Čemu tedaj, ko pa že dolgo preje kliče po čopiču in apnu?! S kakšnim veseljem nadaljuje potem z ostalim čiščenjem, ve vsaka sama. Ni treba, da je oprema kuhinje izbrana; glavno je, da je čista. Ni gršega, kot videti kuhinjsko mizo vso zamazano od sajastih loncev, polno ostankov jedi in ne-umite posode, ki vabi nadležne muhe. Kolikokrat vidimo take slike sredi popoldneva, ko bi vsakdo pričakoval, da bo kuhinja kar sijala od reda in čistoče! Če je še toliko dela na polju ali kjersibodi, nikdar ne bi gospodinja smela ;z kuhinje, dokler je ni uredila. In koliko dela si prihrani, če da vsakokrat vsak predmet na svoje mesto! Dostikrat vidimo po stenah razohešeno najrazličnejšo posodo in orodje. To ni priporočljivo, ker je ne moremo očuvati pred prahom in ne pred mušjo nesnago. In tako mora kuharica vsakokrat, ko vzame tak predmet v roke, umivati in brisati, preden lahko uporabi. Vsaka kuhinja mora pač imeti vsaj eno omaro za posodo in podobno, ki pa mora biti zaprta. Ta omara naj ne bo nikdar shramba neumite posode. V mizn h predalih pa hranimo pribor: nože, žlice, vilice, kuhalnice in drugo, da se nam ne praši po stenah. Marsikateri gospodinji bi rdečica zalila lica, če bi se katerikoli gost odločil, pogledati vse predale in police njene kuhinje in shrambe. Zopet druga bi s ponosom hitela razkazovati evoje delo, v svesti si, da vlada red in snaga povsod. Redna gospodinja bo tudi točno določila vsakemu predmetu svoj prostor in ne bo nikdar ničesar nepotrebno iskala in se jezila. Precej pozornosti zaslužijo kuhinjska tla. Velikokrat 30 vsa polita, mastna in blatna. Ne čakajmo sobote! Opravimo kričeče delo preje, da nas ne bo sram, če bi kdo pogledal ' v našo kuhinjo! Nekaj je pa v kuhinjah, čemur se navadno ne posveča prav nič skrbi. To so različne cunje in brisalke. Kolikokrat jih je videti vse zamazane in smrdljive ležati po kotih! Potrebno je imeti več cunj, ki pa naj bodo obešene ali spravljene" na določen h prostorih in čiste.. Pomivalnih cunj bi moralo biti dvoje: za boljšo posodo, to je za porcelan in za lonce in ponve. Cunja, s katero umivaš sajaste lonce, ni prikladna za porcelanasto posodo. Ena- i svet ko je potrebno za brisanje. S tem ohraniš cunje tudi dalje časa snažne. Za stekleno posodo pa imej zopet posebne brisalke. Zelo pozive kuhinjo razni prtiči in stenske preproge. A žal, da tolikokrat krase naše stene neokusne figure, ki niso niti najmanj prikladne našim razmeram. Saj prinašajo naši ženski listi toliko lepih narodnih okraskov, da se jih vsaka lahko posluži. Tudi ne smemo pozabiti, da je treba vse te prtiče prati. Umazani pač niso nobeni kuhinji v okras. Vem, da bi bilo še treba marsikaj omeniti in mnogotera bo pogrešala tega in onega. A 6krbno in čuječe oko prave gospodinje bo pač samo našlo nedostatke in nepravilnosti v gospodinjstvu in vsaka, ki je količkaj delavna iin snažna, bo skušala vse urediti tako, da bo njej in vsem drugim v zadovoljtsvo. Vsaka žena se mora zavedati: Ne samo vnanja čistoča, temveč red in snaga v vseh podrobnostih te označujeta. To pa še tembolj, ker se v kuhinji pripravlja hrana. Zato mora tukaj vladati čistoča. Kdor gre mimo nesnažne kuhinje k jedi, mu ne moreš želeti dobrega teka. Delaj z ljubeznijo in s skrbjo in tvoje delo se ti bo samo plačalo! Vrt v novembru. November je pravi mesec za spravljanje po-vrtnine v prezimovališče. Vendar letos ni bilo prezgodaj, če smo že v oktobru spravile zelenjad pod streho. Manj občutljivo povrt-nino: motovileč, zimsko solato, špinačo, ki ostane zunaj, rahlo pokrijemo s smrekovimi vejami, da nam ne pozebe. Tudi vrtnice moramo dobro zavarovati. Pritlikavke zasujemo z rahlo prstjo tako visoko, da leži vsaj eno ped nad koreninami. Poganjki in vejice, ki gledajo iz prsti, sicer po-mrznejo, a te spomladi itak porežemo. Lahko zadelamo nizke vrtnice tudi z listjem in preko njega vržemo smrekovo vejo. Visokih vrtnic ne smemo prehitro pokriti. V oktobru smo jih odrezali in pripognili k tlom. Tako jih pustimo do tedaj, da ne pritisne hud mraz. To je za rastlino dobro, da se utrdi. Šele pozneje jih pokrijemo s smrekovimi vejami, ki so najbolj priporočljive. Če pa je zima suha, brez snega, in mraz oster, ne zadostuje ta odeja. Pomagajmo vrtnicam z lahkim gnojem, ki ga vržemo januarja ali februarja črez smrečje! V novembru pognojimo in prekopljemo grede in jih pustimo v grudah. To delo je za zemljo pravi blagoslov, ker gnoj, vlaga in mraz ugodno vplivata nanjo. Spomladi, ko je drugega dela dovolj, ni treba gredic na novo prekopavati, temveč jih samo poravnamo z grnbljami. Tudi druge rastline, ki prezimijo v vrtu, zavarujemo. Dobro je, če potrosimo gredice, kjer rastejo, z drobnim gnojem. Tako imamo vrt preskrbljen za zimo. Kuhinja. Evaša za divjačino. Daj v lonec približno 1 liter vode. Prideni drobno, na rezine zrezano čebulo, strok • česna, korenino petršilja, vejico zelene, nekaj koscev korenja, dva dišeča klinika, vejicoma-jarona, šetraja, lovorjev listič, vršiček rožmarina, košček limonove lupine in žličico celega popra. To kuhaj četrt ure in okisaj. Ko se kvaša ohladi, jo zli j na pripravljeno divjačino. V kvaš< pusti divjačino 24 ur. Lahko jo pustiš tudi 5 do 6 dni, a tedaj moraš vsa« kih 24 ur kvašo na novo prevreti in ohlajeno politi na meso. Če pa rabiš meso takoj, ga polij z vročo kvašo. Zajec ali srna v omaki. Kose zajčjega ali srninega mesa nasoli in' pretakni s slanino. Položi v posodo in pride« ni nekoliko zrezane čebule, košček limonino lupine, majaron, košček korenja, petršilja, lo-! vorjev list in polij z vročo mastjo ali mas-? lom. Prilivaj nekoliko kvaše in peci počasi.: Ko se meso zmehča in se sok posuši, ga potresi z žlico moke. Kadar zarumeni, dodaj kisle smetane in pusti, da v njej prevre. Pri*, deni tudi nekoliko juhe. To vse skupaj pusti1 dobro prevreti, nato precedi omako in daj na1 mizo. Zraven daš lahko široke rezance, kru-i hove cmoke, krompirjeve rezance, rogljičke ali podobno. Krompirjevi rogljički. Skuhaj 8—10 krompirjev, jih olupi in dobro -pretlači. Prideni 2 jajci, par žlic moke, pol žlice masti, osoli, premešaj in zgneti. Iz testa delaj rogljičke in jih cvri na vroči masti. —1 Serviraš jih lahko k mesu v omaki, k divja« čini itd. Kruhove rezine v jabolki. V namazano posodo polagaj v mleko pomočene prst debele kruhove rezine. Te potresi z naribanimi jabolki, ki jih primerno osladi. Povrhu polij s smetano, ki si ji pridala cimeta in sladkorja. To lahko napraviš v dveh plasteh. Nato daj v pečico, da se lepo zapeče. To in ono. Kolcanje je precej neprijetna stvar. Z raznovrstnimi pripomočki ga skušamo ozdraviti. Izmed vsega pa je najbolj priporočljivo — kihniti. Po-žgečkaj se s peresom v nos, ali pa vdihni nekaj popra! S tem zanesljivo odpraviš neprijetno kolcanje. Nahod. Zopet smo prišli v mrzle čase, ko smo lahko pripravljeni na vsakdanje prehlajenje. In vedno je nahod ljubezniv gost, ki se ga pa nihče preveč ne razveseli. Bacile, ki nahod povzročajo, imamo v ustih in v nosu. Bolezen povzročijo šele tedaj, če se sluznica prehladi radi prepiha ali prehudega mraza. Pravega zdravila za nahod še nimamo. Pazi, da se ne prehladiš, ali da se ga ne naleze®! To je vse, kar nam svetujejo. Veniar pa imamo sredstvo, s katerim zabranimo nahod in ga tudi ozdravimo, če ni še premočno razvit. To je jod. V pol kozarca vode kani 1 do 2 kapljici joda in to ¡epij! Za kroničen nahod pa se posluži zdravniške pomoči! Ker se vsled nahoda vname koža, je dobro, da mažeš nos z glica-rinom, bor vazelinom ali s cinkovim mazilom. Nova lončena posoda ima duh po glini. Predno boš kuhala v njej, zavri v posodi najprej nekaj kisa. Če se ti je v posodi za vodo nabral apnenec, ga odstraniš s, soljo in kisom. Leseni predmeti, mize, stoli in podobno, izgube polagoma svojo naravno belo barvo in potemne. Očistiš jih povsem enostavno. Najprej jih dobro zribaj, jih deni v hlačno vodo in pusti na solncu. Vodi prideni drobnega peska, malo bukovega pepela in gašenega apna. Les dobi prvotno, naravno belo barvo zopet nazaj. Dim oe nasloviti z znamko za odgovor na: Separa tor, Ljubljana, poštni predal 307. 1025 Vaš denar ni v nevarnosti, če kupujete sadna drevesa in vinsko trsje le v znani in dobri drevesn ci J. Gradišnik, Šmarjeta pri Celju. Zahtevajte cenik! 1038 Iraillilci Dravske banovine Polnilnico: Celic x lastni novi palači na ogfiu nasproti pošte, pre§ Jnžnošta- Gosposhe-Sfovenshe ulice. ^ fersha Hranilnica. Sprejema vloge na knjižice ¡n iekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. VSA PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR AVARUJE • SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E P M I VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJDDUANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 01. ZA§I0PST¥0: NARIDOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! jpMBMM 1 BmpB-i^iSTrjar^mna» Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zbeljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso voto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,509.080 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake šk~d<= vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog «r znesku 55,609.0GC Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,0550.000 Din. Z našimi hraniluimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tuji ne moremo sami v ce oti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škod j. spodnfcstaicrsfca Hi«® po§§fi!nica v Mariboru. iT:skar: Tiskarna-sv. Cirila y Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar x Mariboru, fa Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru,/'