Va plačana v gotovini r**° xin. I V 248 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-«7 UPRAVE? K-«7 In 2S-«J I POSLOVALNICA CELIE Prešernova 3. teL 280 j POSTNI ČEKOVNI RAC.UN 11.409 Maribor, 28. in 29. oktobra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— Spaak o belgijski nevtralnosti Odslej bo govorilo orožje j*|S..Za predloge in protipredloge med vojskujočimi se državami je po angleškem mnenju jnn _ Nadaljjujefo se nemške priprave za ogromen spopad z Veliko Britanijo in Francijo . Nevarnost vpada v Holandijo, Belgijo in Švico — Ameriški senat je sinoči spremenil Pon o nevtralnosti — Duff Cooper o namerah zaveznikov v primeru zmage nad Nemčijo ^ec boja z diplomatskimi sredstvi I^ON’ 28. oktobra. Chamberlainov govor v spodnji zbornici se smatra v fc «* diplomatskih in političnih krogih kot zadnji odgovor Anglije Nemčiji, Soj 'ibei še Ribbentropu. Ako izjavlja Nemčija, namesto da bi stavila mirovne He' ° ^a*er*h b' se m°slo razpravljati, da bo nadaljevala vojno do nemške V na *° ne more odgovoriti nič drugega več, kakor odločiti se za les^*i več predlogov in protipredlogov in tudi diplomacija nima nobene Več: sedaj je samo še vojna. Za kar se je Nemčija odločila, to bo imela. Ogromno zbiranje nemških čet sto ’ °ktobra. Vse zahodno bo-vtisom pripravljanja veli-'5^ e ofenzive, ki se lahko vsak ’%tv0 .0rjčne. Francosko vojaško po- v6nuinformirano’ da so Nemci *z‘ Jj koncentracije na vseh za- ,.\Ne,ah» Od Luksemburga do Rena H ^brali okoli 75 divizij, 18 divi- l®0lh vzdolž nemško-holandske ie zasedlo nemško-švicarsko * Baslom in Bodenskim jeze- ? Oemško-švicarsko mejo med Atezerom in italijansko mejo. kovale! menijo, da bi nemško vrhovno poveljstvo moglo Izbrati za napad ali Holandijo in Belgijo, ali Švico, ker je le malo verjetno, da bi skušalo Izvršiti frontalni napad na Maginotovo črto. Ni pa tudi izključeno, da bedo Nemci skušali napasti Francijo preko severa in juga, tako da bi prišli v primeru uspeha za hrbet Francozom *n Angležem v Maginotovi črti. Vdor čez Holandijo bi bil zelo važen za njihove načrte proti Angliji, ker bi se lahko približali Kanalu, čez katerega bi skušali vreči svoje čete na sama angleška tla. ave Holandije, Belgije in Švice Ikhvu8, oktobra. V Belgiji, Holan-Ik^i, je Povzročilo nemško zblra-w t 0v'h mejah veliko zaskrb- VV>n SOVOr belgijskega kralja 1)0 radiu in govor mini- K ™ i duill 111 guvui limi* jM r.? le nasledek te zaskrb kra'i ie hote* s Svaiin V1 na Ameriko, da bi po- O^en državam, ako bi bile l* %st, ,e’ Holandija se z ozirom na Itev grozi’ reSno PriPrav|ia nekaterih svojih obmejnih ozemelj In je že pozvala prebivalstvo tamkajšnjih krajev, naj se preseli. Pri mestih Alkmar, Demheden In Beten je zbranih 50.000 mož holandske vojske. Tekom včerajšnjega dneva se je opažalo po vsej Holandiji živahno gibanje čet proti meji. Belgija je poostrila svojo čuječnost na nemški meji. Njene utrdbene črte so zasedene z vojaštvom, na meji proti Holandiji se pa naglo grade nove utrdbe. Tudi Švica se mrzlično pripravlja na eventualno potrebo obrambe. »S: nemška ofenzivna načrta 0» 28- oktobra. Po mne- ^kj^Mva *e tu’ iTnaj° Nemci pri-% ofenzivna načrta. Po enem ' v1 1)0(1 ogromno zaščito ^«bi J J* Čet' direktno v Anglijo. Sklepati zbiranje velikih v na obalah Severnega V1 JF s .V,>r Set0 vuaiati oevernosa Tni,0vCentriranlh tudi že več kVh’ ^ hs * t*5 str°kovnjaki pa ne n. akcija uspela. Po * ls za u bl vdrli Francozom LVh6Venti,ai bet čez Holandijo, Bel- iCSoffi"0 ‘ndl Svlw- Holmii* tU e,RlIa sj^edvsettl zaradi te^a-Jv*0 z , 0 »nejo nasproti Nem-kad°eim na ° ,!n|lo. kot je Magl- * ‘ ^ilh llf’' "aS|,roti Holan- m s f“trdb- Razen tega bi se zavarovati, da se v Holandiji ne bi izkrcali Angleži in padli Nemcem za hrbet Slegfriedove črte. BRUSELJ, 28. okt. Havas. V govoru po radiu je belgijski zunanji minister Spaak sinoči opozoril državljane, naj v vsakem pogledu pazijo na strogo nevtralno stališče Belgije. Belgija je danes ista kaikor je bila 1914. Takrat je država morala prevzeti boj, ker ji je bil vsiljen. Naravno, da bomo tudi zdaj branili svojo svobodo z vsemi silami, če bi biti napadeni. Vlada pa bo storila vse, da Belgijo zavaruje pred vojno. Ogromna večina Valoncev kakor Flamcev želi, da bi bil ohranjen mir. Vojna je za majhne države mnogo strašnejša kakor za ve- like. Naša država ne more biti zmerom prizorišče, kjer se križajo interesi vojskujočih se strank. Tisti, ki hočejo, da bi se Belgija opredelila za eno izmed vojskujočih se držav, ne vidijo, kako strašna usoda bi nas doletela. Osebna svoboda se mora danes podrediti narodni disciplini. Nevtralnost nam ne brani, da ne bi po svoje tolmačili dogodkov hi čustva. Mnogi se pa še vedno ne zavedajo nevarnosti, ki nam grozi, če bi lahkomiselno presojali zunanji položaj. Zato je dolžnost vsakega, da podpre vlado pri njenem premišljenem delu. Angleški nameni v primeru zmage NEW YORK, 28. oktobra. Bivši angleški mornariški minister Duff Cooper, ki se mudi sedaj v Zedinjenih državah, je izjavil časnikarjem, da je Anglija že izdelala načrt, kako naj se uredi Nemčija v primeru zavezniške zmage. Po tem načrtu bo imela bodoča mirovna konferenca malo dela. Bavarska, Badenska in Avstrija se bodo — v kolikor ne bodo njihove meje revidirane — združile v katoliško državo, najbrže pod žezlom Oto. na Habsburškega. Češkoslovaška se bo obnovila. Poljska bo dobila Vzhodno Prusijo, Šlezijo In del Prusije, kar pa bo ostalo, se bo prepustilo lastni odločitvi prebivalstva, ki naj sl samo določi svo| način vladavine. Lov na nemške križarke LONDON, 28. okt. Reuter. Jutrnji listi pišejo o gibanju malih nemških križark po Atlantiku, tako linijske ladje »Deutsch-land« in »Admiral Scheer«, ki ju je vojna prehitela na Oceanu, daleč od domačih luk. Pomorski urednik »Daily Telegra-pha« javlja, da sta trenutno ti dve ladji v južnem delu Atlantika, blizu rta Trade Horna. Doslej ti dve vojni ladji nista povzročili škode angleškemu ladjevju, razen potopitve dveh trgovinskih parnikov. Nemški voini ladji bosta najbrž poizkusili, koncentrirati kje v nevtralni luki na jugu Atlantika večjo skupino nem- ških trgovinskih parnikov ter jih nato z oboroženo zaščito premestiti v skrivne nemške baze, odkoder bi se spuščali v akcije na raznih točkah azijske in afriške obale. Angleško pomorsko poveljstvo je izdalo nalog, naj vojne edlnlce nemški križarki čimprej izslede. IZDATKI ITALIJE ZA VOJAŠTVO RIM, 28. oktobra. Po uradnih podatkih je porabila Italija v 17 letih fašistične vladavine v namene vojske 133 milijard in 300 milijonov lir. V naši valuti znaša to nad 300 milijard dinarjev. &*evrat v Boliviji Sfc - ^bflaCotni?aVaS' P° VSej dr‘ ^ ra7k f,edno stanie* 0b,a' ^ te l?zVati zaroto, ki je ho-W| ^rala n,^vo,l|cljo pod vod-^edseJ naoa- Bi|ba°’ bivši iVv°slan « i "Oblike, je bil & ■ Znanstvo. J.AiV^rih^r-------------------- VNsJ okt. , srliTi Vs 'J1-30, s 105 Devize: Nevv York , Amster-J78.50, Stockholm Kooenhagen 86.10, 22.50. Rooseveltova zmaga: 63-30! Sinoči je ameriški senat z veliko večino sprejel zakon o soremembi nevtralnosti — Pred ogromnimi ameriškimi dobavami bo nega materiala AnglM in Franciji — Odmevi odločitve WASHINGTON, 28. .oktobra. Ameriški senat je končal svojo večtedensko debato o spremembi zakona o nevtralnosti že včeraj popoldne in se je zvečer izvršilo tudi glasovanje, ki naj bi bilo predvidoma šele danes. Da bi odgodil glasovanje, je eden največjih Rooseveltovih nasprotnikov, senator Lafolette, predložil amandman, po katerem naj bi bil potreben plebiscit za primer, da bi USA hotele stopiti v vojno izven ameriške celine, toda senat je njegov predlog brez debate odklonil s 73 proti 17 glasovom. Nato je takoj sledilo glasovanje o spremembi nevtralnostnega zakona. Za spremembo je glasovalo 63, proti pa 30 senatorjev. Takoj po glasovanju je bil predlog odposlan kongresu, da ga preuči najprej v odboru, dočim pride v ponedeljek že pred plenum. Pričakuje se, da v kongresu ne bo posebnih debat, ampak bo zakon sprejet že v začetku tedna, tako da bi so mogle prve dobave bojnega materiala, ki so pripravljene za Anglijo in Francijo, pričeti pošiljati že takoj začetkom meseca novembra. Za prevoz so pripravljene že sedaj ogromne količine, ker so vse tovarne računale z ukinitvijo prepovedi dobav ter delale noč in dan. Gre v prvi vrsti za bojna letala, katerih sta naročili angleška in francoska vlada v USA več tisoč. WASHlNGTON, 28. okt. Reuter Najvažnejše postavke po ukinitvi prepovedi izvoza iz USA so: Dopušča se prodaja orožja In munlclje vojskujočim se državam za plačilo v gotovini. Prepove-dan je prevoz orožja in streliva v pristanišča vojskujočih se držav ali v nevtralne luke po ameriških ladjah. 'L nekaterimi Izjemami je ameriškim parnikom prepovedano prevažanje potnikov in blaga v države, k| so zapletene v vojno. Vojne dobave se bodo dajale le direktno vladam, nikakor pa ne privatnikom. Emisija blagajniških bonov in sličnih pa- pirnatih transakcij vojskujočih se držav v USA je prepovedana. BRUSELJ, 28. okt. Havas. Rezultat ameriškega glasovanja v senatu ie izzval v tukajšnjih diplomatskih krogih živahen interes. Sodijo, da bo to najvažnejše dejanje po začetku evropskih sovražnosti imelo velik vpliv na grupiranje sil. Glasovanje je velik osebni uspeh Roosevelta, zavezniki se pa bodo poslej čutili močnejše v svojih podvigih. OTTAWA, 28. oktobra. Reuter. Izid glasovanja v senatu USA je bil sprejet v kanadski javnosti z velikim zadovoljstvom. Listi poudarjajo v svojih prvih komentarjih, da bo Kanada med drugim naročila v USA veliko število letal. PARIZ, 28. okt. Reuter. Francoska javnost je z velikim zadoščenjem pozdravila včerajšnje glasovanje v wa-shingtonskem senatu. Listi naglaša.n, da je izid tega glasovanja zelo ugoden za stvar zahodnih evropskih velesil. Glavne ruske zahteve nasproti Finski HELSINKI, 28. oktobra. Včeraj popol dne se je sešel {inski parlament. Na izredni seji, ki je bila posvečena samo pogajanjem med Finsko in sovjetsko Ru-sijo, je zunanji minister Erkko podal poročilo o stanju pogajanj. Seja je bila strogo tajna in se je ni smel razen poslan-ecv nihče udeležiti. Vendar se je izvedelo, da zadnje sovjetske zahteve niso več tako nesprejemljive, kakor so bile prve. Sovjetska Rusija ae zahteva več vojaške zveze s Finsko, ampak bi se tudi zadovoljila s teni, da ji da Finska zadostne garancije, da bo ostala v y*ikera primeru nevtralna in da tudi ne bo dovolila, da bi katera koli tuja sila napadla sovjetsko ozemlje preko Finske. Prav tako ne sme Finska pristopiti k nobeni politični ali kakršni koli zvezi, ki bi bila naperjena proti sovjetski Rusiji. Glede baz gre baje le za neke male otoke. V primeru ugodnega sporazuma s Finsko bo sovjets .a Rusija pripravljena garantirati tudi nevtralnost .vseh ostalih skandinavskih držav. s:-. .. - MOLOTOV BO POROČAL O POLOŽAJU .MOSKVA, 28. oktobra.. Reuter., Na zasedanju vrhovnega.sveta sovjetov, ki je sklican za 31. oktober, bo ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov podal ekspoze o mednarodnem položaju. Nameni zavezniške blokade PARIZ, 28. okt. Havas. Georges Per-not, minister za blokado, je dal sinoči novinarjem izjavo o vlogi blokade v sedanji vojni. Glavna dolžnost blokade je, da vzame nasprotniku možnost, nabaviti si prepotrebnih rezerv za vojno industrijo. Treba je vedeti, da je Nemčija lani uvozila Iz prekomorskih držav 32%, aU tretjino vsega njenega uvoza. Če dodamo, da je Nemčija uvažala nadaljnjih 20% potrebščin iz držav, s katerimi je zdaj v. vojni, utegne dobro izvedena blokada ugrabiti Nemcem polovico njihovega uvoza. Tega se Nemčija dobro zaveda, odtod tudi njena propaganda, prepričati svet, kako nesmiselna je gospodarska vojna. Svet naj ve, da blokadna akcija ni naperjena proti ženam in otro- kom, temveč proti nemški vojski Ih njenim sedanjim voditeljem. Svet ni več tako zapeljan, da bi verjel nemškim trditvam, kako je bil rajh primoran, poseči po orožju. Prav tako je ironija, če se Nemčija proglaša za branilca nevtralnih držav. Anglija in Francija nočeta jemati nevtralnim državam prilike, da se preskrbe zase s prehrano, odločno pa ne bosta dopustili, da bi nevtralne ladje zalagate Nemčijo in tako umetno podaljševale sedanji nevzdržni položaj v. Evropi. Po 1. 1914. je bila dolgo' časa strašna -vojna na nož, moža proti možu. Zdaj hočemo z gospodarsko vojno -prisiliti nasprotnika na kolena ter tako kolikor mogoče prihraniti na človeških žrtvah. Kanada se vojskuje za lastno svobodo OTTAWA, 28. oktobra. Reuter, Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je imel sinoči po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: Dvomim, da bi še pred dvema letoma katera vlada v naši deželi mogla prepričati kanadski narod, da mora sodelovati v novi vojni v Evropi. Toda dogodki, ki so .se odigrali v zadnjih dveh letih, so .sami po sebi prepričali vse narode britskega imperija, da se morajo v lastnem interesu boriti za ohranitev svobode. Po besedah Mackenzie Kinga se kanadski narod danes, zaveda, da bi v nasprotnem primeru nevarnost, ki zdaj preti drugim deželam, hitro potrkala tudi na vrata Kanade... ... . fr. m ■ OTTAWA, 28. okt. Macken ie King je imel .po. radiu govor, v. katerem je: dejal, da je sedanja vojna križarska, vojna za Anglija pokupila ameriški baker OTTAVVA, 28. okt. Reuter. Angleško ministrstvo za preskrbo je naročilo, pri kanadskih in ameriških podjetjih elektrolitskega bakra v vrednosti 420 milijonov funtov šterlingov. Ta količina se bo .dobavila v teku 'enega leta. Naročene koli- čine predstavljajo 80% . celokupne proizvodnje bakra na ameriški celini. Kakor znano, je elektrolitski baker.za topove in razne vrste streliva neobhodno . potrebna, kovina. ’ • . Tanki za Romunijo BUKAREŠTA, 28. oktobra. United Press. V Cotistanzo sta priplula dva parnika z 10 tisoč tonami, ki sta bila natovorjena skoraj izključno s tanki za Romunijo. Tl tanki se dobavljajo na podlagi romunsko-angleškega sporazuma. Obnovitev angleško-japonskih pogajanj TOKIO, 28. okt. Havas. Prihodnji teden se bodo nadaljevala prekinjena pogajanja o tieuclnskem sporu med Angleži in Japonci. V japonskih krogih so mnenja, da se bodo tudi z Zedinjenimi d'ža-vaml pogajanja v isti zadevi že v nekaj dneh obnovila. NEMŠKO LETALO NAD FIRTH OF FORTHOM EDINBURGH, 28. okt. Davi je bil v Firth of Forthu zračni alarm.. Slišalo se je tudi streljanje iz protiletalskih topov na nemško letalo, ki ni metalo bomb, ampak je izvršilo samo izvidiniški polet. DVIGANJE NEMŠKE PODMORNICE LONDON, 28. okt. Dela na dviganju potopljene nemške podmornice na sipini Goodvvin se nadaljujejo. Potapljačem še ni uspelo dognati neposrednega vzroka kiitsstrofc« LONDON, 28. okt. Reuter. V notranjosti rihičene nemške podmornice niso našli Ostalih trupel posadke. JAPONSKA — AMERIKA TOKIO, 28. okt. Zunanji minister admiral Kičisaburo Nomura je opozoril svoje kolege v japonski vladi, da bodo USA verjetno odklonile japonske predloge glede japonske vojne na Kitajskem. Pakt med USA in Japonsko pride z Novim letotn ob veliavo. POLJSKI PROTEST PROTI NEMŠKIM UKREPOM PARIZ,-28. okt. Havas. Poljska vlada je naročila vsem svojim diplomatskim zastopnikom pri tujih vladah, naj vložijo proteste zaradi ustanavljanja novih obla-stev, ki jih uvaja Nemčija v zasedeni Poljski. , g i -r • ITALIJANSKO TRGOVANJE Z ANGLIJO IN FRANCIJO RIM, 28. okt. Podpisan je sporazum za ustanovitev permanentne angleško-italijanske trgovinske komisije. Prav taka komisija je bila nedavno ustanovljena med Italijo in Francijo. NEMŠKI UJETNIKI V ANGLIJI LONDON, 28. okt. Reuter. Oborožen angleški parnik je danes izkrcal nemške pomorščake v neki škotski.luki. Med izkrcanjem je policija zastražila pristanišče, tako da nihče ni mogel blizu. Nemške mornarje so poslali nekam v uotra-njost dežele. ANGLEŠKI LETALSKI PROMET LONDON, 28. okt. Stefani. Od ponedeljka dalje bo Velika Britanija spet uvedla letalski promet z vsemi evropskimi državami, razen Nemčijo. EVROPSKI MORNARJI POBEGAJO V AMERIKO WASHINGTON, 28. okt. Reuter. Senat je sprejel predlog senatorja Thomasa, s katerim se prepoveduje izkrcanja posadk vseh tujih ladij, kar bi bilo v nasprotju s priseljevanskim zakonom. Thomas je navede! primere, da je, odkar se .je začela vojna, pobegnilo-s parnikov na obale Amerike 1633 tujih mornarjev, ki so se porazgubili v notranjosti USA. KING HALL POSLANEC LONDON, 28, okt..Znani pisec informativnih pisem proti Nemčiji, King Hatl, ie postal poslanec v okraju Lancashire. Dokončna razmejitev med Litvo in Rusijo MOSKVA, 28. oktobra. DNB. Komisar za zunanje zadeve Molotov in litvanski poslanik v Moskvi Natkevicius sta podpisala včeraj dopolnilni protokol, s katerim se podrobno opisuje mejna črta med Rusijo in Litvo. Ta protokol je v skladu s členom 1. pogodbe, sklenjene 10. oktobra v Moskvi o izročitvi mesta Vilne in njegovega okoliša državi Litvi in o rusko-Utvanski medsebojni pomoči. -NA BOJIŠČU ŠE NIČ NOVEGA PARIZ, 28. okt. Sinočnji • komunike pravi, da je povečana aktivnost izvidni-Ških oddelkov, prav tako aktivnost artilerije. Na vsej fronti je zaradi neprestanih nalivov veliko blato. RUSKO-ANGLEŠKI BLOKADNI SPOR LONDON, 28. okt. Listi še nadalje razpravljajo o angleško-sovjetski izmenjavi not v stvari angleških blokadnih odredb. »Daily Mail« pravi, da ni izključeno, da" bi to pripeljalo do neposrednih pogajanj, ki bi se vodilu v Moskvi s posebnimi delegati. 'VRAČANJE BALTSKIH NEMCEV TALLIN, 28. oktobra. Nemški parnik »Der-Deutsche« je odplul iz tukajšnje luke zmadaljnjfnr.transportom nemških izseljencev, okoli’ tisoč ljudi. LITVANCI demantirajo KAUNAS, 28. okh-Havas. Pooblaščeni Krogi zanikajo glasove, ki ‘ se širijo po tujini, češ da bi Nemčija .dala Memel Litvi v najem, zapet let. -V NEW Y GRKU PRIJETA DVA ATEN-, o* TATORJA NEW YORK, 28. oktobra. V tukajšnji podzemeljski železnici • sta bila prijeta dva.neznanca, pri katerih so našli 32 di-namitnih patron. Ker nista imela pri-sebi nobenih' •dokumentov in- ker tudi nočeta izdati, kdo sta,-se zdi, da sta pripravljala atentat na angleški veleparnik »Oueen Mary« in francoski veleparnik »Norman-die'«. _ AMERIŠKI GOSPODARSTVENIKI IN ‘ VOJNA WASHINGTON, 28. joktobra. Predsednik velike avtomobilske tovarne General Motors je izjavil, da ni res, da ameriško gospodarstvo želi vojno, ker upa za velike dobičke. Izkušnje iz svetovne vojne so pokazale, da je večina ameriških gospodarstvenikov navsezadnje le imela izgube. General Motors n. pr. nikakor uc morejo v vojnih poslih zaslužiti toliko, da bi krili izgube, ki jih trpijo zaradi popolnega razbitja normalnih poslov. Henry Ford je izjavil časnikarjem, da je on proti ukinitvi prepovedi na izvoz orožja in vojnega materiala ter da je istega mnenja tudi ameriška industrija, ker bi povečanje vojne produkcije pripeljalo po vojni, do enako težke gospodarske krize, kakor je to bilo 1. 1920. 1 NASELJEVANJE ŽIDOV WASHINGTON, 28. okt. DNB.: Mednarodni odbor za begunce, ki je od 17. oktobra zasedal v tVashingtonu.. je končal svoje delo. Predlagano je bilo, naj odbor pripravi vse za preselitev več sto tisoč ljudi. Dominikanska republika, ki se je- izjavila pripravljeno, sprejeti 100 tisoč beguncev, bo začela s prvimi naselitvami. Za prvih 50(1 begunskih družin naj bi mednarodni begunski odbor prevzel vse stroške za prevoz in namestitev. (Qrc večinoma za nemške Žide. Op. ur.) Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 6.4, danes najnižja 0.5, opoldne 7.8. Padavin od sinočnjega dežja ie bilo 23.2 mm. •i i omar i zamski u—me— i m mt i iirrmi—^ Min. dr. .BucMf«fc£ j programu SDS po vsej držav,< Jo ostalih strank v vladi ‘n op< Brez svobodnega tiska ne njore mokratične vladavin® Minister dr. Budisavljevič, P&. SDS je sprejel v svojem kabineta ^ narje in jim na nekatera vpW~^jj govoril med drugim: »Moi-P1"0*Jto..na program stranke, ki me je -PoS čelo. Aktualni program stranke, & označen v resoluciji SDS z dne *-■ 0 bra, ki je bila sprejeta v Zagreb^ pfj. dolžnost je, da skupno s pristaši- ^ jatelji prispevam vse, da pride bc našega programa. To na-00 it ker mi je del programa, 5 . HrVail ^ duhovno zbliževanje med Srbi, Pf Slovenci, priraste! k srcu že v že tedaj, ko sem s priiateljeffl _or^ Križmanom in pokojnim diy-U^ Žerjavom sodeloval na Prve®eote^ vanskem dijaškem kongresu seP 1904 v Beogradu o priliki kron Petra. Namen SDS je, bdeJstv^ tudi izven banovine Hrvatske. j. organizirane na vsem državn®® .apt jii, bodo močna vez, ki bo zdrur ^ j samezne dele in krepila celoto. ^ SDS v tesnem sodelovanju. .|§ Posvetovanja katoliških sta se udeležila tudi marmu pt* ljanski škof, so bila končana. Izdan je bil k°mui rem se naglasa veselje skopata zaradidosedan^ j1 skega naroda, ker je pr®P'‘bod®1f čela pravice in resničh® še iamSlvn -zn nravi 0 še jamstvo za pravi Verniki naj ne nasedajo razdiralnim agitatorjem. ^ 'zacije mladine niorajo. md toliškimi načeli. Od oblas. _ skopat, da se bodo $ ustavitvi dela v prpznlC^ izvajali. Episkopat je ;.v o Vuf •pravljal o šolstvu v drzarcJei skem vprašanju ter sklepe. Duhovniki i»_ka drt,jtva ^ ^ cije naj podpro narodna. bijanju nepismenosti..*1 v zvezi s poslani®0.0 stol**0 hrvatskih stikov. s '*Y'ravah t sklepe o praktičnih PfJK po$ 110 proslavo tega }wP"%o$ r zornost bo posvečeiva n juh**' ga življenja v krŠČahs''®11 t9S mHI|ono»k*» Uredba o Rren°f“^,a. U no Hrvatsko je k°nC^!^1Jg)V *•' šajo za enkrat 295 Sokolski •Hrvatski glasni«« ’ a. usodo sokolskih dom joyi piše, da šo bili ti gg god po Hrvatskem P‘^c s%pj3 tvorjeni v jugosk)va y0> ^ s ... , ve. List zahteva narodu, ker jih ic denarjem. I Pred nastopom nove dobe ■osnovanjem banovine Hrvatske je S?*? politično življenje v državi ži-S^jSe. Vse politične skupine kažejo pripravljajoč se, da bo v da-iki zahtevalo pri ljudstvu za- 2% Slovenija že kaže prve znake jajoče dobe. Vršijo se predvsem %j na- Sestanki in razgovori, katerih ijjjjj.fo izmenjati misli ali zvedeti za nazorsko različno usmerje-j. Javnih delavcev. Končni smoter 10 8^orov Pa je doseči čim več-^upnost dela vseh konstruktivnih eatov. Povsod je prerivanje, iz e8a naj vzraste nova stavba bo-a) ^ slovenskega političnega življe-^ faradi tega tudi ni nič čudnega, ^ str V.tem yrvežu pojavljajo ljudje, I:®p#jejo sestanke samo iz razlo-% rT s? obdržijo ali pa spravijo ^P°vršje. enj in (ij-ugi Zg0ij iZ oseb-Utea t esov ^ interesov nepomemb-^ -8a svojih prijateljev. ta razvoj pa je zdrav in po-^ J1-, Treba ga je samo pospešiti, videlo, kaj bo iz njega iz-Vj.^vega in življenja sposobnega. W j 0 opravil narod, v koli-Sojjg, . v manjšem številu sedaj ne Ho ko bo poklican, da svobod-svoje mišljenje. Odveč je govoriti o uspehih enih n ^2 r vc^rat se 3e z8°' ^ je bila domnevno najboljša napačna. Vladimir Kreft Vse to in čas zahtevata od vseh onih, ki so se odločili za javno delo, stvarnost in previdnost V tem času se je med drugim tudi pojavila težnja za sodelovanje vseh demokratičnih delavcev Slovenije, bodisi v enotni ali pa tudi po večjih organizacijah, vendar v tem primeru v tesni medsebojni povezanosti. Možnost, da se doseže sodelovanje nazorsko različno usmerjenih javnih delavcev gotovo obstoji, zahteva pa predvsem skupno osnovno podlago. V članku v „Večemiku“ z dne 19. avgusta sem poudaril potrebe po osrednjem slovenskem narodnem programu. Smatram, da je sestava tega programa danes še važnejša: ta program je lahko edina osnova za trajnejše in pozitivno delo sodelujočih, katerih prepričanje ni enotno. Zahteva po takšnem programu pa je tudi s strani ljudstva velika! Zavedati se namreč moramo, da narod ne odobrava več vsega, kar se mu pripoveduje in napiše. Dogaja se vedno češče, da na sestankih preprost človek ovrže to ali ono trditev govornika: znak, da tudi sam misli. Fraze in prazne besede ga ne zadovoljujejo. Narod hoče dejanj in ž njimi program, o katerem bo prepričan, da je primeren, izvedljiv in da se lahko zanj resnično odloči. Program mora torej biti realen, upoštevajoč okolnosti, ki so danes živ- ^ci Uranski dan -^ BIs/ak 32. olctober Jggs -vt^j Dra^n-ujemo ena in dvajset let BteLŠega moria- Odkar 50 zapustili 'i se bregove Dnjestra in Visle ^Dre^ili ob obalah sinjega Jadrana, ^ ^ Polnih trinajst stoletij. Ob kon- i»®i štetja 80 na& predniki - Slo-neskončno morsko ravan %rvih * zatem pojavili na Devinskih jC’ Pod katerimi hiti Soča v objem Preko utrdbe Tergeste, dana-* šel njihov val daleč proti i + Opatite in Reke. |v^Un^ za tem 50 se pojavili na Učki, Jancih Velebita, Mosora in Biokova iiStia v1 ?a ^ obronkih Krivošij in L l^a ’ Vsc ie hitelo k morju, k svobodi 8^- Od onih burnih časov do jjM oj, s,e Zdržali Jugoslovani na teh L%a sti 11 ^cor bi Prirastli v zemljo. ^ le2lte k”4 zloiri'i'a v ni'lh žive vere ^e> borbe za pravioe te svete v razvoju pomorske zgo * Hrvati, ker so se naselili 1 ■ jadranske obale in ker ^ njihove zgodovine za dol-0 Jadranu. Odlični hrvatski So hneli v Benetkah svojega obtV ,fOVražnika. Beneško boga-tJ® do naše obale in zem- t^rcey , a 'z neustrašenih hrvatskih J^darne borce za svobodo. V ^ niit?re^issima te gojila spošto-n, . številnih bojih za Ja* £ >UTlaški Neretljani leta 887. razili Benečane v slavni in pomorstva. Bosanski kralj Tvrtko I. je ob ustju Neretve in v Kotorskem zalivu imel pristanišča, dokler ni nesrečno Kosovo zamajalo in zrušilo svobodo vrhovnih tvorb preslavne srbske preteklosti m jih potisnilo v stoletno robstvo. Ostala je še mala dubrovniška republika in ohranila na svojih strmih čereh in za mogočnim obzidjem svobodo in pro-cvit. Stoletni srbski sen se je za trenutek uresničil, ko so srbske čete vkorakale 29. nov. 1912 v Drač. Prišli so do morja, toda v premirju, ki je sledil balkanski vojni, so se morali Srbi spet umakniti z morja. V svetovni vojni je padlo mnogo žrtev za svobodo Jadrana. Spomnimo se na ne srečno srbsko Golgato, ko so morali Srbi skozi albanske gore do Krfa. Koliko naj boljših srbskih sinov leži na dnu morskih globin pri Krfu! Leta 1918 je 31. oktobra za vihrala naša zastava prvič po stoletjih na brodovih vojne in trgovske mornarice, ta zgodovinski dan si je izbrala naša vojna mornarica za svojo krstno slavo. Po vsej do ljenjskega pomena za vsestranski napredek naroda. Ni odveč, ako ob tej priliki priznamo, da ni tako lahko preskrbeti ljudstvu boljšega življenja, kakor lahko te besede napišemo ali spregovorimo. Lahko je tudi narodu obljubljati, težko navadno potem obljube izpolnjevati. Izkušnje so nas izučile, da moramo biti realni, opuščajoč ob strani vse ono, kar visi v zraku. Odgovornost vsakega javnega delavca mora biti pred narodom in državo velika. To velja posebno za javne delavce malih držav, katerih položaj v svetu ni najbolj rožnat. In kakor vsi drugi, tako imamo tudi Slovenci še precej nerešenih narodnih in gospodarskih vprašanj, izmed katerih poedine ugodne rešitve ne zavisijo od nas samih. Tudi problemi," kakor so pravilna izvedba agrarne reforme, intenzifikacija kmetijstva, pasivnost slovenske dežele, način večje industrializacije itd., zahtevajo temeljitega razgovora. Z navedenim ni rečeno, da se ne da ustvariti boljšega in pravičnejšega od sedanjega, ne le različni pogledi • na posamezna vprašanja in možnost, da se da nekatere rešiti mogoče tudi na več načinov, zahtevajo priprave. Zaradi vsega navedenega in tudi še zaradi vseh ostalih okolnosti, prihajam ponovno do zahteve po sestavi osrednjega narodnega programa, ki bo tista hrbtenica, katera bo vse sodelujoče vezala, bodisi da se to sodelovanje vrši v okviru ene ali tudi dveh ali celo treh organizacij. Program pa seveda ne sme imeti oblike okvirnosti nego mora biti do podrobnosti izdelan in praktično v glavnem hitro izvedljiv. Več ssaščite naši mladini Dušan Špindler »Otrokovo delo je v glavnem le igra, posebno v rani mladosti. V šolskem času se pridruži temu še učenje in pa kakšna lažja zaposlitev.« To je teoretična želja, ki odgovarja spo znanjem v otrokovem telesnem in duševnem razvoju. Daleč od te želje pa je današnje resnično stanje, ki postavlja pred nas velik vprašaj. Naša mladina, predvsem vaška, }e izkoriščana. Otroci slovenskega podeželja morajo opravljati že od svojih najnežnej-ših let naprej za njih neprimerna dela. — Štiri-, petletniki morajo pasti, šestletniki goniti živino pri oranju, devet-, desetletniki žeti, kopati itd. Drobni otroci pestujejo .po cele dneve svoje še manjše brate ali sestrice, deklice čistijo tla, perejo, šivajo, dečki mlatijo, kosijo, prenašajo težke koše s sadjem, gnojem in zelenjavo. Naši podeželski otroci vstajajo ob štirih in celo še prej, pa navsezgodaj delajo brez zajtrka. Slovenska mladina prav po težaško gara. Ko bi morali otroci posečati šolo, jih zadržuje doma delo. Radi bi v šolo, pa imajo poleg tega polno razumevanja za domače težave; dobro se zavedajo, da je treba delo opraviti, ker bo sicer v njihovo škodo. Vsa materialna grobost, ki se zajeda v naše kmetske domove, se odraža na bledih in zaskrbljenih obrazih slovenskih otrok. Poleg te zaposlitve pa preganja slo- vensko deco še pomanjkanje hrane. Ob najskromnejši hrani, ki obstaja prečesto iz samega krompirja ali kakšne redke zelenjavne juhe, morajo otroci delati po ves dan. Premalo spanja, slabe obleke h obutve, nezdrava stanovanja, vse to še samo pospešuje trajno in nevzdržno hiranje slovenskega otroka, ki propada telesno hi s tem tudi duševno pod težo stalnega Izkoriščanja ob neprimernem In težkem zaposlevanju. Ako pogledamo danes, ko ie mnogo moških z doma, vidimo, da nosijo težke posledice v prvi vrsti vaški otroci, ki morajo nadomeščati odrasle delovne moči. Kakšni bodo nasledki tega potenciranega obremenjevanja naše dece, bo pokazala bodočnost. Nikakor pa jih ne bo mogla niti zmanjšati in še manj odstraniti obljubljena podpora za družine. Kljub tej bodo otroci morali biti zaposleni! Kako bo s slovensko mladino, če bo imela še nadalje takšne klavrne pogoje za svoj razvoj? Dajmo, razmislimo m ukrenimo vse potrebno! V prvi vrsti je treba zaščitit! slove«* skega otroka pred prevetHdm izkorišča* njem. Tu ne more pomagati nič drugega kot to, da dobijo kmetije dovolj delovnih moči. Nadalje je potrebno, da dob! naj otrok dovolj hrane, zdrava stanovanja, dobro obleko in obutev ter brezpia&o zdravniško nego! Kulturno življenje v Soboti Hudi Čačinovič , , . , temveč tudi kulturni center Prekmurja, movini je jekmla pesem svobode in brat- je gimnazija in nova trgovska šola. stva in povezala vse Jugoslovane v ne-1 y neposredni bližini je banovinska kme- Sobota je danes ne samo gospodarski, | da bi se to doseglo na deželi. Ob strani je ostalo mnogo inteligentov, ki so prišli sem mogoče z dobrimi načrti, pa jih je ta ‘v, “n Mau Benečane v slavni SJk 1, p^ski in ubili samega dožo ^atrJL j113 tet so Benečani platano? davek in s tem priznavah jv^Co, s,, av te povečal svojo vojno v v?*1* Stela ° ^ te postala najjačja na ladii°krog 180 velikih mma-$5* Toda * 5°00 mornarji in 15.000 h. su.?° smrti veliki kralja 1 sfokjif ~niru ventci Kralja so N- k d ®et,ečanski dož Peter S\ ^ Drvi k' Tnate 1000 zlomil hrvatski l f*si?,rS)rt;v7 zgodovini Hrvatske za- ni 50 Hrvati i^, M, narodne vladarje in ne- Vod‘li stoletja borbe za » ALva Jadra11- Te borbe ja veiiu, Kemanje do Dušana ^Žavo t1 Sr^ski vladar in car je rŠki 1^' vse^ današnji al-te&n«? ■ sani€^a Korinta 0 izpričal prednost morja V;* ločljivo enoto — močno Jugoslavijo. Glas te pesmi je odmev minulih rodov, naših stoletnih borb in hrepenenj, je klic naše krvne časti in slave naših rodov iz vekov v veke. 'O — Ah, moj zlati Tevžek. tl nimaš niti pojma, kako zelo visi vse moje telo, vse moje srce na tebi!... tijska šola. V Soboti imajo svoje centrale za Prekmurje 3 glavne prosvetne organizacije; Prekm. sokolsko okrožje, KFD in Prosvetna zveza. Izhajata v Soboti tudi tednih in mesečnik. Imamo primerne dvorane — sokolska, prosvetna ter nova in »nevtralna« v soboškem Grajskem kinu. Poleg tega je v Soboti še nekaj desetin najrazličnejših več ali manj prosveti namenjenih organizacij. Kljub vsemu navedenemu pa Sobota v kulturnem pogledu ne daje toliko kot bi mogla in tudi morala. Po svojem kulturnem življenju ne presega drugih slovenskih mestec ali večjih trgov, kjer so podobni uradi kot v Soboti. Sobota pa je več kot samo navadno slovensko mestece. Tu je središče najmlajše slovenske pokrajine, ki se je ti-sočletja po svoje razvijala ter oblikovala in ji zato nove prilike doma in v svetu nalagajo, da zamujeno čimprej nadoknadi. Zato bi moralo biti njeno kulturno izživljanje tem večje ter bi moralo zasledovati kulturno delo nje nih prosvetnih delavcev tudi širše, splo-šnonarodne cilje, ne pa zreti na vse zgolj le s stališča tega ali onega društva m se še tu omejiti samo na nekaj prireditev zabavnega značaja. Pri taki razdrobljenosti ni bilo mogoče prekvasiti kulturno niti občanov, kaj šele. kratkovidna razdrobljenost naredila brezbrižne. Zato kljub mnogim navedenim po gojem dobi vaška mladina, v kateri so nove prilike slovenske šole zanetile željo po izobrazbi, le s težavo predavateljev za tečaje ali sestanke. Današnje stanje soboškega kulturnega udejstvovanja terja, nujne spremembe. Potrebno je zagrabiti, na široko ter obenem dovolj globoko, da bodo deležni sadov vsi sloji ter da se bo poznalo tudi po vaseh. Soboti je treba preskrbeti primerne čitalnice, knjižnico, skrbeti za redna predavanja o kulturnih vprašanjih, če hoče Sobofa postati iz vasi mesto, mora skrbeti ne samo za kanalizacijo, temveč tudi za duševni napredek svojih občanov. Lani smo upali, da bo mnogo pripomogel k napredku novi Meddruštveni odbor, pa je menda omagal tam kjer je zaostalo tudi delo pred njegovo ustanovitvijo. Kulturno delo, ki ga je dolžna vršiti Sobota, bo moralo biti izvršeno, če hočemo trajnega napredka v slovenstvo. Kdor se temu delu ne bo odzval ali ga celo oviral bo prej ali slej izločen. Kljub takim suhim vejam bo Sobota kmalu vršila tudi svojo kulturno nalogo. Zato jamči najbolj mlajši rod in zavest prekmurskih množic. Indija in velikobritamki svetovni imperij Radivoj Rehar V zadnjem času se pojavljajo v evropskem tisku, posebno v določenem, najalarmantnej-še vesti, pripovedujoče o nevarnostih, ki pre-te Angliji in njenemu svetovnemu imperiju s strani Indije. Pripovedujejo nam, kako vstaja »indijski narod« za svojo svobodo in kako komaj čaka na najugodnejši trenutek, da se osvobodi »angleškega zatiranja in nadvlad-ja«. Vse te in take vesti so samo kratkotrajne senzacije za tiste, ki Indije ne poznajo. MEŠANICA RAS, NARODOV IN JEZIKOV Kaj je Indija? Po svoji ogromni površini predstavlja dve tretjini Evrope. Na tem res ogromnem ozemlju živi po najnovejših podatkih okoli 380 milijonov ljudi, ki pa ne predstavljajo nikakega »indijskega naroda«, kajti tega ni, kakor ni evropskega. V Indiji Živi nič manj kakor 84 narodov, ki govore enako število jezikov', in to neupoštevajoč še najrazličnejša narečja teh jezikov. Ti jeziki so si ponekod sorodni, kakor n. pr. slovanski v Evropi, drugod pa je razloček med njimi večji kakor med španščino in nemščino. V vseh teh jezikih, ki so žp od nekdaj, ali pa se šele v zadnjem času razvijajo v knjižne jezike, se tiskajo časniki, časopisi in knjige, a pisave se močno razlikujejo. V glavnem'se indijski jeziki poslužujejo pet vrst pisav, ki si niso medsebojno čisto nič podobne. Pripadniki posameznih indijskih narodov se z drugimi Indijci jezikovno ne razumejo, inteligenca je pa prisiljena posluževati se v medsebojnem občevanju angleščine. Razen tega so Indijci tudi rasno različni. Južni Dravidi pripadajo plemenu črnskih pritlikavcev, srednji Indijci so indoevropske rase, na severu so razna iranska plemena, na vzhodu pa prehaja prebivalstvo k mongolom. vseh 380 milijonov Indijcev samo okoli 70 tisoč vojakov. To vojsko bi Indijci, ako bi se hoteli res upreti, lahko takoj zmrvili. Indija sama, razen posameznih vladarjev, pa nima ne vojaške obveznosti ne vojske. Tudi utrdb nima, in prav tako nezavarovane so vse prostrane obale. Upravno stoji na čelu indijski podkralj, njemu pa stoje ob strani guvernerji posameznih držav in državic. ~Vse drugo je večinoma v domačih, indijskih rokah. Vse narodnosti in vse vere uživajo popolno enakopravnost. V šolah poučujejo domači učitelji v narodnih jezikih, samo v višjih in visokih šolah se poučuje tudi angleščina. Časniki in časopisi se tiskajo nemoteno v domačih narodnih jezikih, le veliki, vsej indijski inteligenci in v Indiji bivajočim Angle- žem namenjeni listi se tiskajo v angleščini. Velika trgovina in financa je res v rokah Angležev, toda pri njej so soudeleženi in sodelujejo tudi Indijci. Razen v angleških, je večina pridobitnih panog in podjetij v rokah domačih muslimanov. KAJ BI SE ZGODILO, AKO BI ODŠLI ANGLEŽI? O kakem zatiranju ali izkoriščanju ne more biti niti govora, še manj o kakem nasilju, ki bi bilo spričo 70 tisoč angleških vojakov med 380 milijoni prebivalcev tudi stvarno nemogoče. Za Angleže stoje strnjeno vsi vladarji in vsi muslimani, pa tudi po večini hindi, kajti ako ima Anglija korist od velike in bogate Indije, jo ima tudi Indija od Anglije. Anglija skrbi za trgovinski in denarni H*“‘"n Sp0( glija čuva nad notranjostjo, medseb J • promet, A* sebojfl, ras, narodov, ver in kast, in Anglija ^ Indijo tudi pred zunanjimi sovražni* ■ ^ i mul [,iuu tiu.aujmu ----- . * sam: priznavajo, da bi nastala s , v0^et ska in državljanska vojna prav gotp istem trenutku, ko bi Indijo zaPu__ Jjars|fe i1 Mimo tega bi nastale težke gospov^-^-^ijj socialne zmede, in vse to bi postalo nedvomno že v bližnji bo plen kakega drugega, vse hujšega za j ca. Zato ni nobene nevarnosti, da n želela ali celo sama povzročila zlom ^ britanskega svetovnega imperija. KQ .. na s tem, računa slabo. Tudi 0i okoli dominionske ustave bo nedvom jestransko zadovoljivo rešen. Kultura Pesnik Franjo Gestrin v Mariboru Leta 1891-2 je prišel iz Gorice kot su- rodno gibanje, trgovec Martin Berdajs, plent na učiteljišče v Maribor pesnik Tudi temu zaslužnemu narodnemu borcu Fran Gestrin. Midva sva se poznala že bo morala zgodovina posvetiti še marsi-iz Ljubljane. Ker sem bil že nekaj let po- kak spominski list, da se zanamcem ne preje v Mariboru, me je prosil za zveze, prikrije, odkod je izviralo toliko pobude in kolikor sem poznal najbolj narodno za delo — poleg drugih — v času od 1. zavedne ljudi, sem ga skušal informirati 1867 do njegove smrti. Pa mogoče nekaj in z njimi seznaniti. SOVRAŠTVO MED HINDI IN MUSLIMANI Kakor po narodnosti in rasi, so Indijci različni tudi v veri. V glavnem se dele na hinde (brahmane) in muslimane, razen teh dveh pa ima Indija še več drugih ver, kakor budhiste, kristjane itd. Hindov je Okoli 250 milijonov, muslimanov okoli 10 milijonov, ostali so drugih ver. Med Dravidi so nekateri celo še popolni pogani. Ker nacionalizem v evropskem smislu v Indiji še ni razvit, dasi se v neki meri že pojavlja, predstavljajo glavni vzrok razdorov verski spori. Skoraj nepremostljivo sovraštvo obstaja posebno med hindi in muslimani. Iz tega sovraštva izvirajo česti krvavi spopadi, o katerih poročajo vsako leto tudi naši listi. Hindi očitajo muslimanom, da niso domačini, ampak pritepenci, dasi so v Indiji že najmanj 1000 let. Za to versko nestrpnostjo se pa skriva tudi zavist, kajti muslimani so naprednejši, inteligentnejši in bogatejši. Skoraj vsi radže in maharadže so muslimani. Med najnižjimi kastami, h katerim spadajo brezpravni pariji, muslimanov ni. Da vlada med obema največjima verskima skupinama kljub temu še relativen mir, se mora indija zahvaliti samo modri politiki Angležev. OD PARIJEV DO RAD2 IN MAHARADŽ Indija je dežela največjih rasnih, narodnostnih, jezikovnih, verskih in tudi socialnih nasprotij. Po veri hindov se deli človeštvo že po rojstvu na kaste, med katerimi je najnižja, parijska, tako zavržena in zaničevana, da se brahman parija niti ne sme dotakniti, ker bi se sicer »omadeževal«. Parij ne sme v brahmansko svetišče, ne -sme v šolo in se ne sme dvigniti iz stanu najnižjega delavca do kakega drugega poklica. Na skrajnem gorenjem klinu indijske socialne in družbene lestve pa stoji 260 vladarjev posameznih držav in državic, ki se imenujejo maharadže, radže, nizami, khani in nabobi. Nekateri med njimi so pravljično bogati, skoraj vsi so, kakor že omenjeno, muslimanske vere in od prvega do zadnjega so neomajno vdani Angliji. Najmogočnejši m najpremožnejši med vsemi je hajdarabadski nizam, najbogatejši človek na svetu. Ima svojo lastno vojsko, svojo poštno upravo, ogromna posestva in nešteto gradov. Njegova oblast izvira še izza časov, ko so muslimanski vojskovodje osvojili in podjarmili skoraj vso Indijo. Sprva je bil še precej vesel in družaben fant, in kjer je bilo prijeti za nArodno delo, povsod se je rad, brez obotavljanja s potrebno korajžo udeleževal in sodeloval. — Orali smo trdo nemškutarsko ledino, bil je pevec »Čitalniškega zbora«, so-režiser pri gledaliških igrah in tudi tajnik čitalnice. Zaradi njegove prezaposelnosti sem mu pomagal tudi jaz pri raznih dopisih, katere sem takrat z njegovo inspiracijo pošiljal v »Slovenski narod«. — Poleg nekaterih poročil v »Stidsteirische Post«, katerih avtor pa je bil isti čas večinoma — danes tako malokdaj omenjeni prezaslužni mož za vse takratno na7 o teh naših delavcih kdaj pozneje! Sedaj naj se vrnem h Gestrinu, Za časa svojega bivanja 1. 1892 v Mariboru kot suplent se je udeleževal rajnki pesnik Fran Gestrin vedno vseh plesnih venčkov, in zabav, ki so se prirejale v Slovan, čitalnici, katere tajnik je bil tisti čas on. Že iz starejše tradicije je bilo v zimskem času v razvedrilo vpeljano v čitalnici tudi streljanje v tarčo. Ob takih večerih je moral vsak vdeleženec (po abecednem redu) prinesti s seboj kakšen dar kot nagrado, s katero je bil na koncu odlikovan in nagrajen najboljši strelec. Neki tak večer nas je z lepim darom (poln jerbas buteljk s starim £ . nom, celo šunko in domačim K lastnega pridelka, razveselil g- Pr.°xje je travec z gospo soprogo '' " sam I naneslo, da je bil tisti večer prav Fistravec med nami najboljši strele • ko je njemu nazaj pripadel dar, o ^ dobitek. Seveda, nam ga je vseen°jef * kodušno razdelil in poživel ves v najboljše razpoloženje. , jn v Ves razigran mi je dejal OeS. seui proti koncu zabave, naj mu »Strelsko knjigo«! Ko sem mu sel, je začel pisati vanjo verze, sem si prepisal in jih ohranil d° _ Šnjega dne. Ne spominjam se, c* ^ dosedaj že kje objavljeni, in tudi ali je ta knjiga še v mariborski. ci ali ne. Pesem se je glasila tako*6, »Dans Fistravec je dar dobil, Ki sam ga je prinesel, _ . « A družnik vsak ga ž njim Je " ’ Saj »Pekerc« grlo je hladil Srce in glavo nam vedril, A strelec prazpe »flaše«, Je nesel iz družbe naše. —€ M 16. I. 1892. — Fran Gestrin.« - f. Hinko Sev „ Cesta na Kozjak MAHATMA OANDHI IN NJEGOVO GIBANJE Edina vez, ki skuša vezati vso to ogromno, pisano množico plemen, narodov, ver in socialnih razredov, jp Gandhijevo gibanje. Samo veliki Mahatma Gandhi je znal najti pot do src razmeroma velikih indijskih množic, toda njegovo gibanje, ki sloni na hindizmu, odklanja vsak politični boj, ki bi se opiral na nasilje. Njegoyo orožje je molitev, post, stavka, pasivna rezistenca in bojkot. Vendar tudi on ne zahteva odcepitve Indije od ve-likobritanskega imperija, ampak samo avtonomijo v obliki dominiona. Angleži so Gan-dhija sicer že nekolikokrat zaprli, toda sicer njegovega gibanja ne preganjajo z kdo ve kako ostrimi sredstvi. Mirno dovoljujejo, da kongres, kakor se imenuje zbor voditeljev, zabavlja čez Angleže in jih včasih tudi zmerja. Tudi proti stavkam, pasivnim rezistencam in bojkotu se ne poslužujejo posebnih sredstev. Navadno znajo 7 mirno potrpežljivostjo pomiriti tudi najbolj nepomirljive. Z orožjem v roki so včasih prisiljeni nastopiti samo proti nekaterim bojevitim upornikom v gorovju Himalaje, ki so pa maloštevilni in prav za prav niti ne pripadajo več pravi Indiji. NA 380 MILIJONOV LJUDI 70.000 VOJAKOV Kakšna je angleška nadvlada nad Indijo, Prejeli smo od sreskega cestnega odbora v Mariboru v pojasnilo: Okrajni cestni odbor vsako leto po svojih proračunskih možnostih izvrši toliko cestnih del na novi cesti Bresternica-Sv. Križ, kolikor pač ima sredstev. Cesta Brestemica - Sv. Križ je občinska cesta, in ne banovinska. Občina Sv. Križ pa je finančno tako slaba, da niti misliti ni, da bi zadostila določilom zakona in bi prispevala svojo tretjino k stroškom zgradbe. Dosedanji del nove ceste Bre-sternica - Sv. Križ je okrajni cestni odbor, kolikor so denarna sredstva dopuščala skrbno in temeljito uredil. Teren ni tako lahek. Že prvi del od vasi Brester-nica do Žunkove žage je bil silno težaven in zgradba ceste izredno draga. Treba je Mo napraviti cestne podzidke in obrambne zidove in v zadnjem delu kar tri železobetonske mostove. Funkcionarji okrajnega cestnega odbora imajo iskreno željo, da bi se ravno cesta Brestemica - Sv. Križ kot glavna cesta na Kozjak čimprej dovršila. Letos je bila namera, da bi bili cesto končali do Sv. Križa, bilo je vse pripravljeno, ali prišle so znane razmere in nov5 dogodki, ki so preprečili, da se ta naša namera ni izvršila. Občina, ki upravlja cesto Brestemica-Sobersko - Sv. Križ, bi morala izdelati načrte in proračune in vse kar je potrebno. Do danes občina tega ni storila in ji ni bilo treba, ker je okrajni cestni odbor, oz. banska uprava po svojih organih šla občini na roko in je sama izvršila po okrajnem cestnem odboru trasiranje, sestavo proračuna in napravo načrtov m je tudi iz svojega poravnal okrajni cestni odbor vse druge stroške. Ne smemo pozabiti, da stane 1 km te ceste najmanj 300.000 din. Da okrajni cestni odbor, kolikor mu denarne moči dopuščajo, skrbi za Kozjak in zboljšanje cestnih razmer na tem obmejnem koščku slovenske zemlje je dokaz tudi to, da smo zgradili lep del ceste tudi na črti Sv. Ožbolt - Kapla - Sv. Duh, deloma celo v drugem okraju. Po odobritvi banske uprave smo te dni dali Kamnici podpore 50.000 din iz naših pri- lagati oesta od Formaherja do Henčka po strmini proti Sv. Urbanu. S tem bo glavna zapreka med Sv. Urbanom in Kamnico izravnana in prebivalstvo vzhodno od Sv. Križa bo lahko vozilo v Maribor naravnost od Sv. Urbana proti Kamnici. Delavci bodo dobili še pred zimo nekaj zaslužka. Prihodnje leto bo Prec'K.raJj proračunu okrajnega cestnega .Sv. nadaljevanje ceste Brestemica ■ večji znesek. J Okrajni cestni odbor je v~- 5jijw voljo za intenzivno zboljšanje na ^ ? nih razmer. S takim resnim ij tudi v bodoče nadaljeval. Za mladino, ki se vozi v dokazuje najbolj dejstvo, da imajo Angleži h ran kov, tako da se bo še v letošnjem na vsem ogromnem indijskem ozemlju in za j letu, ako bo vreme dopuščalo, začela pre- Starši študirajoče mladine z dežele nam pošiljajo v objavo nekaj utemeljenih želja v korist zdravju in napredku dijakov pred novo zimo: Maribor je glede stanovanj zelo drag. Plačati danes za stanovanje in hrano za dijaka mesečno najmanj 400, pa tudi 500 ali 600 din, to zmore malokdo z dežele. Dijaštvo iz okolice mora dnevno potovati v šolo in domov. Srečno je še dijaštvo, ki ima primemo železniško zvezo. Toda, kaj pa tisti, ki nimajo na razpolago železniškega prometa? Na te dijake-trpme moramo misliti zdaj pred naglo se bližajočo zimo. Na prvem mestu se obračamo na lastnike avtobusnega prometa v vseh smereh iz Maribora, posebno še na one v Slovenskih goricah in na gornjem Ptujskem polju. Avtobusni promet naj se uredi tako, da bo dospel avtobus v Maribor vsaj že ob pol 8. uri ter bo tako tudi v primeru defekta prihod dijakov kolikor toliko pravočasen. Zaradi še kake popoldanske učne uit pa povratek odredite ob pol 14. Prosimo, naj ure de tako svoj promet lastniki avtobusov: Sv. Lenart v Sl. g.—Maribor. Ptuj— Maribor, Gornji Cmurek—Maribor in Sv. Jurij ob Pes. ter Svečina—Maribor! Polivale je vredno, da se nudi dijakom znižana voznina, prosimo, da jo še po čim nižji ceni nudite tudi v bodoče 1 Prometno osebje naj v primerih prenapolnjenosti avtobusov prvenstveno sprejme na voz dijake, če vozi pozneje drugi pomožni avtobus, naj se dijaki sprejmejo že na prvi avtobus! V primerih defektov naj prometno osebje izroči dijakom tozadevna že vnaprej izpolnjena tiskana potrdila kot opravičila za zamujeni prihod v šole. Potrdila^ po 25 ali 50 par starši radi plačamo. Šolska ravnateljstva že vnaprej pro- simo, da upoštevajo ta potrdite' to le redki primeri. v0 Lastniki avtobusov bodo 2° 0 Ki razumevanje za potujoče dijake. baš zdaj čaka trpljenje v 51 snegu! Mi in naša študirajoča Znano je, da je duhovna J^ne jim za te usluge hvaležni. išku predpoldne, dočim ?.oPjHaŠtv3j! ia. Zaradi velikega števila rajo j premalega števila učnih sob prela> lik del srednješolskega P01' nuna na popoldan. Mestno dijaŠtSo popoldan. Mestno dijasiv^ -^ nih poti, bo tudi laže uspeva .^e danskem pouku kot zgodaj v deželsko dijaštvo. f Ravnateljstva prosimo, da dijaštvo (zlasti še, če pn a . ai 1 UlJuMVU \Zldbll oCj Uv K ffll (jC jetjih doseže zaželeni pHvj? v ra«r® f ni čas) prvenstveno Pri“5. povfa^ji' dopoldanskim poukom. Ogol<3,®t $ popoldanskem pouku bo 1 pr jak tudi sicer pozno v no , mov, kar je druga slaba P.e 0* w danskega pouka za podez ^ „eri § Podeželsko dijaštvo naj potte Ijen dopoldanski potfk, \ote f 13. ure. Naj M <5^ popoldne, ker je s tem vratek domov. IzveTime---^^- p, grupirali v posebne stni se laganim nerazdeljenim ukom! V kolikor pa N P^j če, naj se že obstoječe, ^ ^ u ske učne ure prelože 113 12. uri! zaročencem po »-m cele ure l * - Slišite, ne vidim J* >j$j. M Mt pred vrati! pravi — Kako dobri ste n■ , , rek*8 tori' dekla. Kolikorat sem ^jju yS cu, da lahko brez Važni sklepi celjskega mestnega sveta J®Oci je bila redna seja celjskega niesi-Rfta. Uvodoma se je župan g. dr. jsic spominjal pred kratkim umrlega 1 ™ee;a svetnika g. Vinka Kukovca, ki 'Ginu svetniki zaklicali trikratni »Slava«. -stni svet je pooblastil župana za | K Posojila v znesku do 4,000.000 din fifadnjo zaklonov pred napadi iz zra- ia> za Prehrano, event. evakuacijo in za (tan ^ecs v pnmeru v°ine nevarnosti. ^ se najelo pri Priv. agrarni Pri j,t mestni občini se osnuje !. novem-Poseben zaščitni oddelek, ki bo imel % Pri za splošno zaščito, odsek za zateče in odsek za tehmčno zaščito. Mestnem zavetišču v Medlogu se D^uj(>Uredile tople grede m izvršila še jjn ‘Sra druga dela. — Okrajnemu sodl-iDs s,e podaljša najemninska pogodba po Qanji'h pogoiih za eno leto. — Pri no- tranjem ministru se bo interveniralo za zvišanje podpore za vzdrževanje mestne policije in za njeno podržavljenje. — Pogodba za transformatorsko postajo v vojašnici kralja Petra se podaljša za tri leta. Tvrdka Westen bi uredila del Mariborske ceste. Ker pa bi taka ureditev, kakor je predvidena, ne bila trajna in trpežna, se dovoljenje odkloni, sklene pa se stopiti s tvrdko Westen v nadaljnja pogajanja, da bi se cesta uredila tako, da bi bila trpežna. — Razpravljalo se je tudi o rešitvi zgraditve novega igrišča za Sokolsko društvo in SK Celje. Ti dve društvi imata svoje prostore v najemu na Glaziji. Ko se bo gradila tam nameravana justična palača, bo treba to vprašanje rešiti. Iz finančnih razlogov je to sedaj še nemogoče. — Nekaterim prosilcem se je dovolila parcelacija zemljišč. Prošnjam prosilcev za sprejem v član- stvo občine se je ugodilo, nekaj je bilo odklonjenih. V mestno avtobusno podjetje so izvoljeni: za Mestno hranilnico ravnatelj Korošec, za Hranilnico dravske banovine ravnatelj Černelč, za privatne delničarje trgovec Mislej. Iz mestnega sveta so bili izvoljeni člani Fazarinc, Hotobar, Dobo-vičnik, Lečnik, inž. Dolinar in dr. Mlinar. V komisijo za podpore svojcem vojaških obveznikov pfi okrajnem sodišču je bil imenovan mestni svetnik Fazarinc. Pri slučajnostih se je obravnavala zadeva planinskega doma pod Tovstom. Nekateri svetniki so zahtevali nujno rešitev tega perečega vprašanja. Župan je odgovoril, da je naročil tehničnemu oddelku poglavarstva, da izdela najnujnejše načrte za dokončanje tega doma in da se pripravi tudi zadevni proračun. Mečernikova" senzacija Ko nnennjemo naš novi roman, ki ga bomo pričeli objavljati prihodnji teden ^slovom Ham as in jora |>*an je originalno delo našega znanega pisatelja utopičnih povesti Marija ■na> katerega dela so vzbujala že večkrat splošno pozornost. ^°tnan »RAMAS IN JORA« prejšnje še prekaša, ker opisuje življenje in boje iti«, ■K*1 ljudi na zemlji, ki so se rešili pred splošno pogubo v skrivnostni Raya-Hj r na Himalaji. Glavna junaka romana, Ramas in Jora, sta zaključek človeštva kakor sta bila Adam in Eva njegova začetnika. Roman je napisan na-’ boste le težko pričakovali nadaljevanje. 44 j1,’četek objavljanja romana »RAMAS IN j|ORA« je najboljša priložnost, naroče »Večernik« tudi še vsi tisti, ki nanj še niso naročeni! Sabina Praprotnik, specialistka za otroške bolezni. Na pobudo in prošnjo učiteljic v lendavskem srezu se je gospa avto- a ohrim ha 7-irptpk rvriihodnie- 1 rica osebno prepričala o nedostatkih pri a obuna bo začetek pnnoetnje ])cg. dojenčkov in ]>oltlih otrok. Zato je ULICA NAJLEPŠA NA TEZNEM ^ilirr Priče'a z regulacijo Maistrove S*H te znem< ^ služi za dovozno ce-’■% rjj^l^emu kolodvoru. Ulico bodo \ saj je sedaj samo 5 m ši- "V drli bodo tudi del male hiše za S j,. °ptrZ°vino, tako da bosta Mariah i/'ermiSkova hiša v eni črti. Do «^bo 0 tudi razširili Maistrovo uli-P0 Ureditvi 10 m široka. Na obeh zgradili po dva metra ši- tako da bo cestišče široko S^kli °Vo ulico bodo razširili tudi v te% v°salne trafike po zemljišču jAin družbe, Reicha in Fli- & p°drli Plotove in prestavili Jb° to telefonske droge. Na ta na-^tv, -ICa modernizirana ter bo naj- ezn«m. C , ..._____________ t>roUC? .vr,efia narodnjaka. Med % 1 jih i P*{ni dalijami in krizantema-f sf^mdočellkc; ljubeznijo goji, je uča-let vpok. vlakovodja v krem y“Dijani g. Jože Mrak. N eiul značaj in narodno za-M h °Wii llac*vse marljiv steber doma-5V°rec °,cl vsega početka pa je bil S tjk & ? demokratsko misel in velik ? prij.),„, 2erjava. Hvaležna dru-U? l)|Mtl'>iisK Jl,-S0 slavljencu poklonili i , dlP1omo. ©li^i ‘Jc , Iar,naclje lit Kum -ci « na zagreb- v* iii i?0si>od Sajovic Ivo, sin > “e t0 “fnovinskega svetnika iz Ko-lO1 se PVV] v Kočevju rojeni SIo-flU J« posvetil tej stroki. v'6: 24 Hov !*c s^av,Nke župe vLjub-Vt b?l'ešihV, ,'llštveno leto sestavljena ®'k 'b^afiijc .Ivan Pengov, namestnika S1', ?^ar r? ,Y*(*a dr. Novakova, n:»-fijk lajuiu. lJal)inovič, načelnica Luca rii’ h^®gaini'i, rSn Iirjavcc in Vida Vida Rusjan, gospodar «v t(lsicv 11 svel l)a ,ic sestavljen vSr*SleBu ,felov Zmajevega stega >^rš!c8H .sJ.an.lnk kraljice Alenčice, S{5? in 111 elanoy, zasl°P»i- y veljav« nov \ Želez S °nu'i'lve v potniškem pro- W C.Stno že nn,v>V..,l; 1 vozili ^ in ^5n,cah. Nastale so številne >ka?v In' že poročali. *>o!an nt„ izdala priročnik preprostih navodil za matere. Knjižica spada v vsako družino, dobite jo za 6 din v vseh knjigarnah ali pa pri gtlč. Štefki Prešern, učiteljici v Beltincih. Cisti dobiček knjižice je namer njen siromašnim prekmurskim materam. o Pisarna Protituberkulozne zveze v Ljubljani se je preselila z Gosposvetske ceste št. 2/II. v zgradbo šolske poliklinike na Aškerčevi cesti, nasproti Tehniške srednje šole, na kar vse. Zvezine edi-nice opozarjamo. o Jablana v cvetju in zrele jagode. Prir roda je pač muhasta saj se je jioigrala pri Sv. Lovrencu na Dolenjskem, kjer je vzcvetela jablana in zore tam še jagode. Na prisojnih straneh so pastirčki našli mnogo lepo rdečih jagod, natrgali so precej cvetočega boba in lepih jablanovih cvetov. . ,. o Hmelj v Savinjski dolini. V Savinjski dolini ni več kakor okoli 1000 stotov neprodanega letošnjega hmelja. Kupčija se še živahno nadaljuje. Hmelj plačujejo sedaj po 58 do 02 din kg ali pa tudi nekoliko več. o Slamoreznica js odrezala prste 3G letnemu konjarju Jakobu fiavnjaku od Sv. Lovrenca na Pohorju. o Nesreča otroka. V Podpeči v občini Ločah je padel s svisli 10 letni ^ dninarjev sinček Stanislav Ajdnik. Pri padcu si je fantek razbil spodnjo čeljust. Prepeljali so ga v bolnišnico. o Strahovit požar v Prekmurju. V Te-šanovcih v Prekmurju je izbruhnil pri posestniku Jožefu Kuharju velik požar, ki jc uničil gospodarsko poslopje z ogromno zalogo letošnjih poljskih pridelokv.Škode je preko 100.000 din in je to največji požar v zadnjih letih v Prekmurju Prekmurski drobiž Uspeh gasilcev v Vel. Polani. Gasilska četa ie pred kratkim postavila nov gasil ski dom z lepim zidanim stolpom. Ob priliki blagoslovitve novega doma ter za 15 letnico obstoja, je gasilska čela priredila proslavo z veselico. Obračun je pokazal, da jo pri lej priliki imela čislih dohodkov za 2500 din. S tem bodo ga silci krili nekaj dolgu, ki ga imajo .se 8000 din ler je nastal v zvezi z zidavo doma. Naročili so že tudi opremo v sejno sobo in orodjarno. Gasilci pravijo, da bi znašali tove strani, ki bi morala z ozirom na človekoljuben namen gasilcev vsekakor izostati. Za 5-letnico marsejske tragedije je imelo soboško Sokolsko društvo žalno svečanost. Ob tej priliki je imel ob številni udeležbi prisotnih žalni spominski nagovor starosta Sokola g. Jože Velnar. Deklamirala sta gg. Gorčan in Antalič. Pri komemoraciji je sodeloval sokolski orkester, ki je pod vodstvom prof. U. Justina izvajal Bachovo žalno koračnico. Pretep. Minulo nedeljo je bila na Kapci pri Dol. Lendavi trgatvena veselica. Ob tej priliki je prišlo do pretepa med nekim županom ter še enim gostom, ki se mu je očividno zameril. Regulacija Aleksandrove ceste bo kmalu končana. Te dni so v teku dela na delu cestišča od tehtnice do Delavskega doma. Cel|« c 50 letnico Celjskega Sokola. Prihodnje leto bo proslavilo Sokolsko društvo Celjei-matica 50 letnico obstoja. V Celju bo ob tej priliki medžupni zlet. Sokolska župa Celje pa bo proslavila tedaj 30 letnico obstoja. c Danes akademija Jadranske straže — mestnega gdbora in podmladkov ob 20. v Mestnem gledališču. c Spominska svečanost bo na praznik Vseli svetih na dvorišču vojašnice Kralja Petra pred spomenikom padlih koroških borcev. Legija koroških borcev se bo udeležila ob 8. spominske maše v opatijski cerkvi sv. Daniela. olrok je naslov or‘ea io ga uijl- primarij orcev, kjer položimo venec. Isto-tako se v polnem številu udeležimo maše — zadušnice 5. novembra ob 8, zjutraj v frančiškanski. cerkvi. m'Premeščena sta učitelja Anton Faganeli iz Maribora v Ljubljano in Ivan Hlebec od Sv. Križa nad Mariborom v Maribor. ......... m Poštni promet z Nemčijo je zadnje dni popolnoma ukinjen. Zaprte so tudi vse telefonske in telegrafske proge z našo državo,: ..v, Maribor pa prihajajo, samo časopisi, dočim pisem, sploh iii več. Kfobuki. športne čepce v najno-vejš h obfikabj s r «j c e, samovezrnce, rokav'ce, mako perilo v Veliki izbiri pri A. Marlboi m Zdravniško dežurno službo za- nujno pomoč Članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem v nedeljo dne 29. okt. ima zdravnik g.' dr. Turin. Ivan, Miri bor. Linhartova ulica št. 12. m Svengali v gasilskem domu v Studencih. V soboto, 28. t. m. ob 20. -bo priredila gasilska četa družabni večer. Iz prijaznosti bo g. Svengali v ^rid <5eti ‘izvajal nekaj svojih novih eksperimentov. m Zagonetna smrt Mariborčana v Beogradu. Te dni so našli pri pančevskem mostu ob Donavi v Beogradu- 57 let---------- upokojenca Josipa Cepiča iz Maribor etnega ir a, .ki Beogradu so ga videli v družbi neke mlajše čle-gantne ženske, ki je najbrže zapletena v tragičen dogodek. . m Prometne nesreče so zadnje dni vedno bolj pogoste. Včeraj je poleg snirine nesreče beležila policijska kronika še vrsto manjših prometnih nesreč- Muiska Sobota Nogometna tekma med SK Muro in SK ■Rapidom iz Maribora, ki bo v nedeljo na soboškem stadionu, vzbuja med soboškimi športniki* precejšnje zanimanje, ker je zadnja prvenstvena tekma v letošnji sezoni. Začetek ob 14.30. Uprava Združenja gostinskih podjetij v Soboti in zaupniki bodo imeli v ponedeljek 30. novembra ob 14. uri pri Bacu sestanek. Na dnevnem redu so vprašanja v zvezi z uredbo o pobijanju draginje m brezvestne špekulacije. Udeležba za vabljene strogo obvezna. Grajski kino predvaja v nedeljo in ponedeljek velefilm „ Angel" z Marleno Die-trich. V sredo dopoldne ljudska predstava. Radio Nedelja, 29. oktobra Ljubljana: 8. Šramel „Stirje fantje"; 9.15 Iz čeških operet (plošče); 11. Viničarsko slavje (pesmi .in plesi); 11.30 Koncert (Gostiša, Orel, RO); 13.20 Solistični koncert (klarinet in klavir); 17. Kmet. ura; 17:30 Domač koncert. 19.20 Pe-ni. ,;rb Mi-lulin. 20 Ameriški Slovenci, (plošče); 20.-30 Violinski koncert; 21.15 Plošče; 22.15 V oddih igra RO. — Zagreb: 16.15 Baletna glasba. — Beograd: 6.45 Jutranja oddaja; 21 .Pesmi poje Boris Popov. — Sofija: 11.40 Popularna glasba; 13.20 in 18. lahka in plesna glasba :20. Večerni instrumentalni koncert. — Rim: 21. Cileejevft opera „Adriana Lcoouvre ur“. — Hrenca: 15.30 Verdijeva opera „Moč usode", — Bruselj f.: 20.30 Gounodova Opera „Paust“. — Praga: 15. Smetanova opera „Dvc vdovi". — Budimpešta 20.25 Jesenska rapsodija. Ponedeljek, 30. oktobra Ljubljana: 7. Plošče; 7.30 Plošče; 12. Plošče; 13.20 Opoldanski koncert RO; 18. Motnje duševnega zorenja v mladostni dobi (dr. Brecelj); 18.20 Debussv, Morje, Simfonična slika, 20. Koncert HO; 21.15 Trio za flauto, gosli in čelo; 2215 Mojstri bar1-monike (plošče).,Zagreb: 17.50 Koncert Maje Bužin. — Beograd: 13.10 Opoldanski koncert RO; 17.45 Vokalni koncert; 18.30 Klavirski koncert. s prirodoslovnimi: Univerza se s cele vrste dijaških kolegijev boratorijev, ki zavzemajo c^J sveta. , ter iz senatne hiše, ki r ^ . . .. tira univerzo. ' ‘ ’ Cambridgeska . univerza je, 11. .£- ^: drugi polovici 17. stoletja,_ ko slušateljev oxtordske univerze se .Te <#ui -je stare »altne mater«. 'Vsaka šlo. preko Maribora Teč-: vagonov našega ze]o ponaša s svojimi slušatelji in P »rit Tako je predaval ni Kako živi .. angleški akadem^ Sinoči je predavala v Urtgjggj prof. Adela Z g u r j e v a- ^ ^-je ustroju angleških univerz. po svoji vsebini privabilo n^vec^ jg. o v r o w u i» —-------- t. _ , j. i šolskega dijaštva, ilustrirale pa b ke kolegijev. = ve«: dvoje, znamenitih v Oxfordu in v Cambridgeu. .-H Anglija ima . Oxfordu in bavi bolj s filozofskimi vedami, m Naše grozdja v Nemčijo. m Del vlomilskega /plena najden. V 1■ Prj jSva ^ • r 1,- . . ad^ jhii na vrata. Ge so zunanja hrasu/* ^ : • bavlla na>cei»^ »OBNOrfA« pomen- da dijaka nH« F. NOVAK, Jurčičeva 6 in Glavni trg 1 pa da ne sprejema. —r—— zelo drago, dijaka stane sftud« “ m Včerajšnja policijska racija je bila ,lin „„ lptr. vendar na ie 'rnnof0 zelo uspešna: Policijski organi so v me- din nfieto’ vtncIar stil aretirali 38 oseb, ki so jih pošteno pre- nov, ki pripomorejo b iskali in deloma!;,-pozaprli, deloma pa od- nejšemu dijaštvui M je na univ® pravili v domovinske občine, m Dve-nezgodi pri telovadbi. V bolni- bol.i zaželjeno. ; ‘ Univerzi sta se skozi- -stoletja -■ SiSf; otresli vsakršne nadvlade, fasvc h1-bistvena za angleške univei/c. V Cambridgeu je okrog 6000 Ž , , ion marl Tl i im J C ŽCnSk V kOl^® “ ši - je -pri telovadbi poškodoval nogo, in 9 letni sin delavca Jože Krasnik iz Hoč, ki si je pray .tako med telovadbo zlomil ključnico. . ... t. . 1000 med njimi JC-4»ip».: • dajo še marsikje stari Predin^’ ., 0 jO. . .. gleški konzervatizeiii. Ce žalo Zm Damsko moko perilo« uri zunaj poseben čuvaj ž dve« ple t en in e, Sati vse vrste gačeina (buldogoma) dijaka,-mor* nogavic, rokavice, otroško.^ perilo, v vel.ki izbiri (}bžutno gtobo; pri A., Hedtet, Maribor Univerza v Cambridgeu m. Občina Pobrežje bo prostore za stoj- Na zalogi ' imamo vedno najnovej g niče na praznik VseJi' svetov, .1. novem- blago- M ■ * 1*® C® W ® ” .bra, dodeljevala v ponedeljek, 30. oktobra. dam5kr .nanoški mpdni interesenti naj se zglasijo ob 15. uri na licu mesta. S seboj je prinesti obrtni list. . Prostor se plača takoj.pri podelitvi1. — ■Občinska uprava Pobrežje. . •m _CenJeae dame opozarjamo na današnji oglas salona za kozmetiko in ma-sažo „Lady“., • ’* Prijatelji letalstva Se opozarjajo na do 15 predavanj ter (i 1 rt 1 fm 1 ^ J * • ' ’ — uaovsu, jv rr liziran. Dijak posluša' teden,; ... ... _jdo 15 predavatjj ter ,nul; f ■■ izredni letalski film,,,Zadnja zapovved ', ki dnevno po 5 do 6 ut%-k1 7e_ sko' in cambridgesko un ^ \ Ribezovo vin®. • • 2!). okt. zelo napeti ^»V^ter- Zlato po zvišani ceni kupuje J. Janko, v glavni vlogi VVarner^^--' urar - draguljar Maribor. Jurčičeva ul. 8. I~ ^ * Zobozdravnik tir. Stamol zopet redno Marlborško pv«'118 iii- “rt1"1™- ' . sobota, * okt. ob -» ™ .iia f* ,Hujši kakor apaš in m Nočna lekarniška služim: Od 28. okt. žane cene. , ; Cdl5 do • vključno 3 .novembra: Mestna lekarna Nedelja, 20. okt. irrA. uf pri ,,Orbr, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekar- Ob 20.: Neopravičena ' in AI<> Wko^z%^ ^ n««w. RAZKRITI GANGSTERSKI NAČRTI DVEH MARIBORSKIH £\or Včerajšnja razprava pred okrožnim sodiščem je razkrila senzacionalni, naravnost gangsterski načrt, Ki sta ga hoteia izvesti srodi Maribora Auer in Korže. Korže je namreč med zaslišanjem v »sveti jezi« na Auer.ia izpovedal, da ga je ta nagovarjal, da bi napadla pri belem dnevu davčnega slugo, ko bi ta nesel milijone na pošto, Auer je ob priliki Koržčtu tudi slugo pokazal. Korže bi naj stopil k slugi, si prižgal cigareto, medtem pa bi priskočil Auer, Zp kar bi oba skočil . ^ kp Auer je te očitke od. Korg • jtf+p je, da si jih ie iztnisl . |,uj5i tegfl m pa je izjavil, da je AueL ie!.je ... gangster KfU: vadil v Nemčiji, kjer flCeV 3 ian v iNeiu^u‘> Po zaslišanju ° „v0 ^ senat preložil razPira, ..(iesl3 Razprava bo naibrz P kritja. ŽSftsIg i kotiček Katera gospa je — milostiva *C’ ie Prišel svet do za- d* 50 premožne in lepo oblečene ^pe‘*wilostive«, srednje oblečene go-jL 1110 »»ospe«, preproste kmečke že-:jkoPa sa™° »matere« in »tete«. Pri teh Površno razdeljevanih naslovih pa 'lirHA KONFEKCIJA \ MARJBOf? PpWA Š/C VEDNO NAJ NOVEJŠE tajjj ^v©da pogosto do hudih zamer, ib jg Ce S6dita v neki družbi dve gospe jafon a neprestano milostljiva, druga pa SOspa, je ona, ki je samo gospa, r Pa vsej pravici lahko užaljena, 1V v ‘ ^-.10 se, ce si domišliuje, da je še bolj j(aJ1Va’ nego ona druga. yjj ^ra gospa je prav za prav milostlji-a®ravilneje bi dejal oni, ki bi od- govoril: »Vse ali pa nobena«. Ako je ta naslov sploh v katerem boli pogledu potreben, koristen ali pameten, potem za njega dosego nikakor ni in ne sme biti merodajno bogastvo, lepo lice ali lepa obleka, temveč kvečjemu srčna kultura, plemenit nastop in v resnici milo. in milosti jivosti polno zadržanje napram obdajajočemu nas svetu. Po tej poti pa lahko dobi naslov milostljive skromna delavka kakor preprosta kmečka ženica. In vendar ti dve ne hrepenita po takih naslovih, kjer je njuno življenje pretrdo in preveč povezano z vsakdanjostjo. Pač pa se zanje pogosto tepejo gospe, v katerih nastopu zaman iščemo nekaj milostljivega. Čemu torej ta nepotreben naslov? Ako bi ga hotela pravično deliti, bi mnogokrat našli milostljivo na njivi z motiko v roki, a najnavadnejšo klepetavo »teto« v najboljši družbi. Milostljivost torej ne rabi glasnega, posebnega naslova, ona se sama kaže v plemenitem nastopu in dobrih delih. ia ^ a ž©na goji vsaj na tihem željo, jj^&Sajala v družbi, da bi imela v s* kakor pravimo. Mnogokrat '■ ^ lahko doseže uspeh v družbi StiVj ^ 'ePa žena. To ni res. Prvi in % VUSpe^. v družbi povzroči neprisi-8a, retanje. To neprisiljenost dobi že-Sr J6 zaveda’ da je oblečena tako, ^ ,njeS najbolj všeč. Lahko je oble- ^ica . ta^° ^ePa’ £e se njena ” njej neugodno počuti, če njej ugaja, se bo to poznalo na nje- V"' ^1^°, razpoloženje, nego neka hlad- Bodi družabna 'V a De ^ oK M razu> na njenem celotnem kreta-oženju. Družbo pa bolj osva^ etna parada. Pogoj za uspeh je smehljaj. Pri- jeten smehljaj dobiva simpatije. Nasmeh daje obrazu lepoto, in veseli ljudje so povsod in vedno bolj priljubljeni, kakor ljudje z mračnim licem. Posebno pa bo postala priljubljena ona žena, ki zna poleg govorjenja tudi poslušati pripovedovanje drugih. Mnoge ljudi namreč osrečimo, če jih z zanimanjem poslušamo. Kdor zna molčati o sebi, je vsakemu simpatičen m velja za modrega. Večno začenjanje stavkov z »jaz in jaz«, pa lahko postane prav zoperno. Predvsem pa mora biti žena naravna. Afektiranost je zelo odbijajoča. Razen tega se mora vedno oblačiti in obnašati svoji starosti primerno. % ^v 2 žlici presnega masla ^^fj drobno zrezane čebule; ko 3 žlice moke ter pusti, da hpt v.meni, dodaj na drobno zre-^ Zalivaj počasi z 2 I go-Oi u' “Kuhaj še 3 žlice na kocke zre-j(T tn /enja, ravnotoliko kolerabe, kar- oi! ,meso telečje glave in če imaš ? pečenke, jo tudi lahko na « Z prideneš. Ko še malo iM [...^.Sotova. Prideni opečenih že- ir^ejl Jr* ali vkuhaj 2 žlici riža. n®z^ z gobami in rižem. Osna-hstke in popari pol kg gob, C?>1 v ter drobno sesekljaj; za- fch. . Žlico * presnega masla ali W.,>tt jju čebule in peteršilja, prideni hudem ognju mešaj. Ko so jim prideni 6 dkg izbra-W>rele' premešaj in prilij pičlo ga J«? aR vode in osoli. Ko riž firf 2a ^,vi pokritega na kraj šte- *fe _y.no pol ure. Medtem pa 60 dkg surovega gove-k. ‘ejega mesa, osoli ga in potresi s poprom, prideni gobe in prav dobro z rokama zmešaj: nato prideni še ohlajeni riž ter že malo mešaj. Naredi okrogle zrezke, povaljaj jih v drobtinah, pa v vroči inasti speci. Ce pa vzameš! namesto surovega mesa kuhano ali pečeno, prideni k mesu eno jajce. Gobove zrezke daj s kako primerno prikuho ali s solato na mizo. Ljubljanska jajčna jed. Skuhaj 5 jajc v trdo; olupi jih, vzemi iz njih rumenjake, pretlači jih skozi sito, pa. še pol obri-bane ,v mleku namočena žemlje. Potem vmešai žlico presnega masla, 3 surove ru-' ki men jake in pretlačene kuhane rumenjake, iz beljakov sneg, malo soli, dišave, limonove lupinice, 2 žlici kisle smetane in malo drobtin. One kuhane beljake pa zreži na rezance. Zreži na rezance tudi gobe, prepraži jih v presnem maslu ter dodaj peteršilja in žlico vina. Zdaj namaži model ali skledo z maslom, deni noter malo prej pripravljene zmesi, potem gobe in beljake ter tako naprej, da bo na vrhu zmes. Potem speci in daj za večerjo na mizo s kakšno solato. Pečen smetanov štrukelj. Naredi iz pol litra lepe bele moke vleceuo testo. »Medtem ko počiva, vmešaj . košček ■ presnega masla, posamezno primešaj 3 rumenjake, vanilljevega in še drugega sladkorja, da bo sladko,' pa četrt litra kisle smetane ih trd sneg od 3 beljakov. Zdaj testo razvaljaj, ga razvleci, če je debelo, ob kraju obreži, pomaži s tem, kar si mešala, potresi z izbranimi rozinami in vinskimi jagodami ter malo drobtinami, namesto drobtin lahko prideneš nadevu 2 v mleku namočeni žemlji, ali 7 dkg kruha, skup zavij, deni v pomazano kozico, polij s s/je 1 vrele kavne smetane (pri polivanju kozico nekoliko stresi, da se bolj vzdigne) po vrhu potresi s sladkorjem, zapeci in daj vroče na mizo. Pišingerjeva torta. Mešaj, da dobro naraste, 10 rumenjakov, 25 dkg sladkorja z vanilijo. Ko je dobro spenjeno, primešaj iz 10 beljakov trd sneg ter s tem vred 17 dkg fine moke. Zdaj namaži primemo plitvo pločevino s presnim maslom in potresi z moko, namaži vanjo testa za nožev rob debelo in lepo rumeno speci. Pečeno ploščo položi na desko ter pločevino na novo namaži s presnim mas(om in testom ter speci, in tako naprej, da je pečeno vse testo. Zdaj razreži plošče v poljubno velike štirioglate kose, pomaži jih z nadevom, zloži skupaj in obteži; oez pol ure oblij torto s čokoladnim ledom. Ako pa želiš okroglo torto, pa peci plošče na tortnem dnu. Nadev: Deni v kozico os-minko litra dobre sveže smetane, štiri rumenjake, 18 dkg čokolade in 25 dkg sladkorja z vanilijo; postavi na štedilnik v vreio vodo, da se zgosti, medtem pa Eridno mešaj. Zgoščeni nadev postavi na ladno pa še vedno mešaj; v ohlajeni nadev zamešaj 25 dkg fino zrezanih ter stolčenih lešnikov, mandeljnov ali orehov in 25 dkg presnega masla ter še tako dolgo mešaj, da postane svetlosiv. Gotovo torto lahko okrasiš z belim, pisanim ledom, ali pa prihrani malo nadeva in s tem okrasi torto. — Hudič, spet ga ie zagrabilo! Ko je zadnjič norel, smo morali spodnja nadstropja popraviti! - Praktični nasveti Zlate ribice ohraniš zdrave doma v posodi, ako vržeš v vodo nekaj rastlinic, ki pri nas pokrivajo kot mala peresa naše bajarje in grabna. Te rastlinice obvarujejo vodo v posodi pred gnilobo. Dobro je tudi, ako daš v vodo nekaj vodnih polžev. Vode ni treba dolgo menjati, zadostuje, ako prilivaš čiste vode. Kako moraš ravnati pri pranju z volnenimi rokavicami? Volnene rokavice pri pranju kaj rade vskočijo. To nekoliko preprečiš, ako imaš voao pri izpiranju ravnotako mlačno, kakor pri pranju. Predvsem pa pazi, da jih obesiš tako, da pridejo prsti navzgor in se voda, ki je pri izžemanju ostala, odteka navzdol in se Is' _ prišij nalahko trak na prste" obesi rokavice kamor hočeš. Pranje svilnatih rut. Svilnate rute se ne namakajo, prati se morajo posamezno druga za drugo. V dve posodi se pripravi deževnica in v vsako izmed obeh se vlije nekoliko Špirita. Ruta se naglo namili z dobrim milom ter lahko opere v obeh „Hašo Marka — halo Janine!" Toaleta Ufine filmske igralke Marika Rokk, ki bo igrala glavno vlogo v n asist-vu omenjenem filmu. za to pripravljenih vodah. Potem se -nravna v belo, čisto ruto, se malo pusd ia lahko zlika z ne prevročim železom. Svilnate rute se pa pero tudi na drug način: V liter mrzle vode se vmešata dva rumenjaka. Ruta se v tej vodi izpere in dobro v Čisti vodi preplakne. Uravna se v čisto ruto in se zlika. Kako narediš češpljevo vino? V nov, močan sod, ki ima 200 1 vsebine, vlij 2 in pol 1 francoskega žganja ter napolni sod z neranjenimi češpljami, ki si jim odstranila peclje. Prideni 20 gramov debelo stolčenega cimeta in 20 gramov dišečih klinčkov, nalij toliko vode, da stoji čez češplje, če ne priliješ nič vode, dobiš sicer manj a boljšega in močnejšega vina. Oba čepa zalij s smolo. Cez tri mesece sod nastavi ter nalij vino v steklenice. Vino je zelo dobro ter se peni, če če odpreš steklenico, kakor šampanjec. Cim starejše je vino, tem finejše postaja* Kako narediš jabolčni sirup. Jabolka razreži z lupinami vred na majhne koščke in jih stolči v porcelanasti ali emajlirani posodi v kašo. Na vsak kilogram te kaše nalij 1 liter vode ter pusti zmes stati 12 ur, nakar jo izprešaj. Na vsak liter tako pridobljenega soka primešaj 1 kg sladkoba in 2—3 kapljici razredčene vinske kisline. Zmes deni nato na ogenj, kjer jo 8 do 10 minut kuhaj, pri tem pa pene pridno posnemaj. Ko se sirup ohladi, ga napolni ter ga v vroči vodi še enkrat raz-grej. Da steklenice pri razgrevanju ne popokajo, jih obvij s senom ali s cunjami. Skrbite za redno stolico. Poskusite Leo-pilu-le, ki že po petih, šestih urah dovedejo do lahkega in prijetnega odvajanja. Oglu reg, pod Sp. br. 960 od 38. X. iflša Leo-piluie Stacpoole 1 UUBEZEN lUORKADIA EMSSONS ROMAN 52 ‘r% Zvrnil36 2aPrla vrata za seboj, ne Sl* ie č.i+-i0Česa od Magnusa; na- : Poročit’ da prinaša ta nek0 % ^ten * Otopila je proti njemu V1 i' toda odločno. : jedilo?« je vprašala. i- Potegnil 6 prstom med \ ?%y rutam, kakor da bi ga du- Jr. * hla$t» je bil sinjerdeč, go- sDntii°’ *3esecie 50 se prekopico- u, evaie druga ob drugo in se jj. ,no bolj strašnemu cilju. K ie P0yedati že . včeraj, pa v °k* kr&vito in se zastrmel hr,* *csson je. odšel; nikoli videla.« niPeno’ kakor da je tam ne-ie m ®0v pogled tako začaralo. C1' Itifi idiu. 50 M ]e je vprašala Svala z ^ il komaj več kakor šepe- ^NjJe.*maial z glaV0‘ 3e Povedal, in ona ga je Vnana, z roko težko oprta na stol, s priprtimi očmi, kakor omamljena. Samo eno samo besedo je rekla: .>.To!« In v tej edini besedi je bilo vse; usoda, ki je zadela njenega ljubljenca, in njena lastna usoda. To. Eno, najhujše v življenju, to, o čemer je vedela, toda na kar ni nikoli mislila, da bi stopila z njo v kak odnošaj. . Magnus, ki je pričakoval potok solza, divje ihtenje in krike, se je čutil od tega, kako je vse sprejela, olajšanega, čeprav ji je njen mir skoro zameril. Ko je bilo najhujše opravljeno, se ni več brzdal. Pripovedoval ji je vse, slikal ji je podobo moža, ki samoten domuje na Fulmarju, sam z morjem in pticami. Sohe so mu lile po licih, ko je govoril, obrnjen napol proti Sval!. »In zdaj se morani peljati v Reykjavik. Njegova želja je to; kljub svoji strašni usodi je še mislil na druge. Dejal je, da moram nadaljevati z rlbarskirn podjetjem zaradi Surssona In drugih. Najrajši bi ni- koli več ne potegnil nobene ribe iz morja, saj je itak vseeno. Svet, v katerem se lahko godijo take stvari, je ničvreden. Toda kaj pomaga govorjenje! Noben človek ne sme zvedeti, kje je.« »Ali je govoril o meni?« je vprašala švala z glasom, kakor da prihaja iz neizmerne daljave. »Dejal je, naj ti povem. Nisem hotel, toda dejal je, da moram. In zdaj se torej peljem v Reykjavik — zdravstvuj, kajti kdo ve, kaj se še vse lahko zgtdi na tem svetu! Toda kaj pomaga govorjenje!« Spremila ga je do vrat. Potem je šla v svojo sobo, se zaprla vanjo in sedla k oknu. To je torej! Najstrašnejša usoda, ki je mogoča na svetu, je zadela Ericssona, toda on je kljub temu ni zapustil! Kakor sončni sij nad mračnimi gorami je svetila ta misel v njeni notranjosti. Ves svet je postal zanjo divja samota, toda sonce je ostalo. Vstala je in začela hoditi po sobi; njena lica so rdela, in njene oči so začele čudno sijati. Včasih je obstala pri oknu in zrla po hribih in v bližnjo dolino. Ves njen svet je ležal v razvalinah; bodočnost, ki jo je snovala, je bila razrušena. S tem dejstvom se je morala švala sprijazniti — in z najtežjim in najstrašnejšim vprašanjem, ki more biti stavljeno kaki ženi. Kaj naj napravi? Kako se naj ravna? Niti trenutek ni dvomila o tem. Ljubezen je odgovorila na to vprašanje, skoro preden si ga je bila zastavila. Zapustila je hišo in zavila v dolino. Morala se je gibati, dokler ne pride trenutek, ko bo storila svoje. šla je mimo Gudmundssonove hiše in zavila tja, kjer jo je Eficsson nekoč našel spečo. In kakor takrat so tudi danes vreščale ptice, in . reka je skakljala čez kamenčke. Ustavila se je, kakor da bi obstala nad grobom. Potem je šla naprej, vedno više in više po dolini. * Gunnarsson ni opazil nobene spremembe na hčerki, ko ji je sedel pri večerji nasproti. Njena lica so bila rahlo zardela, in bila je videti raztresena in odsotna, toda iz takih malenkosti si ni storil ničesar. Imel je zopet novo skrb, ki ga je zaposlovala. Z »Ingolfjurjem« je pošiljal v Reykjavih mnogo rib, in plačati je moral nekaj več, kakor je bil pričakoval. (Dalje.) Pr rodopisna kramljanja cekinov v svoji Dr. Stanko Bevk / Izbira najdragocenejše kožuhovine na svetovnem tržišču Največ kož nam daje živalski razred glodalcev, in sicer rodovi bobrov, svizcev in veveric. Bober je povodni glodalec, ki je včasih prebival tudi ob naših vodah, dandanes pa živi samo še v severnih krajih Evrope in Azije. Nekoliko je večji od divjega zajca, pa zatrpanega trupla in lopatastega repa, pokritega z luskinami. Največ kož prihaja na tržišče od sorodnega kanadskega bobra, ki živi v obsevernih krajih Amerike. Bobrom populijo daljšo, resasto dlako, tako da ima ustrojena koža samo podlanko, ki je jako gosta in mehka. Nekoliko cenejše, pa precej slično je krzno južnoameriške n u-trije, ki je manjši od bobra in ima daljši rep, podoben podganjemu. Nutrijo goje po farmah, ker je ni težko prehranjevati. še manjša je p i ž m o v k a (bizam), ki je doma v Severni Ameriki in se je v zadnjih letih razpasla tudi v naše kraje iz češkega, kjer jo je 1. 1905. naselil neki veleposestnik zaradi krzna. Koža naše pižmovke pa ni kaj prida, ameriška pa daje jako trpežno krzno. Pižmovka se množi jako hitro, zato prihaja leto za letom na trg na milijone njenih kožic. Iz temnejših hrbtnih delov izdelujejo lepe plašče, trebuševino pa šivajo za kožušno podlogo. Iz rodu svizcev je omeniti pravega svizca, ki prebiva visoko v gorah ob snežni ločnici v Alpah, Karpatih in Pirenejih. Tam prespava dolgo zimo v duplinah, do katerih vodijo 8—10 m dolgi rovi. Te rove na zimo zadela. Močno ga love zaradi dragega krzna in užitnega mesa ter v zdravilne svrhe. Njegovih kož pa pride malo na svetovne trge in pod imenom »murmek, ki je nemško ime za svizca, se prodaja največ krzno svizčevega sorodnika bajbaka (bobak), ki oživlja v družbah sicer mrtve stepe Sibirije in Mandžurije. Manjši je od svizca. O baj-baku so dognali, da prenaša kugo. še manjši so peščeniki (pešaniki), ki si zgrebajo v pustinjskem pesku svoja zavetišča. Najmanjša je sorodna t e k u n i-c a, ki živi družno po ruskih in panonskih stepah pa tudi v severovzhodnem delu naše države. V krznarski trgovini ji pravijo suslik. Semkaj spada tudi v i s k a č a iz južnoameriških pamp, kjer grebe plitko pod zemljo obširne rove, nevarne jezdecem. Svizci na sprednjih končinah nimajo palca ali pa je krnjav. Rod veveric zastopa navadna veverica s krajevnimi različki. Iz Rusije prihaja njenih kožic na trg v ogromnem številu. Navadno se porablja veverično krzno v treh delih: posebej temni hrbet za plašče, svltlejša trebuševina za podloge, košati repi pa za druge svrhe (čopiči itd.) Na llpskem trgu ima veverica ime Fch, trebušina sama pa Fehwamme. Ločijo pa dve kvaliteti krzen: sibirske in kazanske; te so cenejše. V zadnjih desetletjih so se priljubila za plašče tudi krzna konjičev, to je žrebet konjskih pasem iz ruskih in srednjeazijskih ravnin, še cenejše so kože telet gostodlakavega goveda. Te prebarvajo na rjavo ali črno. P i j i k 1 so kože mladih severnih jelenov. Za ovratnike in obšive se porabljajo činčila, skunk in oposum, činčila je majhen glodalec z izredno mehko, svila-sto dlako. Velika je kakor naša veverica. Živi družno v gorovjih in pustinjah Južne Amerike. Nijdražje so peruanske, cenejši pa razni križanci, n. pr. činčilone. Zaradi brezumnega preganjanja je činčil vedno manj in zato cene izdatno rastejo. — Skunk je severoamerišk smrduh, kunčje velikosti, ki spada h kunam. Po obeh straneh hrbta in zelo košatega repa se vleče proga belih dlak, sicer pa je dlaka temnosiva. Dlaka je dolga. Smrduh ljubi čistoto, njegovi rovi so snažni, če pa je žival v nevarnosti, odpre svoje žleze smradnice, ki preženejo s svojim grozovitim smradom vsakega zasledovalca. —' Oposum spada med vrečarje, ki rode negodne mladiče in jih potem nosijo v kožni gubi na trebuhu, da tamkaj odrastejo. Krznarji razločuiejo dve vrsti oposuma: ameriškega in avstralskega. Prvi je zverske narave, dihurjeve velikosti in čudi ter ima gol podganji rep, drugi pa je rastlinojedec m ima jako košat rep. Oba sta izvrstna plezalca: palca se jima sklepata z drugimi prsti kakor pri opicah. — Tudi rod medvedov daje dobro krzno. Omenjamo samo ameriškega rakuna z dolgim, kolobačastim repom. V krznariji se imenuje šupen, Lisice se nosijo navadno cele s po- rezano trebušino. Poleg naše, tudi raznovrstno prebarvane ali izbarvane lisice, se nosijo v naravni barvi severne sinje in sre brne lisice, ki se goje tudi po mnogih farmah, zlasti v Sev. Ameriki in Skandinaviji. Tudi h kunam spadajoči severnjak nesit ali požeruh se nosi cel. V novejšem času izdelujejo plašče tudi iz pisanih kož zveri mačjega rodu, kakor so jaguar, leopard, ozelot, ris itd. Jako drago je krzno sibirskega _ 1 j a, ki pride že redko na splošno P^. .fl jo, še dražje pa morske vidre’ krznarji imenujejo kamčatskega bo Največja tržišča za surove ^ondonu, potem v New Yorku, v Novgorodu in Lipskem (Leipzig)1 množine kož se tam nudi v n, Uj’nSicih pokaže nekaj številk iz ene lon^ dražb, ki se vrše vsake tri mesce. 13.000, domača mačka 28.000, d*^.a sre-čka 20.000, navadna lisica 230.000- brna lisica 7.000, perzijske ko^že^ vjcj. kuna zlatica 17.000, oposum ra 14.000, skunk 890.000, 1,181.000; morska vidra samo dov, činčila 36 itd. vevefi^ 50 koma- Kraji, kjer že 3500 dni ni bilo dežj* Jeseni in pomladi so pri nas neredke povodnji zaradi preobilega dežja. So pa kraji na zemlji, ki po ničemer bolj ne hrepene kakor po deževnici. V nekaterih predelih puščav cele mesece, da, tudi leta ne dežuje. Najbolj suha pokrajina na zemlji je Mount Margaret v Zahodnji Avstraliji. Tu dežuje povprečno le vsakih sedem let enkrat. Zdaj še tako ni bilo, že nad 3500 dni tam zaman čakajo na močo z neba. človek bi mislil, da pri tako vztrajni suši ne uspeva nobena rastlina. Vendar ima pokrajina zelenje. Je to neke vrste osat. Uspeva tod tudi drevo, nazvano mulga, ki požene korenine do 30 m globoko v zemljo. V New Sud Walesu pri- vro po dolgotrajni suši že po prvem deževju močni studenci na dan. Najbolj suh kraj na svetu je menda Pailpa v Peruju, 5 stopenj južno od ravnika. Čeprav leži ta kraj ob morski obali, so tam po 12 let stari otroci, ki sploh ne vedo, kaj je to dež! Oblaki so sicer večkrat na obzorju, toda pravega dežja že ni bilo tu 15 let! Zemlja je kljub temu obdelana, namakajo jo majhni pritoki z zahodnih delov Andov. V Lorci v Španiji že sedem let ni bilo dežja. 20.000 ljudi se je moralo zaradi suše izseliti. Tudi v Afriki in drugod po Ameriki so zelo suhi kraji. V državah Kentucky in Kansas so izgubili prebivalci v zadnjih letih tretjino svojih čred, dva milijona ljudi je moralo stradati. fjgV stva so potrosila 120 milijonov ^ za podporo pasivnim krajem, kl ^ paradi pomanjkanja dežja utrpeli -delkih. Suša je trajala ponekod secev. ena^o ki j'h Padavine niso tedaj povsod en.."uSod-razdeljene. Mnogo ie krajev, od no naključje ali pa lega sama u > ^|i dežja. Medtem ko imajo sosedni p^jj ponovno padavine, se 'z°8n?J°tef o&' oblaki nesrečne in žejne 7,em]e ^ .fr lagajo odvišno močo tam, kjer i itak preveč. oskrt^ Tudi narava je mačehovsko P za zemljo. Doživljaji z medvedi na Grenlandu Nedavno se je vrnil po sedmih letih vdelana v tla in v večni led. Večkrat, je odsotnosti z Grenlanda v Oslo noverški' dejal Antonsen, so ga napadli severni me-lovee severnih kožuharjev Gerhard Anton- dvedi. toda nikoli ni doživel toliko trplje-sen in opisal nekemu časnikarju težave1 nja in nevarnosti kakor neke zime, ko opisal dela in življenja na tem največjem, a tudi najbolj mrzlem otoku naše zemlje. Lor vec je dejal, da more vzdržati napore, ki jih stavi bivanje na Grenlandu Evropcu, le človek, ki je zmožen največjili napo." rov in samozatajevanja. Tam res ni ni« kogar, ki bi se mu bilo treba klanjati, kajti svoboda je najpopolnejša, ni pa tudi nikogar, ki bi lahko pomagal v stiskah in težavah. Antonsen si je zgradil v divji ledeni samoti leseno kočo, v kateri je živel vseh dolgih sedem let. Najbljižje človeško bivališče, dve borni koči, je bilo oddaljeno od njega tri dni hoda poleti in deset dni pozimi. Ako mu je ponoči ugasnil v koči ogenj, je bilo zjulraj vse zamrznje nja se mu je pri zapiranju vrat zlomil nož in mu je konica odletela v obraz ter se mu zapičila tri centimetre globoko tik pod očesom. Izdrl si jo je in močno krvavel, verfdar ie zbral toliko moči, da je v polarni zimski noči odšel na pot do svojih „sosedov“, toda obe koči sta bili prazni: njuni prebivalci so se čez zimo preselili na jug. Ko se je spočil, je moral nazaj 'in je rabil za to pot skozi noč in vihar 10 dni. V svoji koči je ležal celi mesec, do prve pomladi, ko ga je našel neki danski lovec in ga spravil do naj-bližje zdravstvene postaje, kjer so ga končno izlečili in mu rešili oko. Toda zaslužek takega lovca na polarne kožuharje je velik. V enem ali dveh letih no, od vode do jedil. Pa tudi vrata so lahko zasluži toliko, da si kupi v domovini .. V ' 1— A.1_ ... . ^ Ufk A in ir pnntnin In včasih tako močno primrznila k podbo jem, da jih je le z velikim in dolgotrajnim trudom lahko odprl ali zopet zaprl. Kadar so pa divjali nad kočo strašni severni viharji, je bil stalno v nevarnosti, da mu jo poderejo, čeprav je bila trdno kako podjetje. Antonsen je v sedmih letih zbral tako bogastvo, cfa bi sedaj lahko v miru živel do smrti, toda Grenland se mu je kljub vsem naporom in nevarnostim tako priljubil, da sc bo spomladi spet vrnil v deželo večnega ledu. Kaj je z resnico o morskih kačah Splošno se misli, da so morske kače le izmišljotina časnikarjev v vročih poletnih mesecih, ko ni — ali vsaj v prejšnjih časih ni bilo — drugih zanimivih poročil. To pa ni res, kajti morske kače žive v resnici, in celo v večjem številu kakor naše na kopnem, žive seveda v ekvatorialnih vodah. Doslej so jih odkrili 44 vrst in dolge so od enega do štirih metrov. Podrobneje jih je preučil neki južno Teta: — Lep deček je ta vaš mali Franček. Ima izrazite mamine oči. Mati: — Da, in očetov nos. Franček: — In bratove hlače... ameriški učenjak. Skoraj vse so krasno pisane, a tudi zelo strupene. Ob sončnih dneh Jih je mogoče opazovati, kako plavajo po morski površini v velikih skupinah. Največ jih je okoli Sumatre, Avstralije, Antilov in Melike. Ako jih kdo hoče uloviti, se besno zvijajo in skušajo pičiti. Hrano si love v morju in so zelo požrešne, toda prav tako so tudi same dober plen velikim ribam in morskim pticam. Jajca ležejo na obalah in ponekod jih domačini nabirajo in jedo kot posebno sladščico. Na kopnem so zelo nerodne in lene, v morju pa švigajo naglo sem ter tja. Na smrt bolna kmetica možu- ^ 0ie-— Miha, umrla bom, morajo tako.fda- niti. Kdo ti bo delal red v hiSi • # — Ne skrbi za to Urša, katero Ta že pospravlja po kuhinji-•• * * — Slišiš, je tvoj oče vedno 0 *•-, — Da, da, odgovori Fridolm, krat na leto se smeje. Pomladi ko pridejo novi modeli damsKin na ulice. * * ' Peter objame Manico in de: — Ah, mala moja, na svojin 1' tim tvoje drobno srčece. „,„no — In jaz, jaz pa tvojo neuffl* retno dozo... ^ ^ Na mizi so lepa jabolka. vprJw- jih poželjivo gleda. Tetka *vl0i: dv® — No, Nediča, bi rada eno j bolki? ^ — Tli, pravi Nediča, ki reČi ”r“- * * ojc f On: — Cemu mi na vsako & šanje staviš svoje? , ,,.o Ona: - Kaj delam res tak«7: Ti T dl tU * Vedno Ista zgodbica: ^ taltkega’ štorklja Trobčevi samici s,au nega slončka... Sreianie lovca z orjaško op Uc In Konga se je vrnil francoski raziskovalec Magard in poleg drugih doživljajev pripoveduje o razburljivem srečanju z velikim orangutanom. — Po petdnevni hoji smo zapustili reko Kongo in zavili proti severozahodu v prostran pragozd. Tiho smo hodili med drevjem, vročina nas je dušila. Karabinko sem vrgel čez ramena In se naslanjal na odrezano palico. Stopal sem z vodnikom karavane Makolo, ko so naenkrat zavpili črnci, vrgli tovore od sebe in zbežali. Pet in dvajset metrov na levo od nas je stala orjaška opica, orangutanova samica z mladičem, žival je bila visoka dva metra, glava ni bila nič manjša od I levje. Iz režečega se gobca je bilo opa- ziti pet do šest cm dolge kočnjake. črnci so se poskrili za drevjem, na planem sva ostala z Makolo sama. Razjarjena opica je stopala proti nama in njene namere so bile takoj jasne. Makolo se je pognal na najbližje drevo ter klical meni, naj splezam za njim. Zdelo se mi je, da bi ta beg ne bil časten za Francoza. Mirno sera čakal orangutana, ki je, kakor da bi slutil, kaj se v meni godi, stopal bliže. Odprl je gobec in strašno zarjul. Pograbil je debelo suho vejo in jel besen luščiti lubje z nje. Dvignil sem puško, nameril na srce velikana in čakal. Makolo mi je zavpil, naj bom oprezen. Opica se je obrnila k mladiču in že sem mislil, da se je premislila. Obesil sem puško čez rame, ko se je kosmati velikan spet naglo obrnil in z div- —----------------— — - I gir jim krikom planil proti Stemnilo se mi » tinki sekunde sem se in sprožil. Žival je . pred menoj, a je še stopa..1 v., sem drugič, opica je Pa ie krvjo oblite oči so se krat 5 0\>' divje upirale vame. Se vstf prožila, nato je šest kora ^ $ žala mrtva. u st^"' \$de? črnci so prihiteli z -r. gledali kakor čudo. jk0 j(t Jdjf ča in ga posadili v ve ^ pa ni hotel jesti. Izpust' ^ ni t ^ mačil sc je popolnoma- * ^ - bila mala opica med ,,a 0boC*0, tr lela, sem jo iznustil v * h3 da bi njena bolezen ne P Z olimpiade v Buenos Airesu kih^vsKe revije in šaliovske rubrike veli- Sd2, Sce7 22. f4, Ld7 (s 23. 15 bi beli zajel unevnikov so Partij še vedno polne poročil in if °**mP>ade v Buenos Airesu. Drugih danit °V- Ma svetovni šahovnici ni. Napove-™">>rji so bili odpovedani; poklicni veko 1..so °stali »brez posla«. Vojna je tež-dojstf . Plemenito kraljevsko igro. Večina Airesu L-*n v.eIemojstrov je ostala v Buenos Dari;u’,ler čakajo, da se krvava šahovska 2 la k°nča. našaio°-nela P?r°čila iz Buenos Airesa pribilo ? marsikatero zanimivost. Marsikaj je 'oinpm6 Popraviti. Kablogrami so bili v Ogolel StDnju s‘lno muhasti. Pomot je kar k. >°- Posebno zanimiv je popravek, da Eston“? mes*a n' dosegla švedska, ampak didat katere moštvo je vodil mladi kan-Est0ns^a .Svel°vno prvenstvo Pavel Keres. je dosegla Švedska samo 33 točk. ke,'^ ie v finalu dosegla 33 in pol toč- ^Plasnia niim. . .Capablanca. Z 22 in pol točke je Kuba manu je še nekaj drugih sprememb, Vodi) J* slasti važna za Kubo, ki jo je nasedla 1u ' ■ notisnji mesto, dočim jo je kablogram če ^ na 13. Mnogi se že celo vprašujejo, Nemčjj: a kablogram ni pomotoma prinisal nos J- Prvega mesta. Ta vprašanja iz Nemdjja6Sa demantirajo, zagotavljajoč, Bue' da je bčke n re8n'čno dosegla prvo mesto, pol Pfed nesrečno Poljsko. Estt ^LEMOJSTRSKA igra keresa Pavel v moštvo je v Buenos Aires vodil airja I;eres. zmagovalec velikega AVRO tur-ie Slavnem je njegova zasluga, da se moštvo "c Plasirala na 3. mesto. Pa tudi 1 zaletn . celota je igralo zelo podjetno, ski mo'1?-'H vel'kim upanjem. Takrat eston-lkro je 1 še niso slutili, kakšno šahovsko 1aPerila sovjetska Rusija proti njihovi hetita| ’ .zato so igrali brez vsake senti-°%al ° Velemojster Keres pa je celo f,Jsledni ai °dličnih partij, med njimi tudi 1° Proti kapetanu švedskega moštva: Bcli,l84- francoska otvoritev. *Vel Keres (Estonska) j Crni: Gvidon Stahlberg (švedska) «6 2. d4, d5 3. Sd2, c5 4. Sgf3, Sc6 ^ Uani3d5 (boljše je 5... Dxd5) 6. Lb5, ^'va novost. Capablanca je v AVRO *-• lpral proti Keresu 6... De7-4-, toda tekača) 23. Sf3, b5 (črni poskuša sedaj na damskem krilu, toda s temi sunki le oslabi svoje kmete) 24. Se5, Sxe5 25. fxe5, Db6 26. b4, a5 27. bxa5, Txa5 28. Db3, Txa2 29. Dxa2, Dc6 (boljše je 29... Lc6, da bi potem mogel črni z Db7 kriti konia) 30. Da3!, Sg6 31. Tbl, Tb8 32. Db4, Sf8 33. Db3!, Le6 34. Kf2 (na takojšnje 34. Lxb5 bi lahko črni izgledno žrtvoval kvaliteto 34... Txb5, ter bi na 35. Dxb5. Dxc3 dobil še kmeta na d4), b4 35. cxb4, Db6 36. Db2, Sd7 37. b5, f6 38. exf6, Sxf6 (boljše 38... Tf8) 39. Tel, Ld7 40. Kgl, Te8 (40... Lxb5 ne gre zaradi 41 Lxb5. Dxb5 42. Tc8-f!) 41. Sg2, Se4 42. Sf4. Sg5 43. Kg2 (na 43. Sxd5 bi dobil črni z De6 močan napad), Lg4 44. Tfl. Tf8 45. h4, Sf3! (lepa kombinacija: 46. Txf3 ne gre zaradi 46.. . Lxf3-f- 47. Kxf3 in nato g5!) 46. Le2. Txf4!l (na 47. gxf4 ima črni odgovor 47 ... Sxh4 48. Kg3. Sf5-j- 49. Kxg4?, Dg6-j- in nato Dg3 mat. Na druge poteze s kradem pa dobi črni kmeta na b5 in d4) 47. Lxf3, Txd4 48. Lxg4, Txg4 49. De5! (črni je sicer dobil kmeta, toda njegova poziciia je izgubljena). Dg6 50. b6!, Tb4 (na 50.. Dxb6 sledi 51. De8-(-, Kh7 52. TfS) 51. Dxd5J._, Kh7 52. TfS. Dc2 53. Kh3, Tb2 54. Dg84-, Kg6 55. h5+, Kxh5 56. Df7-|- m ' črni preda. »KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE« Tako lahko imenujemo partijo, ki sta jo v Buenos Airesu v finalu odigrala dr. Aljehin in Nizozemec T. D. van Scheltinga. Dr. Aljehin je imel popolnoma izgubljeno igro; Nizozemec je pa imel pred svetovnim prvakom očividno silen rešpekt, namesto da bi igral na zmago, ki je bila na dlani, je lovil remis. Z eno samo jasno potezo bi v končnici prisilil dr. Aljehina h kapitulaciji. Toda dr. Aljehinu se je nasmehnila sreča, lahkomiselnemu Nizozemcu je zadrhtela roka, namesto zmagovite poteze je vleke! »napako« in dr. Aljehin se je rešil z remis skozi uho šivanke. ,,uspehom) 7. 0—0, Ld6 8. b3, cxb3 SSnS8e7 10. Tel, 0—0 11. Sfl, Lg4 12. M 3- La31, Tfd8 14. Ld3, Lxa3 15. -16' ke2, Sg6 (s 16... Sf5 bi črni lo5 &),, iativo, tako pa beli polagoma vrže ' *»ž ti nazaj) 17. Se3, Le6 18. g31, Dd6 "6 20. Ld3, Lh3? (izguba časa) 21. Beli: 185. DAMIN GAMBIT. T. D. van Scheltinga (Nizozemska) Dg5+, Kh8 25. Dxf6-4-, Kg8 26. Tc5 z zmago), g6 23. Lxf4, Dxf4 24. Dg5, Dxh2 (z zamenjavo dam bi nastala za belega zelo ugodna končnica), 25. Tg2, Dh3 26. Tg3, Sxe4 (dr. A. ni za remis, ampak tvega zelo drzen poskus) 27. fxe4, Dhl-t- 28. Tgl, Dxe4 29. Tc4, Dbl-4- 30. Del, Df5 31. Thl, Tfd8 32. Kfl, De5 33. Dh6, Dg7 34. Tch4, Dxh6 35. Txh6, Tac8 36. Txh7, Tel4- 37. Kg2, Txhl 38. Txhl, Td2 39. Lb5, Txb5 40. Tdl, Tc2 41. Td3-f, Kg7 42. Kf3, f5 43. Ke3, g5 44. Ta8, b3 45. Ld3, f4+ 46. Kf3, g4-j- 47. Kxg4, Txf2 48. Kg5?? (beli bi se ne smel oddaljiti od f kmeta. Na takoišnii 48. Txa5 bi se črni ne rešil več poraza). Kf7 49. Ta7+, Ke8 50. Txa5. f3! 51. Tb5, Tb2 52. Kf4, f2 53. Kf3, Ta2 54. Txb3, Txa4 in remis. Črni: dr. Aljehin (Francija) 1. d4, d5 2. c4, dxc4 3. Sf3, a6 4. e3, Lg4 5. Lxc4, e6 6. Db3, Lxf3 (boljše je 6 ... Sc6, nakar ne gre 7. Dxb7 zaradi 7... Sa5 8. De4, Lf5) 7. gxf3, b5 8. Le2, c5 9. a4 (razbija formacijo črnih kmetov), b4, 10. dxc5, Lxc5 11. Sd2, Sf6 12. Dc4, Sbd7 13. Sb3, Le7 14. e4, 0—0 15. Le3, Db8 16. Tel, Ld6 17. Sa5, Se5 18. Dd4 (grozi f4 in e5), Lc7 19. Sc6, Sxc6 20. Txc6, a5 21. Dc5, Lf4 22. Tgl lnd!skre»n»s*i starih Grkov Špartanci so polagali veliko važnost na zdrav in krepak podmladek. Slabotno deco so kratkornalo odstranili. Zarije posebno značilen je bil ženitovanjski običaj. Na svatbi so sedeli moški in ženske ločeno pri mizi. Na mizo pred ženske so postavili velik kolač, ki je imel obliko bujnih ženskih prs. Ko so mlade prijateljice neveste odpele svatbeno pesem, v kateri so pohvalile vse niene vrline, so dekletom ponudili kolač, ki je imel simboličen pomen: mlada žena naj bo plodna in naj hrani svojo deco z mlekom iz lastnih prs. Stari Grki so zelo cenili gostoljubnost. V homerski dobi so gostu ponudili kopel, v kateri so mu stregle žene, pa tudi nedolžna dekleta. Dioskorides piše o tem: »Treba je poudariti, da pri ženski postrežbi v kopeli noben tujec ni imel pregrešnih misli, vsa stvar ni izzivala nespodobnosti. »Običaj je-imel na sebi nekaj verskega, s tem so izkazovali gostom čast. Ko je prišel kralj Minos na Sicilijo, so ga v kopeli postregle in okopale hčere kralja Kokalosa. Grki so strogo kaznovali zakonolomce. Ko so v mestu Lepreonu zasačili nekega zakonca v prepovedani ljubezni, so ga tri dni vodili po ulicah in zasramovali. Končno je bi! obsojen na doživljenjsko izgubo državljanskih pravic. Še huje so ravnali s prešustnico. Morala je enajst dni stati na trgu namaivečjo sramoto, brez pasu in odeta le v tanko, prozorno haljo. Po prestani kazni so jo javno proglasili za brezčastno nečistnico. Večkrat so posadili prešustnike na osle in so morali več dni jezditi po mestu. Kasneje se je v življenju grške države marsikaj spremenilo. Prišle so hetere, zvodnice, ki so imele večji ugled nego zakonite žene. Kralj Giges si je izbral hetero za ljubico in zmaljico. Ko je umrla, je moral ves narod na pogreb. Postavil ji je spomenik, ki je bil viden daleč naokrog. Grkinje so bile na hetere seveda ljubosumne. Ostala je legenda, kako so te-salske žene z lesenimi želvami pobile v svetišču boginje Arodite hetero, ker je zapeljala njih krasnega rojaka Pavsanijo. Kralj Kleonim je dal zvodnice pobasati v vreče in žive vreči v morje. Križanka št. 50 1 2 3 4 5 6 7 8 III IV V VI VII VIII IX X XI ■ m m m m m m m m — 1 ii 1 a lit' m Besede pomenijo; Vodoravno:!, špansko mesto; 11. moško ime; moško ime; III. sosed; predlog; IV. velika reka; V. kitajska mera; bojišče; VI. če; vrt blaženih; VII. znana opera; kratica za »okoli«; VIII. ris; IX. pritrdilnica; mesto v Južni Ameriki; X. ploskovna mera; špansko mesto; XI. turški plemič; žensko ime. N a v p i č n o : 1. bajeslovna kraljica; 2. del sveta; predplačilo; 3. žensko ime; zaimek; 4. narobe hrib pri Beogradu; žival; 5, del očesa; 6. medmet; sorodnik; tuj izraz za gospoda; 7. vrsta snega; veznik; 8. žensko ime; razčlenitev. (na 22.... Lxh2 sledi 23. Txg7-f!, Kxg7 24. |NiVwV^ri%^ryr^AArvVwVVWVwVwV^VwVw\VwVV^\V»VwhAA»5AVVVVVb»N\*»\AiiA»*»VNA/»rii'0dlii'ixtprav0 !irsk0 vcscm-Črti^ — *s°r Samorod. “ J“' napisana. H jp. , k (JUU I v/ uupiouuu. it Jna . b° mladi svet prav ra-WNo N, .stare)ši. Da. na svetu \ 1)1'rn V Problemov, ki ne v,ien! 'h^denni človeku. Po- ^ 96 1'. Knko se glasi priliod-i ^'dati hišo«? ' Stanovati v hiši. Feliks Jerič. a — soglasnik, b — hitro, c — rastlina, d — mesto v 1 Rusiji, e — tiho-oceanski otok, f — zver, g — srb- Iski knez, h — park, i — slov en. pesnik, j — kraj pri Ljubljani, k — del voza, '1 — sar _ moglasnik, m — ”1 južno drevo, n — ^ samoglasnik I—II slovenski prego-11 vor. -otTs^c- Rešitev križanke Vodoravno: 1. opat; 6. Brna; 7. madam; 9. Itaka; 10. len; 11. opora. Navpično: 1. o; 2. padalo; 3. amater; 4. temina; 3. Ema; 8. ak; 11. o. Rešitev kvadrata Potop — naval — koran — ribič ■— savez. PARIZ — PARIŠ. »Večernili« s a mladi Leto 1 Maribor, 29. oktobra 1959 Stev. 45 Glosa Jelka Meškova Glej, pomladi zlati časi so prešli, prihaja zima, verzi z njo, z njo ritem, rima, zdaj vzdihuj, na vso moč kvasi, pa boš pesnik, Bože spasi. Pegaz čaka, muli travo, Parnas vabi, kjer solzavo je tako, da kuješ rime, pa ni treba majske klime: piši, kar tl pride v glavo. + Če ti Muza bo dejala: »Poj, kako se gumb prišije, žebelj kak se v les pribije!« s tem tl bode pokazala: to je snov vseh pesmi hvala. Z vsem po sili operiraj, nič med ritmom ne izbiraj, če bi pesmi kdo podiral, če bi kdo drugače sviral — nič se k drugim ne oziraj. Piši, kar ti pride v glavo, nič se k drugim ne oziraj, strune kar naprej ubiraj, pa boš užival večno slavo, Poj, kak luna v noči sije, nič Prešerna ne posnemaj, za Koseskega se vnemaj, kak’ se krožnike pomije poj in grah kako ti vzklije. Pot med pevce si utiraj, na vsebino se opiraj, pa boš videl, da ti sreča nič ne bo več opoteča: strune kar naprej ubiraj. * Šolo pusti, pusti knjige, pesem mnogo ti obeta, šola ni srce poeta, vedno boš brez vsake brige, če boš šoli kazal fige. Pojdi zdoma, bulji v Dravo, al’ na polju glej otavo, potlej piši, le ne muči se, če ni po tvoji buči: pa boš vžival večno slavo. Voščene svečke Igor S a m o r o d Bil je vseh Svetih dan. Mrak je že legal na zemljo, na stisnjene gomile, na visofče križe. Drobne luči med šopki cvetlic so zabrlele po pokopališču in razsvetljevale mrko kamenje... Mrzlo je bilo in prav do ušes sva si zavihala ovratnik. »Poglej, Milan, te luči!« Temne sključene postave so se sklanjale nad brlečimi lučmi, izrezanimi zveličarji. Stopila sva okoJi; kar 4 1 Film Zakaj nočefo postati zvezdnice? ODGOVORI »BELIH VRAN«, KI JIH NISTA OMAMILA HOLLYWOOD IN NE BOGATI ANGAŽMANI Na stotine mladih žena in deklet po vseh ■ PiTA^n «rt Sa _ J.. _ kontinentih sveta je že sanjarilo in še vedno sanjari o Holywoodu ter hrepeni po njem Dosti je tudi moških, za katere bi bil an-gažman pri filmu uresničenje njihovih življenjskih načrtov. Prenekateri je že napravil dolgo pot, tudi več tisoč kilometrov, samo da je prišel v Hollywood, kjer je upal, da se mu bo nasmehnila sreča. Najrazličnejša dobrodelna društva v znameniti filmski metropoli pa pošljejo vsako leto v domače kraje na stotine žena, deklet in mož, katerih ambicije so ostale v Hollywoodu samo sen in katerim ni ostala na koncu vseh obupnih poizkusov v Hollywoodu ničesar drugega kakor samo še beda in obup. Vendar pa vse to prav nič ne zmanjša poguma novim tisočem deklet in mlajših moških, da ne bi sanjali o hollywoodski sreči. Vendar pa so na svetu tudi dekleta, ki so odbila bogate filmske angažmane, in še precej jjh je. V Hollywoodu jim pravijo »bele vrane«. V neki kormetični prodajalni v najelegantneje dunajski ulici na Karntnerci je vzbujala ■*> •m CHARLES CHAPLIN s svojo lepoto pozonost mimoidočih prodajalka Ruth Hechtova. Pred nekaj. leti jo je zapazil v prodajalni s kozmetičnimi preparati celo sam Charles Chaplin, ki se je slučajno mudil na Dunaju. »Tako lepi ste, da bi se morali posvetiti filmu,« ji je dejal Charles ob neki priliki, ko sta večerjala sama. »Samo malo si izšolajte glas, pa vam takoj preskrbim angažman v HolIywoodu.« Namesto da bi planila izza mize in objela slavnega režiserja, je lepa Rut skoraj preplašeno vzkliknila: »Samo tega me Bog obvaruj.« »Zakaj? je prepadeno vprašal Charles. »V študiju bi si za pol leta docela pokva-1 rila obraz. Vse filmske igralke, ki prihajajo v našo prodajalno, imajo uvelo in naguban-1 čeno kožo na obrazu.« Zaman je bil ves Chaplinov trud, da bij pregnal dekletu bojazen pred »strašno in | usodno« šminko. Pomagale mu niso niti izjave kompetentnih strokovnjakov. Lepa Rut Hechtova se ni dala prepričati in zavesti v Hollywood. še danes prodaja kozmetične preparate na dunajski Karntnerci in prav nič ji še ni žal, da si ni dala svojega lepega in naravnega obraza skaziti s Hollywoodom. * Pred leti je Aleksander Korda snimal v Parizu neki film, za katerega ni mogel najti med filmskimi igralkami prikladnega mladega dekleta, ki bi moglo predstavljati predvojno »musetto« a!i barsko pevko. Neki večer je odšel s svojim asistentom v lokal, kjer so nastopale »musette«. Tam je res v družbi dveh moških zagledal dekle, ki bi po obrazu, postavi, gibih in glasu docela odgovarjalo njegovi predvojni »musetti«. Njegov asistent je odšel k dekletovi mizi ter jo vprašal, če se ne bi posvetila filmu. Dekle je končno pristalo na to, da bo obiskalo slavnega režiserja. Ko je bilo poskusno filmanje končano, se je Korda obrnil k njej ter ji dejal, da bi lahko pri filmu napravila še lepo kariero, čeprav ne bi postala druga Marlene Dietrich. »Če je tako,« mu je odgovorila hladnokrvna in prisebna Parižanka, »ostanem raje blagajničarka v svoji špecerijski trgovini.« »Dobro ste povedali,« ji je odgovoril režiser. »Vsakdo bi naj ostal pri svojem poklicu.« Naslednje jutro pa je Korda angažiral prvo igralko, ki mu jo je poslala neka agencija. Daruite za azilni sklad PTL! Četrt milijona la w@eni Paramount je ponovno posnel grandiozno delo nemega filma ,,Beau Geste'- z novo razdelitvijo -vlog in v novi: režiji. Priprave za snemanje tega reprezentativnega filma so se vršite leta, samo snemanje pa je trajajo leto dui. Največjo pažnjo Eri snemanju so postavili vojnim posnel-om, ki so stali 250.000 dolarjev. „Beau Geste“ je film iz življenja francoskih tujskih legionarjev. Kakor je tujska legija pod najrazličnejšimi zastavami in po najrazličnejših krajih sveta, prav lako je tudi Paramountova vojska sestavljena od pripadnikov dvanajstih narodov, ki so služili v sedmih državah ter se udeležili petih vojn. Sef produkcije in režiser tega velikega filma \Villiam VVellman je bil sani vojak, ter bil kot takšen večkrat odlikovan v svetovni vojni. Ray Milland je služil v angleški vojski, in to pri konjenici telesne straže angleškega kralja. Brian 1 ki igra eno izmed največjih vlog C.-.aJi-Geste", vlogo okrutnega starešine, solviral znamenito pomorsko r^rfol Zedinjenih držav v Annapoiisu. j;0| Naish se je udeležil svetovne v ogenj v njih gori- Vedno dalje, v sive dalje* r gladom prek neba, krila trda so od mraza, smrt v očeh miglja- / Pasflr Roman H ral i žalosten vsak dan pri . Zima prihaja, a jaz se b°J Jgj, moral ostati bom mesec v ^ $o^ prej pa sem pasel drobn,c0 Z drevjem pokrite visoKe P* griči, ki znami so že iz snivali bodo pod težo * krila doline bo gosta Triglav med njimi mogoč nižje tovarše si ogleduje* Kepa mu, PredH nasPr°!Lj3r v skalah se njunih rad sm ^ Težko že Čakam na topl° čredo ovčic bi gnal nanje ^\< plezal bi rad že po leP‘!! vriskal po alpskih visok«1 Učitelj: Tvoja ^ v redu! Dosiej sem “ {v0jeŽ3 prste, zdaj pa obvestim K* ta. r3vl Dijak: Tako ie ^ nai ^ mi bo drugič delal na'02 odpre oči. 2!*vo sfl i sonm-^ za nas> tembolj pa v gren-njiča n:!.nu za Madžare je minila letos 20-'Sudiuin Jf ve komunistične revolucije »orali m-S*1 . ke nekaj dni po obletnici so tfci jjjj. Sn 30 'etos s strahom vzeti na zna-*»ov, ^se sovjeti usidrali , na vrhovih Kar-I litolhicp3 od njihovih plodnih ravnin in Kun, stratiovalec 20. leti je po budimpešfanskih ulicah orila revolucija ""'•nski v' *ecJ3 rodil l88^ v majhni, zdaj *&tar Sam i "Zilagycsehi. Njegov oče je bil kot miUei .°hn, ki se je dal pomadžariti. rt **tifi, je deloval Bela pri raznih v Budimpešto, je bil v so-Da J oških vrstah vnet opoziciona-?vnatelia *^S.e »a iznebili, so ga poslali za !f' Ko fg delavske bolniške blagajne v Klu-"L 2aČetku a' Poneveril, je izgubil službo, ruskem .^'etovne vojne je pa bil kmalu ijo Med boljševiško revo- 'nove‘ id?lse' 'z Tomska z 20 pristaši Le-"arijj ifif v Moskvo, kjer je bil komisar rQ "U njegov največji prijatelj. Avstro-Ogrske je šel Bela Kun ' ladjar i ! in Ponareienim Potnim listom Ni znali demarkacijskih' črt, so Bela Kuna izpustili. IZ ječe je šel mož naravnost v ministrstvo. Karolyi je pobegnil, Kun se je vse-del za njegovo predsedhiško mizo in začela se je '133-dnevna vladavina madžarskih, sov- klf . ^ posebno nalogo Kremlja je C"jen v rPN^ovni zdravnik' dr. Evgen Se-Sarja mio *° 'n se takoj lotil posla. Fe-™ tialiuPg* ie zbral trume , brezposelnih in S6 DrfS’ da so napadlj in razdejali ured-ra ^NenJ socialnodemokratskega dnevih s^emetav-3<:' ' V spopadu s policijo je bi-“?nali kra F1'^0'’ ubitjfi, Kuna so prijeli in ,?skorn a javnega hujskača v ječo. Tu so »muče i.Smrti pretepli, Bela Kun je pojta krail l1rcSanianih 1919...« jetov, .katerih odmev je segel celo v, naše - Kar im3rca 1919, ko so zavezniki trdo ■ Prekmurje. Kasnejše vlade so ugotovile, da t >. °p'ievo vlado, ker ni hotela pri-i je lrilo med številnimi .žrtvami dela Kunove w Kunova grozodejstva na Krimu diktature na Madžarskem ustreljenih 590 nedolžnih ljudi. V začetku avgusta so korakale romunske čete proti Budimpešti. Njim so se pridružili prostovoljni bataljoni narodne madžarske vlade v Segedinu. Bela Kun je pobegnil v Avstrijo, od koder si je po daljši internaciji na vlaku Rdečega križa pomagal v Rusijo. Na obmejni postaji Negoreloje ga je pozdravil komisar Zinovjev in ga slavil kot: junaka proletariata. . ‘ :: v ■ Pomladi 1922 je v krvavem pomenu besede spet zaslovelo-Bela Kupovo ime. Sovjeti so ga poslali na Krim, da uduši tamkaj pripravljajoči se upor. In mož je temeljito opravil svojo nalogo,. kajti uradno, poročilo ženevskega Rdečega križa pravi: »V Teodoziji je dal Kun postreliti 7500 ljudi, v Simfe-rofolu 12.000 ljudi. Nad 10.000 žrtev je padlo v Sebastopolu, 6000 v Kerču, nad 5000 v Jalti, med temi 17 bolniških strežnic in 5 zdravnikov. V mestni bolnišnici je bilo pred glavnimi vrati zapovrstjo. postreljenih • 272 bolnikov in rahjencev. število tatarskih in ruskih žrtev Bele Kuna je po, izpovedi prič znašalo 60.000 mož, 'starčkov, žena in otrok.« Kakor zmagovalec se je vrnil Bela Kun v Moskvo. Dobil je odlikovanje Rdečega prapora. Kasneje se je'osebno udeležil komunističnega upora na Saškem in v Berlinu, dim so ga spoznali,' je pobegnil. Več ko dvanajstkrat je poizkusil z boljševizacijo Madžarske, grofje, so se tresli pred njim, čeprav je bil daleč. Leta 1928. je prišel na Dunaj, da- bi odtod vžgal svetovno revolucijo. Vrnil se je v Moskvo, leta 1936. pa je odšel v Katalonijo, kjer je pripravil tla za bolješivše ideje. Bil je med očeti španske državljanske vojne. Bitk 9 .angelov varuhov" za vdovca Nrasateu v Ponta Montorle v n. t'eirpr„ ncr'avno umrla žena. Mož je jpkru Prejokal ol> krsti mlade žene, , ■ -ni -j- ■ - • to J 5® zelo ljubila. Vsi- stanovalci iz. njim, najbolj se-vdove in matere,, ki so se odi našle v vdovčeveni gnez-«nia; . °W°. ^ hčere toplo . zavetje {A . Uvvl v , l. v Jj# i v» |3 vJkjv.‘'u rajnica pokopana, že se je A it * bo v ! 1Bed ženskami tekma, ka-% • Vrh oVcu holje postregla. Ko se (k°,iti i,11 domov, je našel stanovanje C*«IrjjljPravljcno. Zjutraj so navsežgo-Sjipi 3*0 -vrata, la je hotela zakuriti, h? kefir,.! , prišla s toplim čajem, za- bije -j. dekleta so prinesla toplo vodo ter popadle vdovčeve hlače in Jih očistile. Skratka, mož ~; ni imel več. miru pred ..angeli varuhi", kvečjemu 'se je oddahnil v pozni noči, ko se je hiša pomirila in so ženske polegle. ; Med ženskami je zavladalo silno ljubosumje. Vdovec je bil lep, postaven mož, katera bi ga ne. mardla'?.! In k' Ose je vdovec nekega popoldneva, vrnil, j.č„ našel stanovanjev strašno razdejano. Vse. jc ležalo po tleh. „Angeli -varuhi*' so se bili stepli, ženske so se'-pograbile, ruvale ena drugi , lase, razmetale vse.' kar jim je prišlo pod roke in •izprcmenile lepo stanovanje v pravcato bojišče'. VdoveČ je obupan odšel na policijo, ki je ženske zaslišala. Iz hiše sc jc izselil, pred odhodom sc je zahvalil ženskam za postrežbo rekoč, da bo ostal zvest svoji rajni ženi in se ne bo več poročil... Pod vaško lipo sedita star mož. in žena ter brez besede strmita predse. ■ " Kdo je .ta žena?.sem vprašal, ' — Starka je najstarejša ženska v vasi, ima 103- letal mi odgovore. . — In stari mož poleg nje, ki tako kla-verino zre predse?' ‘ r‘" .’ '. — Ta je pa njen nečak, ki je žč pred 48 lpti starko zavaroval za, visoko premijo in zdaj zaman čaka na njeno smrt... * * ,. Angleški turist je' prenočil v nekem mestu Sicilije. Zjutraj ga je poklical go-spodar in dejal: — Vstanite, zajtrk je pripravljen. — Hvala, pravi .Anglež, nisem lačen in se obrne, da bi dalje spal. Toda, gospod, jaz potrebujem vaše rjuhe, da z njimi pogrnem mize ... ^il,^®ariStrašne sanie seni imel dvolko er0nu v latinščini Vedl zakoncem Bil je med gledalci svoje lastne poroke Jogorfhi5'1?. sk,eni®na m®d dvema LibivEvQ: vc,ja za srečo 'parov edPnen°' takor da sva neloč-•Ili ,- 'hoče. r, ®n ’’a drugega. 3 n° živrUniorno VSc 8voie srcc zen' t^en^Rnje. Pndnostjo ustvariti brez- lfei34vu°hanr?rutno Potrudila, da bo 10hadkovPrf,,a; možjčku raj in se ^ K velik?° V’ zaknn nala z'at' sredini. lk'^ Pren®1^' . večkrat malenkosti 5 Na Pri brezpni”’ ^akonca' zavežeta, %le^Q membmh stvareh takoj Mqž ne® hnosila Po medseboi-ne bo ^°vzan3marial oblek. nioške. a n38e W '-čem tako, bo • l,ULeni i3KO, jaz lane 12 zakonskega be- ^ sNi.2l>ka, daV n«ružbi n'holi dala naj-^jliiS' dr6”3, ki ri h°8vcča možu dovoli IžLt' ,akšnega dovoli, LSf S žc ' °Šklm znak-da ie lahkd tJfeM drug/3^0. spoštoval, tako da V °Ži' bMPka da h’11' Nikoli si "c 1)0 k k y . °'e8t lastho"l. v tujih ženskih so- N J2hiri ,. zcnc in'potok njenih v'0 hišnih .. SiiTd iH^3nčnaPrii3te,iev bosta oba za- « bM| nini aa ’ lVestae ?k,IPno°,l,rn ne sn,e biti jubb/.en zeilic ie Pa nc* Kakor v začetku svetovne, vojne, tako | so se tudi zdaj rimogi zaljubljeni pari podvizali predi oltar'ali Pd poročni urad, •preden jc vpoklicani rezervisl pohitel na fronto.- Ker sp sc pa do danes tudi poročni postopki mnogo izpremenili in pri poroki ženiha lahko nadomesti kdo drugi, pride večkrat do-primerov, kakor je bil naslednji. Mlad francoski brivec je bil vpoklican v Ma^iholovo; črto, S fronte . je sporočil nevesti, naj stopi k njegovemu mojstru in ga zaprosi, da bi ga nadbracsloval pri |xtroki:- SiVolasi mojster jc z. veseljem privolil in mlado, dekle ,se ja,.nekega dne znašlo pod pazduho pred poročnim uradnikom v V. pariškem okraju. Ceremonija se jc začela. Vprav ko je uradnik vprašal ^ženiha*', če hoče poleg njega stoječo nevesto za zakonito ženo, so še odprla vrata in v urad je; planil brir vec vojak v polni frontni opremi. Posrečilo se mit je dobiti za . poroko dopust in ko je bilo treba reči ,ja“, je pristopil rezervist in se oglasil, da liočc zdaj on kot pravi ženin sprejeti svojo nevesto v last. Toda uradnik se ni dal ugnati, vztrajal je na tem, :da je v spisku vpisan kot-ženinov namestnik njegov mojster, ki jc spet pristopil in fungiral kot ženin do kraja. Priči sta vzeli vojaka v svojo sredo, tako je kot gledalec prisostvoval la-V stili poroki. Seveda je takoj po ceremoniji odvedel, mlado, nevesto domov in izpil merico medeiic jioslaštice do dna, preden je spet odhitel na fronto. V majhno pivovarno v Monakovem je vstopil neki lurišt. — Hoj, vi ste pa morali dirjati kakor stekel pes! je, dejal gostilničar. — Slišite, kako se .pa izražate! Prepovedujem si takšno primerjavo! je dejal izletnik, ki mu je pot - curkoma lil po čelu. • . - ... - •' * • . Neka mladinska zveza še jc obrnila na1 Friderika Velikega s prošnjo, naj bi prepovedal izhajanje nekaterih romanov,-ki dražijo ljudsko pohotnost. 3 velikinii črkami je napisal vladar na rob prošnje; — Poročite se, poročite, svinje... Ples v katedrali Ples v cerkvi! -Malo . čudno se .sliši, in vendar je tako. Trikrat na leto,* v osmih dneh okrog Telovega, Ob' Marijmem Oznanjenju in o pustu se izvaja pred glavnim oltarjem katedrale v Sevilli španski ples ,,čl baile de los seises“, ples šestoricej, ki jo tvori prav ža prav desetorica dedkov. ■Med spremljevanjebi orkestra plešejo dečki v starosti od 8. do 12. leta v lični opremi španskih plemičev z belimi .čevlji in nogavicami ritmični. ples. Orgle ža-donc v veličastnih tonih, pa v lajinstve-nih melodijah. Izpred, kora prihajajo kanoniki in kardinal, ves- v žarko rdeči obltv ki, z več metrov dolgim šalom čez roko. Pred oltar sr postavijo muzikanti in zaigrajo melodtozno koračnico. Med petjem izvajajo dečki z gracioznimi koraki slikovit ples, ki spominja na figure salonskega kola; ■ Prvotno so izvajali ta ples Ie v času pusta ,hoteč tako privabiti ljudi od norosti na ulicah - v cerkev. Pred 200 leti se je neki seviljski nadškof zaradi plesa pritožil v Rim in papež je poklical dečke predse. Zaplesali so pred sv. očetom svoj. ples in papež je z nasmeškom privolil, da nedolžni ples lahko predvajajo dalje, toliko časa, dokler bodo trpele obleke. • Nadškof se je vrnil, kanoniki so pa premodrili svojega predstojnika s tem, !da. so vsako poškodbo na oblekah lakoj • popravili — in ples jc ostal do! naših dni. Seviljčani imajo z njim svoje ve'selje, cerkvene klopi so ob dnevih rajanja -v katedrali polne radovednežev, ki nestrpno čakajo-prizora pred glavnim oltarjem. - ,V" , Uspeh dandanašnjih vojn ie podoben tistemu dveh kozlov na brvi. - • . , (UoydK'George.) „l(s ne passeront pas!*1 — Ne bodo prodrli! Da, to je Verdun, ki • si je zapisal to ponosno rečenico.v zlato knjjgo junaškega odpora Francozov med svetovno vojno. Strašne bitke so se bile zarij, najHrabrejši nemški bataljoni, polki in divizije- so jurišali nanj — ali 1 Maršal PETAIN stara trdnjava je stala m pogumno zrla-sovragu v oči. Tresel se je že Pariz,, obupavala Francija-Verdun z legendarnimi branilci in. poveljnikom Petainom je bil miren. .Ogroriien val teles, ki jih je vrgei nemški generalni štab na razmetoma ozkem prostoru na Verdun,^ je brez primere v svetovni zgodovini. Težka artilerija vseh kalibrov je bruhala peklenski ogenj vanj, toda mesto je vztrajalo..-. Verdun, Me ctieur de la France« — srce Francijev spet stoji. In čaka... Niti 14.000 prebivalcev nima, toda ob njem počiva 400 tisoč -mrtvih.... Glasnih znanilcev njegove nepremagljivosti, pa odpora naroda, ki je postavil pred trdnjavo silovit zid 'Maginotove linije. Ali-se bo .Verdun topot vendar oddahnil in le od daleč -prisluškoval siloviti dram* človeškega uma in tehnike?...................... "•■II Tragedija izobčencev v »francoski Sibiriji Na Novi Kaledoniji umirajo sredi palm zadnji osiveli kaznjenci Otok Nova Kaledonija-v Tihem oceanu je bil odkrit 1774. Leta 1853-. je postal frapcoska-posest; Francozi So zgradili tamkaj velike kaznilnice, vsi obtoženci na dosmrtno ječo so bili prepeljani na Novo Kaledonijo. Leta 1872 so pripeljali tja 4000 političnih kaznjencev, ki so sodelovali pri uporu pariške komune; 1871. Osemdeset let je bivalo na otoku 12.000 kaznjencev. Bila je to pravu .francoska Sibirija za izgnance. Le redkokdo se jc vrnil v Evropo, desottisočc pozabljenih gtobov sameva med skalovjem daljnega morja. . Kaznilnica sama je ogromna, stavba, zgrajena na majhnem otoolču Nouu. Tu ije preživel zadnje dni življenja-fned drugimi tudi ruski anarhist Berezosvski, ki je streljal na Napoleona III, ko se jc vozil skozi Boulogneski gozd v Pariz. V ječi je oslepel in prepeval tovarišem melanholi- čne ruske pešmi. .Med jetniki je bil tudi morilec žensk Pal, predhodnik Landruja, za katerega so kasneje trdili, da je bjl nedolžen. Dalje Marv |Chiquel, nekdaj odličen posestnik, župan, notar in dramatik, kasneje brezsrčen zločinec in ponare-jalec. Nedolžen je umrl na otoku tudi kaznjenec, nesrečni lekarnar Duval, ki so ga osumili, da je ubil svojo ženo. Disciplina na Novi Kaledoniji je bila izredno stroga.' Kljub temu, da je bila okolica prerasla s palmaifni in oblita z morjem južnega sonca zeio lepa, so trpeli kaznjenci mnogo več kakor-drugod. Tja so pripeljali Francozi tudi giljotino, pravijo da tisto, ki je odrezala glavo kraljici Mariji Antoinetti. Zadnjih 30 let ne pošiljajo več kaznjencev na Novo Kaledonijo. Tisti, ki so še ostali po ječah, so osiveli starčki. Mrka stavba postaja hladna! in‘tiha, jz večine praznih celic veje mrtvaški duh... Odkar se jc posrečilo nekemu kinooperaterju, da je prišel na otok in posnel ..nekaj ^ slik za svoje podjetje, je obisk na kraju nesrečnežev prepovedan. Nad kaznilnico jc majhna hišica krvnika, kr nima več posla,- tik zraven pa koliba grobarja, ki je še zaposlen. Zadaj* se vrste grobovi nesrečnežev, ki so se daleč od doma pokorili za grehe. V kaznilnici je še 'nekaj nad 40 starcev. Na praznih celicah so še imena kaznjencev, ki so že davno pod zemljo. Med živimi je strogo zastražen starček, ki je že enajstkrat poizkušal pobegniti. Na zadnjem begu je brez strahu pred morskimi psi preplaval dve milji, hoteč se skriti v gozdovih in rešiti vklenjene samote ta mrzlimi zidovi. Na Novi Gvineji so žene manj vredne od pujska Pozabljeni svet Papuancev, kjer civilizacija preganja oblastne čarovnike Ko je priroda ustvarjala na severu Avstralije otok Novo Gvinejo, je morala biti izredno slabe volje. Iz nje je napravila prokleto zemljo krutih gora, kjer bijejo Papunci trd boj za svoj obstanek. Malo je živali v teh gorah, nekaj ptic, tu in tam nudi kak kenguruj ali emu druščino in meso ljudem, zato ni čudno, da v teh gorah gospodar bolj ceni prašiča nego ženo. Nova Gvineja ima v notranjosti mnogo več žensk nego moških. Slednji izumirajo, ker jih komaj dorasle pobijejo in požro. Mlade ženske se tepejo za moške, gvinejska apuanka snubi moške in le redki so mladeniči, ki dajo košarice. Pod žarom južnega nebo so moški tod srečni, ljubezen jim poklanja žensk na izbiro. In kadar umre žena, v kolibi ni joka. čemu tudi, saj ni težko najti naslednic. Toda, gorje Papuancu, če mu crkne pra-se. Po cele dneve kolovrati po goščavi in džunglah, dokler ne ujame še nedoraslega pujska, ki ga da doječim Papuankam v rejo. Otrok in prašiček se menjavata na materinih prsih... Belci vladajo že nad 30 let tej zemlji. Toda, še zmerom sega njih oblast le do podnožij strmih gora. Divjaki poznajo tod le enega gospodarja, je to njih čarovnik. Papuanec se ne loti nobenega posla, ne da bi prej povprašal čarovnika za svet. Seveda so ti vražarji pravi sesalci ljudi, bogati očanci in njih oblast nad plemeni je postala že božanska. Posebno je bil zvit lisjak stari Tata Koa, kateremu so domačini slepo verjeli in jemali zdravila, kakršna jim je predpisal. In če ta niso pomagala, je stari šarlatan bolnikovi hrani skrivaj primešal strupa, češ poklican je na drugi svet, da bo tam v zdravju nadaljeval svoje poslanstvo. V ta svojevrstni divji kraj so nedavno prodrli Evropejci. Videč veliko zaslepljenost izumirajočega plemena, so sklenili odstraniti izkoriščajoče čarovnike. Zbrala se je ogromna množica Papuancev, med njimi sam Tata Koa.Angleški uradnik je začel z eksperimenti,, ki jih domačini še nikoli niso videli. Strah pred »belim čarovnikom« Na kamen je uradnik postavil kos cigare. Obrnil se je k soncu, kakor da bi ga, molil, medtem je pa držal v primerni oddaljenosti povečalo, ki so ga .Papuanci imeli za gladek kamen. Cigara se je vžgala, ljudje so bežali, a se spet vrnili k »belemu čarovniku«. Zdaj je uradnik vzel puško, ki jo domačini niso poznali, nameril na ptico in ustrelH. Nato je vlil v školjko alkohola, ljudje so menili, da je voda, in zažgal. Zapretil je presenečenim Papuancem, da bo tako zažgal vse morje. Ljudje so prosili milosti, uradnik je segel še po zadnjem eksperimentu. Pokazal je ljudem usta, polna zob. Nato jih je zakril z robcem, skrivaj je vzel iz njih umetne zobe, pokazial usta ljudem, strah in groza, človek je bil brez zob? še bolj je bilo Papuance strah, ko je uradnik pritisnil robec na usta, ga odmaknil in spet pokazal zobe. Poklical je Tata Koa, naj Idila 20. stoletja Zena: — Reci mi kaj interesantnega. Mož: — Polnoč je... nebo... zvezde. Žena: — Ne, kaj novega. Mož: — Chamberlainova marela, Mona-kovo, Tiso, Stalin... Zena: — Ali, kaj še. Ne muči n*' s tem. Mož: — Raketni avtomobil, Marsovci žive, vojna je na zemlji,.. Žena: — To je vse nezanimivo. Mož: — Ljubim te. Zena: — Kako si dolgočasen. Mož: — Sovražim te. Zena: — Ne verujem. Mož: — Odločil sem sc, da le zapustim« Zena: — Vrnil se boš. Mož: — Umrl bom zaradi tebe... Zena ~ Strahopetci ne umirajo zaradi žensk. Mož (potegne revolver ,nameri na svoje srce, ustreli in umre). Zena (se pretegne, vstane in s počasnim korakom ide): — Ta ni samo brezmejno odvraten, temveč tudi smešen... Da bi me vsaj prej spremil domov in ne pustil tu v drevoredu. pokaže isto če more, pa je dedec osra- stavil močen pobegnil, čez nekaj tednov se je vrnil v vas, toda izgubil je med domačini ves ugled. Papunci pa imajo še danes čarovnike. Ali ti so zdaj modernejši. Tako je prebrisan Papuanec, ki se je vrnil iz ječe, po- sredi vasi majhno radijsko postajo in zbudil s tem sprva velik strah, kasneje pa občudovanje, ko so iz majhne škatle čuli glasbo in govorico. Civilizacija je na svoj način našla pota tudi v ta zakoten košček sveta. Skrivnostni zakladi v starem Kremlju O Kremlju in njegovih gospodarjih je ostalo v ruskem narodu mnogo legend. Osrednja figura vseh je car Ivan Grozni, ki je bil znan zbiralec knjig, rokopisov in dragocenih zbirk. Ta drugače pametni politik je bil strasten bibliofil, ki je stalno trpel na maniji, da ga nekdo preganja. V tajnem skrivališču pod Kremljem Je Ivan Grozni skril svojo knjižnico, ki je imela okrog 800 dragocenih knjig in rokopisov. Med temi so bila originalna, učenjakom še nepoznana dela. Car ni šte-dil sredstev, kadar je hotel odkupiti stvari, o katerih je zvedel, da so velika redkost. Njegovi agenti so bili razkropljeni po vsem svetu. V podzemno knjižnico je spravil car tudi vso knjižnico velikega kneza Jaroslava Modrega iz Kijeva. Mnoge bojare je oropal srebra, zlata in dragih kamnov ter jih shranil v kleti Kremlja. Nekoč je sprožil v Novgorodu pravi pokolj, da se je lahko polastil velikega to vora zlata in srebra, s katerim je okrasil palačo v Kremlju. V tajno carjevo knjižico je imelo pristop samo sedem oseb. Bili so to trije Rusi in štirje Nemci, med njimi tudi dor-patski pastor Westermann. Ti so prevajali rokopise in knjige, toda ker se je carju zdelo, da gre delo prepočasi od rok, jih je po ljudskem izročilu dal malo pred svojo smrtjo v kleti žive zazidati. Kasneje so Peter Veliki in nasledniki rešili precej knjig in zaklada, omenjenih okostnjakov zazidan, prevajalcev pa niso našli. Zdaj so se lotili posla sovjeti in brskajo za zakladi, ki jih stari Kremelj 5e hrani v svojih skrivnostnih kleteh. Izven Kremlja je bilo tudi drugod v Moskvi več podzemskih skrivališč. V kleti neke palače so nedavno odkrili poleg dragocenosti tudi velik železen zaboj človeških kosti. . VjVO' — Gospod natakar, prinesite w toda brez cikorije! — Eh, gospod, ali hočete pM 821110 do?... 1000 lir za ljubavno mazilo, Čudodelni elIKsif ivlačt % m Zaljubljeni obrtnik Fortunat A. iz Milana imel sreče. Ni bil posebno lepega obraza in zdaj ga je že četrto dekle odbilo. Užaljen v svojem moškem ponosu je popival po gostilni. Eden od pivcev ga je povprašal, zakaj je tako žalosten. Ko je zvedel za vzrok, je svetoval Fortunatu, naj stopi k bližnjemu čarovniku zunaj mesta. Lahkoverni Fortunat se je skoro nato znašel pri vražarju. Ta si je ogledal Nandetov obraz, pokimal z glavo in terjal za svoj recept že vnaprej 1000 lir. Poparjen je hitel Fortunat domov, zbral vse svoje prihranke in že je bil pri coperniku. Ta mu je dal recept, neko mazilo, s katerim naj si vsak dan zjutraj dobro otre obraz. Mazilo ima čarobno moč, je pristavil dedec, da pri- hoVg,-j kakor na lim. Drugi recept je vse ^ dijanski eliksir«, ki ga naj zaljuDU yaP dan po kapljici jemlje. Postal bo $ mladenič, vsak dan mlajši. Lasje pognali iz pleše, skratka, dekleta se lila zanj... a0 Ko je Nandek porabil vso praznil stekleničico čudodelnega ® ■ Tf spet zasnubil dekle, ki ga je bilo ° da ona se ni zmenila zanj, n?sP':.(jtei» levala ga je, kako zelo se je n> staral.. Razočarani fant je sel .qoO 1» in potožil, kako je bil ogoljufan z . j,.. čarovnik pa jo je medtem že p0Dr Senzacija: top na elektriko? zaj, kar oboje povzroča pri se“ povih obilico neprilik. „ „jef Simpson pravi, da je mogoče g# vim topom v nekaj urah Por“?1 ali Pariz. V eni sami uri bi ta*1** ^ tr bojno brodovje vsega sveta, 3 ^ ^ zbrano na skupnem mestu. Z e baterijo takih topov baje lahko ^ celo sovražnikovo vojsko. — tako pišejo ang>e Znano je, da je Hitler v svojem govoru zagrozil, da bodo Nemci pričeli uporabljati neko orožje, ki ga zavezniki nimajo. Kakšno naj bi bilo to orožje, še vedno nihče ne ve in je vse, kar je bilo doslej napisanega, le ugibanje. Sicer se pa v javnost pojavljajo tudi še zven tega skoraj zaporedoma vesti o nekih novih nemških bojnih iznajdbah. Sedaj poročajo za spremembo angleški listi, da je iznašel angleški učenjak Simpson električni top, ki strelja brez dima in brez sunkov na- S strelom v glavo je menjal značaj 25-Ietni mladenič Lars B. je pred šestimi leti šel s prijateljem na lov. Povsem slučajno ga je med lovom prijatelj obstrelil, krogla je Larsu prebila lobanjo nad očesom. Zdravniki so po pregledu odločili,, da naj ostane krogla tam, kjer je. Lars ni čutil bolečin, vendar je opazil na sebi veliko izpremembo. Prej dober in spoštovan mladenič, ki ni nikomur nič žalega storil, je postal len, nespreten pijanček, ki se je vlačil po gostilnah. Kadar so ga poklicali v službi na odgovornost, se je izmotaval z drznimi lažmi. Kjer je le mogel, je ukradel denar, dokler ni izgubil službo. Nekaj mesecev kasneje so aretirali Larsa, ko je pravkar nameraval vlomiti v vilo. Pri sodni preiskavi je bil mladenič vsem uganka. Zdravniki so opazili kroglo in jo končno izvlekli. Kar so pričakovali, se je zgodilo. Lars je postal spet tak, kot je bil pred rano na lovu. Stalen pritisk majhne krogle na občutljivo mesto je dražil v možganih nove občutke in zavajal mladeniča v povsem drug značaj, kakor ga je imel, preden je bil obstreljen. lja iznajditelj in sti, mi pa ne bomo verjeli ne ne časnikarjem, dokler ne bodo }f šni topovi na fronti, kjer 130(10 J, # ali v resnici obstajajo ali pa / propagandni bavbav. Janez Neroda se je s _svojimra kose. Mesece in mesece je .J\.azlOT> lom zaletel v zid in avto sc je ifl za avtomobilom. Kmalu za ^ po umrla žena in Neroda je *? traju- Jf dneh z žalostjo za rajno pri ^gjal ^ — Čudno sc mi zdi, mu jc i telj, za avtom si žaloval mI0tiio * blagoslov žrtev, ki jih J morju v dela, da je ugrabila zemlje. Zadružništvo v gospodarskem življenju naroda tož. Josio Teržan / niziraf*''^0 pro‘zv°dnjo je možno organe' zasebni> zadružni ali državni 113 oh/lc Je vsepovsod zaseb- ffljd . a organizacije proizvodnje -n Š°Vj '.a,. r!leti-i?kih pridelkov, izvzemši v uti 2a . °usiji in Nemčiji, kjer se stre-Proi2Vf,?ni> da so celokupna kmetijska ^vnih 8 podržavi v obliki kolektivnih (i)2jro veleposestev in veleobratov, stv0 J* se.v Nemčiji celokupno kmetij-tak0 jrTav^a po fhrerskem sistemu). V Uv3taio enovanib avtoritativnih državah tejajo „ *načrtno gospodarstvo« in pod-Je si-. upno Proizvodnjo in prodajo, Žavnjm 6f v rokak zasebnikov, — dr-iujejo' na^20rstvenim komisijam, ki ure-PlHto najprei določenem načrtu celo-torajo ^'zvodnjo. Vsi kmetovalci se Petiu » - 20 držati predpisov, ki jih v itn]ee rzavo izdaja »kmetijski vodja« Dr°daja 1° nadzorovalne komisije. Tudi tiran^ kmetijskih proizvodov je »diri-% v*‘ Nadzorovalne komisije, ki delu-^kfte • ,°bčini določajo koliko, kaj, podajari °en' -n ob katerem času se naj ski Pfjj^samezni kmetijski in živinorej- . ®ivečii ri i Dlk°v tJ ael narodov in držav, pripad-imenovanega demokratičnega %ati Ure^itve države, pa stremi orga-p^u sv°i° kmetijsko proizvodnjo in \ na zadružni podlagi. *^ruin jštvo prj Bolgarih na^e razmere nam lahko služi kot ; ružni način kmetijske proiz • * m Prod; *«ii' set _________________________— Hal/ku* n]’b prevladuje mala kmetija Adi S]^Vek’ slično kakor pri nas. ^stya ,lpn°sti in sorodnosti razmer in ? se m, 1 bilo koristno, če bi naša uče-) Pren »na p°bitela v Bolgarijo in se voljor'Cala’ kako ie mogoče z žele-Aie v, m marljivostjo dvigniti blago- Razvo ne faze, prave naloge zadružništva — Smernice za bodočnost Izkušnje so potrebne "^niih h' Pr°daie, kot so si ga v ^ ^Udi ~--a^Set 'et uredili bratje Bolga- teku u^ra/1 ter ustvariti iz naiprimitiv-čWmer' v razmeroma kratkem ča-];.% dnia vredno kulturno, civiliza-rotno dobro stoječe vaško živ- ceI°kupnega življenja na vo zadružno obliko za naše slovenske kmetske razmere je pri nas zasejal dr. Janez Evang. Krek. Vreme ni bilo najugodnejše Krekovi zadružni setvi, kar je v veliko škodo. Ce bi Krekovo zadružništvo postalo pravo ljudsko gibanje, bi bil danes slovenski kmet in delavec na zavidanja vredni organizatorni' višini in bi že užival sadove pravega Krekovega zadružništva. Tako pa, ker je Krekovo zadružno setev bila toča tako iz lastnega kakor tudi nasprotnega političnega fevdalnega in kapitalističnega neba, nimamo Slovenci takšnega zadružništva, kot bi ga po delu Krekovem morali imeti. Res je, da je zadružništvo organizirano v vseh državah in pri vseh narodih po enakih načelih, ni pa povsod enako učinkovito in delazmožno. Socialne razmere, naklonjenost ali nenaklonjenost vladajočih, inteligence in zavest širokih ljudskih plasti, zadružna vzgoja in sposobnost, vse to so močni činitelji, ki vplivajo na zadružništvo, na njegov razvoj in moč zadružne ideje. Zadružno vodstvo Nesposobnost v zadružnem vodstvu pa je najmočnejša ovira v razvitku zadružništva. Ce se pridružijo v vodstvo še strank, polit, oziri, postane iz zadružništva Tažizadružništvo, od katerega nima narod nobene koristi več. Zadružništvo pade iz občestvenega na klikarsko področje, torej ni več zadružništvo! Zadružništvo si je zapisalo v svoj program gojitev mednarodnega prijateljstva, iskanje mednarodnih stikov in harmonije, ki jo nobena druga ideja ne zmore tako lahko kot zadružništvo: kmetijsko-konsumno. Če pa zadružništvo ne more pripraviti do skupnega sodelovanja niti pripadnike ene vasi, občine ozir. naroda, kako naj potem doseže svoj vzvišeni cilj mednarodnega prijateljskega sodelovanja! Zadružništvo, zasnovano na politično—strankarski podlagi, služi nasprotnim ciljem! To ni več zadružništvo, tako kot ni več gospodar gospod, če služi svojemu hlapcu. Ako se proučuje zgodovina raznih vrst zadrug in zadružna zgodovina poedin-skih narodov, vedno se opazi, da je bilo potrebno dolgo zbirati izkušnje, predno se je dosegel dober in zadovoljiv uspeh. Da, tudi delo za zadruge ene in iste vrste kaže pri poedinih narodih razlike, kar je razumljivo, kajti vsak narod živi v drugačnih socialnih, kulturnih in gospodarskih prilikah. Vsled tega je potrebno proučiti in pojasniti gotove podrobnosti pri zadrugah, ki so sicer v svoji prvotni domovini oz. okolju že delovale brezhibno, v novem okolju pa hirajo. Brez iskanja prave poti ni šlo nikjer in nikjer šlo ne bo. Tudi tam, kjer je zadruga enkrat našla trda tla, iskanje ni prenehalo. Kakor se v človeški družbi spreminjajo socialne, kulturne in gospodarske prilike, isto tako se spreminjajo prirodni pogoji za življenje, za gospodarsko poslovanje in organizacijo. Socialne, kulturne in gospodarske prilike enega kraja in določene dobe vplivajo svojstveno na organizator-no delo oz. zadružništvo. V spremenjenih razmerah se mora spremeniti in- izpopolnjevati tudi zadružno delo. Iz tega vidika je treba gledati na naše kmetijske in gospodarske zadružne organizacije. Ugotoviti je treba, če so se in v koliko so se spremenile socialne, kulturne in gospodarske razmere, ki zahtevajo spre-, membo celokupne gospodarske organizacije in zadružništva. Naše zadružništvo Kakšna je naša gospodarska in zadružna organizacija? Naša organizacija je še vedno na eni in isti stopnji izpred vojnih 'časov, da-si so se politične, socialne, kulturne in gospodarske razmere zelo spremenile. Naše zadružništvo je že zašlo-pred svetovno vojno v krizo. L. 1911. je pisal današnji predsednik najmočnejše zadružne organizacije v Jugoslaviji, zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu, g. Miloš Štibler h Jtjjj samo v skupnem in stro-obli *• vasi na en' strani, ter dr-s 1 na drugi strani! organizacije strok°vno delo in plodo-JJK rodiZaCi^a >>0£* zgorah< z 01,0 !>°d Kako in zakaj so bili naseljeni Nemci v Banatu Novosadski »Dan« in po njem »Narod na Odbrana« sta objavila sledeči članek: ottio . ,0Ui nn j , . ,---- “ oia uujaviid oicuevi vičuick. ideal- V tam’ ^er v'ada PO- »Vodja in kancelar g. Adolf Hitler je iz- V m’ w1-ft 1 ■ ■ • ... . J.... •n1*Da nj ^ 'n V. resn'C* ,vs? ’iudska jv drugih državah. Ker je torej postavljeno rganiZan'.nianie ^irokiii ljudskih Saino . zac'i°- Ostanejo v organi-Au-^cloki ''5tevi'lu’ poedinci, ki v \ ‘iajo tiart*llega naroda« vodijo in % so zgorai« ter zatrju- ir a- 1,0 Pravi« predstavniki V*a%cii. ‘ ■ \D°veza aa 0cl zgoraj«- in »od spo-Sit>?r°SresivM. 1,arni°nično celoto, je " času ob,ika- primerna da- w4*ia! dejroch ,empa ni1- Slovani smo 'iO!§tv il’ z-i.iZ1Vel' v svopl' 'dSnih kot truga,< Nova oblika se obrnili na nekega našega uglednega zgodovinarja, da nam obrazloži, kdaj so se Nemci naselili v naših krajih. Odzivajoč se naši prošnji, nam je poslal ta zgodovinar sledeči odgovor: Nemci so se naseljevali v naših krajih sporadično od začetka 18. do konca 19. stoletja. Poglejmo, kako sp. sg naseljevali v Banatu: Po požarevskem miru, sklenjenem med Avstrijo in Turčijo I. 1718., je bil imenovan za guvernerja osvobojenega Banata Kalavcfij Florimund Merck Ta guverner se je obrnil na Dunaj k Vojnemu svetu s sponiepico, v kateri je poročal, da žive po odhodu Turkov v Banatu samo »Srbi, pa še ti so le redko naseljeni. Pokrajina je bogata in ni pd^ da le Srbi uživajo njene plodove,; Mimo tega so Srbi razkolniki (pravoslavni) in jim Avstrija zato ne more popolnoma zaupati. Treba bilo pripeljati tja revne nemške družine in jih naseliti med Srbe, da jih oslabijo, razbijejo njihovo strnjenost in jih nadzirajo. Vojni svet je osvojil ta predlog ter izdal razglase po raznih nemških deželah in državicah Nemčije, da bo dobil vsak Nemec, ki se bo hotel preseliti v Banat tam zemljo in razne druge dobrine. Madžarski zgodovinar Borovszky je ugotovil, da so se temu oklicu odzvali najrevnejši Nemci, večinoma brezdomci in po-723. poslan iz Te- ijjtj ;0 ....za-, tepuhi. Ponje je bil '■ ie v v i.,,, gojimo oz. že- mešvara poročnik Franc Albert Kraus, a v 18. stoletju. Pra~|l. 1724. poročnik Hirschauer. Zbirališče za odhod je bilo v Nussdorfu pri Dunaju in pot jih je vodila po Donavi. Ta dva častnika sta tožila o veliki neposlušnosti priseljencev. Mnogi so spotoma pobegnili na ogrska obrežja Donave in so ostali med Madžari. Tako so z neke ladje pobegnili Nemci deloma v Torzo, deloma v Bačo, preostali pa so se večinoma izkrcali v Beogradu, tako da jih je prispeio v Banat mnogo manj, kakor jih je bilo tja poslanih. Z neko ladjo sta se pripeljali v Banat samo dve družini; vsi ostali so pobegnili, še preden so dosegli Banat. Vojaška oblastva so begunce lovila ter sklenila, da se ne smejo več izkrcavati v Beogradu, ampak v Petrovaradinu, kjer so jih sprejemali orožniki in potem vodili dalje v Banat. Guverner Merci pravi v svojih poročilih po ugotovitvah omenjenega madžarskega zgodovinarja, da so bili ti'nemški priseljenci brez vseh sredstav. Toda guverner je zaukazal Srhom, da se morajo iz vsakih treh vasi preseliti v- eno, izpraznjeni dve pa izročiti Nemcem. Tako so se vselili Nemci v že zgrajene vasi. Merci je dlaje zaukazat Srbom, dd morajo v —■ Vidite soseda, to je moja iznajdba. Trikrat zdrvi moj mož z motorjem okrog hiše in že je perilo Suho. o slovenskem zadružništvu: »Velik de! slovenske zemlje je vinoroden. Radi neurejenih razmer v vinarstvu je ta važen vir dohodkov skoraj popolnoma odrekel. Največji reveži so naši vinogradniki. A tudi drugi vir naših kmetijskih dohodkov, živinoreja, še vedno silno trpi. Živinoreja še daleko ni na tisti stopnji, kakor je bila. Tudi hmeljarstvo ne daje pričakovanih dohodkov. V nezgodah našega kmetijstva je torej prvi neposredni vzrok slovenske gospodarske krize. Slovenske zadruge bi imele že z bojem zoper denarno pomanjkanje in draginjo dovolj opraviti. Toda prišle so še druge sitnosti. Na jesen leta 1910 je propadla nemška zadružna zveza v xCeIovcu in je izguba znašala več milijonov kron. Vznemirjenje pri vseh koroških zadrugah, tudi pri takih, ki pri ponesrečeni zvezi niso bile včlanjene, je bilo veliko. Osobito so se tudi v slovenskih koroških posojilnicah vzdignile ogromne vsote hranilnih vlog. Kmalu na to je šla v Ljubljani v konkurz nakupna in prodajna zadruga »Agro-Mer-kur«. Proti koncu leta 1910 je ustavila izplačevanje glavna posojilnica v Ljubljani in je, ko se je izkazala visoka izguba, šla istotako v kopkurz. Posledica ‘je brla, da so posebno vlagatelji navalili na mnoge tudi nezadružne zavode. Milijoni in milijoni so sli iz slovenskih denarnih zavodov, predvsem iz slovenski! denarnih zadrug ter so romali deloma v nemške in italijanske zavode, deloma pa v nogavice in razna skrivališča. Če bi biio slovensko časopisje in če bi bili slovenski voditelji brez razlike strank v tem navedenem času pojmovali svoje dolžnosti, bi radi navedenih polomov slovensko zadružništvo ne trpelo prevelike gmotne Škode. »Klerikalni listi« so se veselili nezgod na »liberalni« strani, »liberalci« so zopet kazali svoje veselje, če je bilo nesrečno »klerikalno« gospodarsko podjetje. Z enakim veseljem na polome obeh strank pa so kazali naši narodni nasprotniki. Celo tak, ki niti do pet ne zna šteti, si more izračunati, da mora tako postopanje od strani slovenskih političnih strank in časopisov povzročiti v slovenskih gospodarskih organizacijah največjo škodo. Izkušnja uči, da zadene ta škoda vse — brez razlike strank.« Kaj pa danes? Ali nismo danes po tridesetih letih na isti točki gospodarskega narodnega razsula! Ali smo se v tridesetih letih, — ko je šel naš slovenski človek skozi svetovno vojno in skozi povojne izkušnje in ko smo prispeli v novo veliko preizkušnjo, kaj naučili iz naše narodne nesreče? Po obstoječih razmerah sodeč — ne veliko! Toda v mladi slovenski generaciji živi trdna vera in neomahl/iva Volja dokončno obračunati s temi nevzdržnimi razmerami in delati za narodno skupnost in procvit, ne oziraje se na zavoženo politično preteklost. Mlada slovenska generacija pa je na gospodarskem področju za organizacijo na pravi zadružni podlagi. Težnje današnjega človeka so usmerjene zopet k večnemu zakonu pravice in poštenosti, ki ga jp ustvarila slovanska kmetska duša v svoji preprosti narodni morali! za enako delo— enaka nagrada, ki pa ne sme biti tako skromna, da bi ne bilo mogoče pošteno, dostojno in kulturno življenje. . Ko je naše ljudstvo trpelo pod tujo silo, katera ga je oropala nacionalne in državne svobode, je v njegovi duši trajno tlela iskra demokratičnega življenja, ne oziraje se na dejstvo, da je tuja sila — po krvi in družabnem ustroju -- dušila in uničevala narodno moralo, materialno samostojnost in narodno ter slovansko zavest. Vse kar izhaja iz resnice, je večno n ne more umreti, stalno sc ponavlja v krvi in duši iz pokotenja v pokolenje. Zato verujemo v resnico, ki bo, prej ali slej — prinesla slovenskemu in celemu jugoslovetiskemu in slovanskemu ljudstvu zopet njegovo prapravieo ter njegovo prazadružno demokratično gospodarsko. narodno in državno življenje r obliki moderne tehnike in civilizacije. r. Najbolj varna naložba denarja, k*r jamči *• vloge pri te) hranilnici Dravska banovina • celim svojim premoženjem in * vso svojo davčno moftjo - ■ Hranil' nica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno ^ J/M V' SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM OBREST Centrala MaHbjj! v lastni novi pal®^* JV JA Gosposke In Slove« Podružnica Cjf nasproti požti, itaierska h rani 1° | „ o v A Nj ČIGAVA JE KRIVDA V zvezi s prometno nesrečo, ki se je pripetila včeraj v Studencih, pri kateri je postala žrtev učenka drugega razreda meščanske šole, smo prejeli: Kako je prišlo do nesreče in koga zadene krivda, bo ugotovila preiskava. Ugotoviti pa je Ireba, da sta glavni cesti skozi Studence Aleksandrova in Kralja Petra cesti, skrajno zanemarjeni. Cesti imate obilno lukenj ,v katerih sc ob slabem vremenu nabira voda. Vsako zadelavanje z gramozom ne pomada mnogo, ker sta cesti zelo fre-kventirani Ko vozijo ob slabem vremenu avtomobili po cestah, ni nihče varen niti na skrajnem robu, vsakega poškrope od nog do glave. Razumljivo je, da skuša ob takih prilikah doseči vsak ali kako stransko ulico ali hišna vrata ,da se skrije v vežo. Skrajni čas ie, da se glavna prometna cesta iz Maribora skozi Studence tlakuje s kockami. Enkratni večji izdatki se bodo v teku let rentirali, ker ne bo potreba ceste kar naprej popravljati. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stana vsaka besedi SO par najmanjša pristojbin« za te oglase le din S.— Dražbe preklici, dopisovanja In ienitovanjskl ozlasl din 1.— oo besedi Naimanlii znesek za te oztue I« din 10 Debelo tiskane besede se raianajo dvolno Ozlasnl davek za enkratno objavo znaia din 3.—. Znesek za tnale oz lase se olafule tako) orl naročilo oziroma ta le vposlaii v pismu sknpai t naročilom ali oa oo ooitnl ooloJnlcl na čekovni račnn it. 11.409. Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora prlloiill znamka za 3 din Rmmho KOLINE v soboto in nedeljo, vsak ve* čer pečen kostanj in nov vinski mošt nudi Kelc, gostilna »Pri lipi«, Gregorčičeva 19. 10390-1 MORSKE RIBE v petek hi soboto pri Plane. M. '10401-1 SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalog) pohištva. Aleksandro va c. 48. ________4311—1 PONI KLANJE. pokrom anie predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor. Trstenjakova ulica 5. 6177—1 NOGAVICE (lastni izdelki), rokavice, vol na. odeje. koce. zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 36 (poleg tržnice). 9879-1 la CVETLIČNI MED (točen) od din 15.— naprej. O. Črepinko, čebelarstvo, prodajalna čebelarskega društva Maribor, Zrinjskega trg St. 6.________________9789-1 DOKOLEN1CE nahrbtnike, aktovke. kovčege ročne torbice, ovratnike in vrvjce za pse itd. priporoča Kravos, Aleksandrova 13. 9964-1 POSTELJNE ODETE samo r. belo vato, močno pre Site, posteljno perilo, zclavni-ke, tuhne. koce, tnadrace. in-Ictl. puh in perje po najnižji ceni. A. Štuhec, Maribor. Stol na ul. 5._________* 10314-1 Hiinl posestniki in najemniki preglejte Vaše peči In štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela Izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer sl lahko ogledate veliko zalogo. 10376-1 STRIŽENJE 3 britje 2 din. Obiščite najcenei šega frizerja v Mlinski 8. ____________10243-1___________ GOSTILNA »BRANIBOR« (preje Emeršič), Aleksandrova 18, toči prvorazredna vina, vedno sveže pivo. Mrzla in topla jedila vsak čas na razpolago. Vsako soboto i» nedeljo sveže krvavice, jetr-nice in pečenice. Priporoča sc gostilničarka Dermasta Ivanka. ’«!?■—! RAZNOVRSTNA VINA prav dobra, dobite v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 10018-1 POSTELJNO PERJE po din 8.—, prebrano din 10. kemično čiščeno in skublieno din 30.—. kemično čiščeno in ročno skubljeno din 45.—. gosje perje, polbelo. ročno skublleno din 55.—, ka kor tudi pol čisto beli puh. najUnejšl puh po brez-konkurenčnih cenah pri »Luna«, Maribor. samo Glavni trg 24. 10513—1 ZA GROBOVE nagrobne križe, svetilke in razne druge potrebščine dobite pri tvrdki Justin Gustinčič, Kneza Koclja ulica 14. 10394—1 VENCE šopke itd. do naročilu. Zmerne cene. Vrtnarstvo Jemec. Prešernova ul. 10514—1 HIJACINTE, TULIPANE. ČEBULICE, MAČEHE nudi Vrtnarstvo, Jemec. Prešernova ul. 10515—1 POPRAVILA ŠIVALNIH STROJEV koles kakor tudi emajliranje, pokromanje. poniklanie. izvrši najbolje in najcenejše mehanična delavnica Draksler. Vetrinjska ul 11, podružnica Studenci, Aleksandrova c. 60. Tudi kolesa prevzame Proti garanciji v shrambo preko zime. 10517—1 DOBRO VINO od 5 1 naprej po 6 in 8 din toči Puh. Meljski hrib 60. ob Dravi. Steklenice se lahko oddajo Gregorčičeva ul. 8-1 ali v kniiciarni .v c. Gosposka 28. 10519—1 HALO! V nedeljo na pristne prleške gibance v gostilno Kren, Pobrežje. 1*22—1 V RESTAVRACIJI »LOVSKI DOM« nad Tremi ribniki jutri domača zabava. Za prvovrstno jedačo in piiačo poskrbi gostilničarka. 10409-1 OPOZORILO Zaradi težke kontrole in splošnega reda opozarjam vse, ki uporabljajo meljski brod, da s 1. novembrom prenejiajo vsa mesečna, 14-dnevna ali tedenska plačila ter bo odslej treba plačati vsako vožnjo sproti. Meliski brodar. 10460-1 SLADEK VINSKI MOŠT inuškatelec v gostilni Vjgec, Koroška cesta 22. 10490-1 LJUDSKA ŠTEDNJA. Dolgoročna posojila najtopleje priporočam vsem drž. usluž bencem pri slov. banki »Moi Dom«. Sigurno in kulantno delo samo pri zastopuiku lira nilnice in posojilnice, Maistrova ul. 5. Ptuj. 10530—1 IŠČEM POSOJILO. Kdor mi posodi 3000 din, dobi v 6 mesecih 4000 din povrnjeno. Sigurnost zajamčena. Ponudbe pod »Gostilničar« na upravo »Večernika«. 10531—1 DOMAČE KOLINE in koncert v soboto in nedeljo. Merdaus. gostilna. Koroška c. 172. 10535-1 DOLGOROČNA URADNIŠKA POSOJILA do 5000 din takoj v zvezi z vezano štednjo dobe državni samoupravni uradniki, orožniki, financarii in žejezničadi. Pišite na naslov: PooblašSc nec Banke in štedionice, d. d.. Maribor. Stritarjeva ulica 47. 10556—1 Citajte„Večernik“ Predtiskanje entlanje, izdelovanje vseh ročnih del izvršuje hitro in pečeni ,£ama Pro»t ogledi Jurčičeva ulica 4 KRznaR PREKLICUJEM vse neresnične stvari o Babič Tereziji, trgovki. Belčič Marija. Maribor. 10410-1 ZASTOPNIKI za vsak kraj Dravske banovine se sprejmejo. Prednost imajo oni, ki so že delali v posmr nem zavarovanju. Pišite na upravo lista pod »Visoka provizija«. — Priložite znamko za odgovor. 10557—! Posest HIŠA tristanovanjska ■(, majhnim vrtom v magdalenskem pred mestju naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 10407-2 HIŠA 4 sobe. 3 kuhinje, električna luč, klet, sadovnjak, 3 orali njive za 95.000 din naprodaj. V gotovini potrebno 45.000 din. Vprašati Tezenska 15, Pobrežje pri Mariboru. 10414-2 DVE HIŠI s trgovino, mesarskim lokalom, ob avtobusni progi, naprodaj ali v zameno za trgovsko hišo v mestu ali bližini mesta. Naslov v upravi »Večernika«. 10434-2 POSESTVO čez 4 orale, gozd, njiva, sadovnjak, blizu opekarne, Počehova 43, naprodaj. Kocbek Terezija. Gačnik, p. Pesnica. 10437 HIŠA dvostanovanjska, zaradi selitve naprodaj. Vprašati pri Sobniku, mesarju, Betnavska cesta 47. 10483-2 PARCELA s hišo in brez hiše naprodaj. Na levi strani, od Sevra tretja hiša, Dobrava. 10492-2 *. NOVOZGRADBA 4 sobe. kuhinja, vrt, periferija, 28.000 din. Hiša z dobro-idočo gostilno, mesarija, ledenica, 110.000 din. Vino-gradno posestvo pri mestu 7 oralov. 80.000 din. Lena vila, 5 stanovanj, velik vrt. 265.000 din. Dobičkanosna hiša z lukrativnim obratom. 250.000 din. Posredovalnica »Rapid«. • Gosposka 28. 10502-2 Prodam STARO POHIŠTVO dobro ohranjeno, naprodaj. Aljaževa 14.________ 10354-4 ŠIVALNI STROJ rabljen, z okroglim čolničkom proda po ceni in z jamstvom mehanik Draksler, Vetrinjska ulica U. Istotam rabljena moška in ženska kolesa naprc daj. _10518-4 NOVO POHIŠTVO in luster ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 10520—4 RADIO poceni naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 10405-4 »ORODOL1N« očisti obleko vseh madežev. Zahtevajte ga povsod. S teni štedite obleko in denar. 10428-1 ZAJMOVE DUGOROČNE do 5000.— državnim, grad-skini namještenicima, penzio-nerima. sveštcnicima, i dr. odmah nabavlja (bez jamca) -Adria«. Zagreb. Jurišičeva 8. Priložiti niarku. 10451-1 PETER MARIBOR ŠIVALNI STROJ cena 600 din, in diatonična harmonika, trivrstna. trikrat uglašena malo rabljena, naprodaj. Ciril-Metodova 13, Studenci, Maribor. 10477-4 ŠIVALNI STROJ pogrezni stroj »Singer«, nov. nerabljen, najnoveiši tip_. zelo ugodno naprodaj. Vprašati v pisarni Aleksandrova cesta 20, pritličje. Telefon 26-10. 10480-4 MLEKARNA z branjarijo, donosna, brez konkurence, ob prometni cesti naprodaj. Ponudbe pod »Poceni« na upravo »Večernika«. 10468-4 STANOVANJ^ eno- in dvosobno- £ Nova hiša. Tržaška i°526ri—HL stanovanje J ena ali 2 sobi s J oddam. Naslov v up formira« ČISTO SOBO i s štedilnikom dob'« jM zakonca brez otroK ulici 8. kuhi# SOBO IN.RujTjl oddam. Pobreška 10421-3 STANOVANJE m dvosobno, kom^r ^ s 1. decembrom- D3 M ulica 28. ______ ’ STANOVANJE ^ stola in mo$ko koio. »vva.ien-r Jv°Sobn^ mojWn. ^ rad«, ugodno naprodaj. _Fran-1 v Prešerno POHIŠTVO kuhinjska kredenca, omara, dvodelna, nočna omarica. 2 stola in moško kolo. »Waffen- kopanova 12. 10539—4 RADIO APARAT znamke Standard, 5-cevni. model 1937, za polovično ceno naprodaj. Koroška c. 27. ___________ 10542—4 . TRI STARE OMARE 1 ženska delovna mizica, dobra stenska ura, regulator, kuhinjska kredenca,, nočna omarica, postelja poceni naprodaj. Kiuder, Medvedova 24 10544—4 _____ TRAFIKA srAPIRNICO V ZAGREBU na najbolj prometnem kraju v bližini Jelačičevega trga in glavne tržnice, dobro idočo. brez konkurence, z dokazanim čistim mesečnim zaslužkom 4000 din, je zaradi težke bolezni lastnice naprodai s celotno zalogo in opremo za 50.000 din. Poslovnica Pavle-kovic. Zagreb, llica 144. 10545-4 STANOVA* lepo dvosobno. * , p oddam. Frankopan0 10429*5 stanovanje^ 2 sobi s pritiklin*?1/ novi hiši, oddam s gjjr broni. Sokolska s S DAMSKO KOLO skoraj novo. naprodaj. Smetanova 22-1. Koren. 10548—4 POHIŠTVO in kuhinja, poceni uuuaui solidnemu JI ev. z vso oskrtH^ w oddam CV. C■ v -- upravi »Večerni#3 STANOVA* lepo sončno, sobno, oddam-pri Postajah«^ 1 STANOVANJ/* cnh.1 n Kun.acJ* velika soba in sTAN°r&<- soba, kabinet I® <,# dam stranki br g, čevina. Strina «11? STANOVA^« sobo in kuhinJ?’ u|. soba in kuhinja, poceni na- sodo in kui«*” „a prodaj. Mizarstvo. Miklošiče-, vi stavbi. Na va 6. 10549—4 Stanovanje STANOVANJE z vsem komfortom oddam. Informacije dobite v pisarni Strossmayerjeva ul. 30-1. 10364-5 brežje STANOVANJE do prvega brezplačno, potem pa din 200. na Aleksandrovi 101 Pobrežje. 10377-5 STANOVANJE mansardno, s pritiklinami, za 325 din. in sobo s štedilnkom takoj oddam. Betnavska 39. _________10509-5___________ • STANOVANJE eno- in dvo-sobno oddam Mariboru in Studencih. Vpra Sati Mulec, Studenci. 10516—5 z vrtom oddatti VPt brom za Rap1fi S1U > Na poljanah>/ a a^srv dvosobno. 0 , SOBO 130 din. jeva 5. ŠIVALNI STROJ krojaški, močan. 1 omara. 1 miza politirana, smuči, poceni naprodaj. Kremžar. Pri-staniška 7. _ 10420-4 ~ PI ANINO ~ znamke »Hofmann« in »Szer-ney« naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. I043S-4 KLAVIRSKA HARMONIKA naprodaj. Papež, gostilna. Pobrežje. 10443-4 OTROŠKA POSTELJICA j iz trdega lesa z madraco j vred naprodaj. Kopitarieva n. pritličje levo. 10461-4 RADIO- petcevni. naprodai. Betnavska 3 10505-4 v ^ho in kuh>g^v*J>; d- novembrotn-1(rf7j^ ^ f ------------------------------------STANO^fr dvosobnoTAsončno^akoj od-dam. Radvanjska c. 58. Stu- ________________10524-5 vetrinjska STANOVANJE za krojača ali šiviljo sončno, v novi hiši trgovceVi lepo. SOBO auiik.no. v novi rasi. na UliCO.'jj-t« S oddam za din 200. do 15. no- vnrašati v e vembra brezplačno. Vprašati u,jca 15. u r r 'i A ,,dd3m lepo. pri krojaču, tržaška cesta 4 ___________10525—5____________ NA STANOVANJE sprejmem starejšo žensko ali stranko brez otrok. Vprašati v pekarni Feiertag, Glavn1 trg 19._______________ 10404-5 DVE STANOVANJI zaprti, čisti, sončni, parketi-rani. oddam poceni novem- ■ uuu--. bra ali decembra. Jadranska soba in,iir»|f«v Si 10457-5 dend. Stanko & ,ddam sTANV;o?J,l» *■ za de'avske in poslovne knjiŽiceizdeldie £ » <• a* Gosposka ui. 18/u V016 fOji&tf **»lkS9VANJE JJuhinia. oddam s 1. Vprašati Strma 10487-5 ? iteSJANovANJE %a&. i'■Prejmem gospoda. $ ^anovanjl vis 4 , )a> oddam. Glav ^'<"ž«vina. 10491-5. IŽ-ŠfH.. gK-Šc! S * m s l. decem- v?, ulica la 7vilda’ .““Jem. roias-HlebS. Koroščeva -•»__________ 10498-5 ^stanovanje 1 *aprto, za 400 din. magdalensko 10533-5 Sb?-N0VANjE • l&^^hmia. pri »o-OOrtep’-30 din. Tezno. 3,- 10538-5 »SEVANJE ” Sirom nno; Qddam s 1. ^£/£5 d™žitH: $tu- >»va 20 10540—5 !>&ovanje ]?10i ta*£°i oddam. |^ ioš4fea kuhinjo brez otrok s StuHi?'. Ciril-Metodo-S>.CL_ 10547-5 s0Bo SOBO IN KUHINJO oddam takoj. • Slovenska uT. 36.___________________10506-7 NA STANOVANJE in hrano (z uporabo kppaljii-ce) sprejmem gospoda. Slomškov trg 2. 10537—7 pFČ ZA SOSTANOVALCA _ , .... . „ sprejmem dva moška. Meseč- zelezno, manjšo, odlično ohra nQ 9Q dj Taborska 9, nad. njeno in posteljo cisto, bob-1 stropje- 10553-7 so. iz trdega lesa, z vložkom ________ in trodelno madraco kupim. ‘ Naslov v upravi »Večernika<- 10445-3 STANOVANJE eno- in dvosobno, sončno, zaprto, oddam v novi stavbi pri kadetnici. Vprašati Studencu Kralj Petra c. 51. gostilna. 10554 3— Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 34 L!ubl;ana Prešernova ul. 40 Sobo odda SOBO lepo opremljeno, oddam boljšemu gospodu. Ruška c. 7-1. desne stopnice, vra.a 7. 103Č0-7 SOBO z-l.ali 2 posteljama in kopalnico oddam. Dalmatinska 24. 10391-7 NA VSO OSKRBO sprejmem gospoda. Vprašati Maribor. Stritarjeva 47, vrata desno. 10558—7 Sobo Išie OPREMLJENO SOBO iščem v bližini Mariborske-■pr *dycrra. Ponudbe- n#, se predajo, portirju Mariborskega dvora. ...... ■■.* 10430-8 OPREMLJENO SOBO s posebnim 'vhodom v centru ali na periferiji išče gospod. Ponudbe rta. upravo *Več.er-nika« pod »Do 250«. 10475-S SOBO lepo, sončno s .kuhinjo poccni oddam. Vprašati 'Tržaška 1. bife Šramel. 10478-5 Sluibo dobi STALNA SLUŽBA Kovači, luknjarji in oblikovalci za' izdelovanje, kmetijskega orodja se sprejmejo. Ponud-be~nasI5viti na upravo- »Večernika« pod-železarna«. 10337-9 ?ftVANJE - din g?! diri. Kosarieva 10563-5 inie išie %/Spanje za 1. ali 15. °no išče želez- ^iit°nucibe na upra-, V Pod -H. V.c. S^l^S7r6____________ ^^iEiDiLN,K°M 0 111 kuhinjo S^ik"ca brez otrok. “C?1 ,,mirna *HVi .vi - 1 . 10469^ Na- SREDN.IEŠOLCA periektnesa v slovenščini ta uemščirik jščem za učenje slovenskega. jezica. Ponudhc na upravo »Večernika« pod ^Marljiva-H.«; .luall--9 ŽENSKO MOČ , ki ima koncesijo za trgovinp, iščem. Naslov v upravi »Vc-černika«. , 10440-9 Mr. -------------- KOMPANJONA: se sprejme gospod. Istotam jšče stara, dobro vpeljana trse sprejmejo abonenti na g0vina konfekcije. Ponudbe NA VSO OSKRBO oddam- i>a ysu ubrkdu svSvik^e;"7, zraven to- sprejmem gospoda. Smetanovo ime; s n i i/rst, i inAin—7 10555—5 va 51-1. vrata 3. 10$10—7 NA VSO OSKRBO hrano, taborska 12. 10403-7 NA STANOVANJE v svrho skupnega gospodinjstva sprejmem starejšega pod »Sigurno« »Večernika«. na i^pravo 10449-9 POSTREŽNICA sivu at»:wu>vu> mlajša, inteligentna, dobi upokojenca. Pismene ponud- s}užba NasioV: v upravi '.Ve i nnvoim KINO ESPLANADE TELEFON 25-29 Od torka 31. oktobra do vključno ponedeljka 6. novembra 1939. Film Čajkovskega Simfonija be na upravo »Ve.černika« pod »Soliden«, 10406-7 černika«. A j."." 10458-9 TAPETNIŠKEGA VAJENCA OPREMLJENO SOBO ' se takoj spreiijie. Ferdo Ku-kopalnico pri, parku od- H Vetrinjska ulica h. „ O nrttlicno, * r. dam. Vrazova 9, pritlično; 10413-7 Cb|a9o S*1 0a" na- *>Qo\ D°St,? ’ vam bo h noi?, vdni uo- i*!«il^MnLhr'eirplaen' '"*• « In i SOBO lepo 'opremljeno, oddam, ev. tudi za 2 osebi. -S tri. ar jev a 37. 10422-7 SOBO lepo opremljeno, sončno, oddam. Tomšičev drevored 6. 10427-7 10473-9 NA STANOVANJE in hrano sprejmem gospoda. Vojašniški trg 5 10448-7 ZA HIŠNIKA iščem pridna-' starejša človeka (samo 2 osebi), ki se razumeta tudi na vrtna dela. Naslov v upravi i-Večernlka« .. ... .. 10489-9 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Stritarjeva 5 10532-9 • (Bila je opojna noč.) V glavni vlogi: ŽARAH LEANDER — MAR1KKA KdKK — HANS STOVVE — LEO SLEZAK Najmočnejši! in najlepši film nemške produkcije - od obstoja zvočnega filma. .i ' Film nam prikazuje v prekrasnih slikah življenje, ljubezen; ustvarjanje, slavo in smrt slavnega, ruskega genija P. I. Čajkov-, skega. Nastopi najboljši evropski simfonični orkester in originalna ruska kapela,- rcnomirani solisti - pevet'in glasbeniki.-. . Izvajajo se kompozicije;in odlomki iz-njegove IV., V. in VI. simfonije, opera »Evgen Onjegin« klavirski koncert v G-duru in drugo. Slavna umetnica Žarah Leander, ki igra glavno vlogo ljubice Čaj-■ l\OVškega’~'pbje^^" glašovltd' pešeni čajkovs'kega ^Ghanson tristec- in ruske narodne pesmi. O tem filmu piše vse svetovno in naše časopisje in ga po.splošni oceni navaja kot največji filmski dogodek sezone, a obenem najlepši glasbeni film vseh časov. .. . .. _ -----............... Posebno-pohvalo pa zasluži .film vsled tega, ker je izdelan v proslavo 100-letnice rojstva največje ga slovanskega komponista P. I. Čajkovskega in s tem podaja spoštovanje nesmrtni senci ruskega umetnika, ki je, dal svet« naj lepše kompozicije svojega časa. m Cenjeno občinstvo naprošamo, da si nabavi vstopnice v predprodaji, da se izogne navalu pri blagajni! GOSPODIČNA želi pfakiieirati brezplačno v kakršni koli pisarni: Ponudbe pod. »Trgovsko naobra-žena'« na upravo »Večernika. - 10411-10 SOBO I s posebnim vhodom oddam ABSOLVENTKO TRGOVSKE boljšemu gospodu. Zolgerie- AKADEMIJE va 10 (pri novi soli). 10454-7 jz |j0jj50 sprejmemo kot k arinpt i praktikantko v pisarno. Pis- 3Tv •£&*!£ URARSKEGA VAJENCA sprejme Pschunder Maks, Dvorakova 10. 10534—9 10462-7____________ ŠOBO stfpEO šeparirana s kopalnico in hrano oddam. Glavni tre 24/111., levo. 10476-7 cev. ,k.uP nv Na- ravi H OPREMLJENO SOBO lepo, s kopalnico, oddam, »lo venska ulica 34/11.. desno. 10479-7 _________ SOBICO lepo. sončno, oddam. Vrazova ulica 6/III., desno. 10482-7 PISARNIŠKA MOC , z enoletno prakso v veliki ci- ( sarni; znanjem, korespondence ter ,v£eh pišarniških del., .želi menja-ti nie^to, Naslov v upravi »Večernika«. . 10543-710 Pouk_ NEMŠČINA. ITALIJAN- SClNA, FRANCOŠČINA ixi lahki, . hitri' metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeli Aleksandrova eesta 14/1., le-10470-13 vo. SLUŽKINJO ki zna kuhati sprejmemo. Kosarjeva 38. Vprašati >Sofra«, Gregorčičeva 29. ]0564«-P Sluibo išče — a >...%:.. . ABSOLVENTKA . trg. tečaja, z malo maturo s prav dobrim dspehom, vešča strojepisja, stenografije, s 3 mesečno prakso v pisarni; išče namestitve v kakršnem koli podjetju, Ponudbe "fla upravo »Večernika« pod »Marljiva«. ‘' V 10398-10 POŠTENA POSTREŽNICA -------------------bi pospravljala pisarne v ju- OPREML.IENO SOBO I iranjih in popoldanskih urah. oddam s 1. ali 15. novem- Ponudbe na ;>Vččornlk«: pod PRIVATNI URADNIK v-pok. želi poldnevne zaposlitve pri kakršnem koli podjetju za urejevanje knjigovodstva in druga pisarniška dela. Naslov in reference v upravi »Večernika«.. 10546—10 RAD BI SE IZUČIL trgovine, sein 'zdrav, pošten, izobražen 'in zvest svojemu gospodarju, nastopim lahko takoj. Vpraša.i Maks Pečovnik, Breznica 2. p. Prevalje. '10565—10 Zgublleno ». jtfr. ir^tnlUMaa FRANCOŠČINO IN _ NEMŠČINO poučuje učiteljica z dolgoletno jjrakso. Konverzaoija _tcr pomožni pouk za srednješolce. posatiiič in v skupinah. Kolodvorska :ul. 4-1. 3. 1049(>-13 KABINET s ‘ souporabo kopalnice oddam. Naslov v upravi »Večernika«. .10494-7 brom. Koroška ces a 3^1 10497-7 Bernika«, * 10425-3 1 ^ H^^oOniš. % l‘?tlUPn ‘"'3 ZA SOSTANOVALCA in na hrano sprejmem gospoda ali dilaka. Sme anova 50. 1. nadstr. 10499-7 PRAZNO SOBO sončno, oddam takol in sprcl mehi gospoda na staiiovanie in hrano. Aleksandrova 55. pritličje. 10500-7 >Postrežnica*. 10521—10 PLAČILNA NATAKARICA s kavcijo išče mesto. Naslov v upravi »Večernika«. _________ 10507-10_____ PRODAJALKA za trgovino čevljev išče službo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod >Stal|io mesto«. " 10453-10 TRGOVSKI POMOČNIK OPREMLJENO SOBO špecerijske stroke z uporabo kopalnice oddam, kakršno koli zaposlitev. Na-Orcgorčičeva 3. pritličje des- slov v upravi Večernika«. „o. 10536-7 10495-10 MLAD PES tigraste barve se je 25. oktobra zatekel proti' SVu'deiicem. Najditelja prosim, naj.ga odda v Obmejni ul. 64, pri vrtnarju. '• 10529-11 Dopist POZNANSTVA želi starejši, neodvisen- bou-ši gospod z mlado inteligentno damo. .Ponudbe ua-. upravo »Večernika« pod »la eksistenca«. (0408-12 OBRTNIK MEHANIK z gotovino 130.000 din. želi poznanstva z gospodično, staro* 20—30 let, z nckui premoženja. v svrho fenitve. Vdove niso izključene. Ponudbe na upravo »Večernika« nod »Mlad'obrtnik«,^Maribor. 10415-12 KATERA MLADENKA /. gotrtvilio od‘15.do 25 tisoč dinarjev bi poročila odkritosrčnega, fanta. Slika zaželena. Dopiše pod »Ne boš razočarana« na upravo »Večernika«., 10426-13 Spomnite se CMDI V naiem SOBO IN KUHINJO dam v najem. Studenci, Jurčičeva ulica 95. 10433-15 VELIKO SKLADIŠČE mi dvorišču dam v najsin. Vetrinjska 18.- 10442-15 LOKAL za vsakega obrtnika primeren dam v najem. Pobrežje. Aleksandrova testa 107. . I0jl2-15, , VILO V LAŠKEM' oddam v najem takoj ali do dogovoru. Obsega»6 sob. kuhinjo irt.' pritikline. Elektrika in . vodovod. Vprašati: Orožnov trg 39, gospa Schwab. 10550—15 V novi hiši! v Dvorakovi ulici blizu Kralja 'Petra trga dam v najem s prvim decembrom: dvo- In irošobna stanovanja z vsem komfort. Južna, lega! Trgovski lokali!' Garaže! Poizvedbe pri Dr. Sedaiu. Go sposka % tel. 21-60. Javna zahvala. Dovoljujem si tem potom izreči riajprisrčnejšo zahvalo/doktorju Mursko Soboške bolnišnice dr. Alojziju Vrbnjaku, ki mi je rešil življenje iz obupnega težkega stanja, ter ga vsakomur . - najtopleje priporočam. Il«ftlt Franc mesar in gostilničar . š r a tov c vp.S 1 at i n a Ra de n e i. rt OŠ kiE Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hoimonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarualu 30- pilul din 84$ 1U0 pilul din 217, 300 pilul dini 560. — /ahte- •i u. - __ -—t llnniin-Nnbc r»i- LEKARNA PRI SV. Al^nu, «iunuor. —. uiav-no skladišče: Farui. kem. laboratorij „V1S-VIT“, /agrci), Langov trg 3. o,y m.± tr. smi k Prispela je velika izbira jesenskega in zimskega blaga, za damske in moške plašče, obleke, kostume, hubertuse, oficirske, ^nanC*|[ in železničarske uniforme. Krojaške potrebščine. Velika odprodaja ostankov. Kakor vedno dobite po najnižjih cenah in v najboljši kv samo v ČEŠKEM MAGAZINU, zraven glavne polMle. MARIBOR. Ulica 10. oktobra Htoje Mame, Meka\ aa Vas! Masaža Oljna masaža, zelo prijetna, Vam pobolj ša linijo in poživi organizem. Blatne kopeli z masažo proti bolečinam revmatizma in ishiasa. Parafinske obloge za shujšanje. V eni uri izguba teže 30 dkg. Kozmetika Vse kožne neprijetnosti kot gube, mozolje, ogrce, dlačice na obrazu in telesu, rdeč nos, luknjasto kožo, mastno ali suho kožo Vam odpravim takoj. Presenetljiv uspeh že po prvem obisku! Preiskava kože ves dan. Nasveti brezplačno’ Kozmetika Masaža »LADY« Maribor, Gregorčičeva uiica 4 Suh ladllski pod (Koroika smreka« in slavonski hrastovi in bukovi parjeni parhell stalno na zalogi TOVARNA MRKCTOV Jcsifi ietuUii, fkotišot, Hotoslca c. 10 Polaganje vršimo pod strokovnim nadzorstvom. (dvorišče KAZINO Pričet-kom I. 1 g 4Q oddamo v večleten najem povečano in preurejeno tovarniško restavracijo na Jesenicah. Le seriozni interesenti naj se z lastnoročnim življenjepisom (z navedbo družinskih in premoženjskih razmer, strokovnih izpričeval in znanja jezikov) obrnejo na naslov: Kranjska industrijska družba, Jesenice-Fužine, ki jim bo nato poslala razpis s podrobnimi pogoii. Karel GrSn tz Maribor, Gosposka 7 4 ♦ Velika izbira najnovejših krznenih plaščev in jopic Prepričajte se da kupite zimsko perilo, pletenine, rokavice, nogavice zares najcenejše pri Fr.Kramaršič, Gosposka ia moda, perilo inkroj.pribor Usnjene plašče suknje in hlače Vam v kratkem času izgotovi po meri . ( j. Vezjak, Vetrinlska 17 BiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii" GRAJSKI KINO ■Meten 22191 . prinaša od sobote 28. oktobra do vključno srede 1. novembra 1939 aklualen velefilm Zadnja zapoved m I! OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite OKASA tablete za moike 100 komadov din 220’•— proti povzetju Zastopnik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav Beograd — Terazije 5 Ojrl. reg. S. 5846 36 Sl S( i »t Zlato In srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. Dgerjev sin, Maribor, Gosposka uiica 15 Velefilm o vojski in o človeški vesti ter °| trpljenju na fronti Velefilm o junaških pilotih Velefilm za ljudi močnih živcev Velefilm, ki ga morate videti V glavni vlogi: ElTOl FlyiM Naš prihodnji film — od četrtka 2. novembra srede 8. novembra 1939 Benjamin Gigli v filmu M&RIONETTE Film prekrasnega petja 1 Prosimo, da si nabavite za oba filma vstopnice v predprod*J iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiininiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^illlllli ZENSKE PLAŠČE v največji izbiri in res ugodnih cenah Vam nfekc'j vedno le trgovina z manufakturo in k tjjjL J. PREAC' MARIBOR^MSSggi mali oglasi so najcenejši, saj stane beseda samo 50 par HOLANDSKE hijacint*. anemone, kakor tudi druge priporoča v najlepš* M. BERDAIS semena, Maribor tuiip cve izbiH tližo« qA\ Nepričakovano sc je preselila v večnost naša blaga soproga, mama, stara mama, sestra, teta, tašča, gospa Udovič Jožefa soproga žel. v pokoju. K večnemu počitku jo bomo položili na magdalenskem pokopališču v nedeljo dne 29. oktobra, ob J/*4. uri popoldne. Sv. maša zadušnica se bo opravila v magdalenski cerkvi v pondeljek dne 30. oktobra, ob 6. uri zjutraj. Maribor, Ljubljana, Osijek, Šid, 28. oktobra 1939. Udovič Franc in ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo fv K1® • pretužno vest, da nas je za vedno zapustila po dolgi mu mati in tašča, gospa MAJHENIČ MARGARET* v 73. letu starosti. vdova 1939, uri Pogreb blagopokojne bo ponedeljek dne 30. oktobra iz hiše žalosti na studenško pokopališče. . 0b Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Jožefa v *orc Maribor-Studenci, 28. oktobra 1939. žalujoča rodbin* POSOJILNICA NARODNI DOM V MAR NARODNI DOM t. X O. J. Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 mili ionov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—Salt. Najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru Izd (o In urejuje ADOLF HI0NIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po cCII,*t^up *,eV ne * roča jo. — Uredništvo in uprava; Maribor, Kopališka ulica 6. — leloiou uredništva štov. 25-67 ln uprave štev. 28-67» — Poštni čekovni ra e