36. številka
Ljubljana, v sredo 14. febrovarja. XXVII. leto, 1894
(shaja vsak dan rvrfer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poi ti prejeman za * vs t r o - o g c r s k e dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meneč 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pofliljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravu i fitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
i
Dr. Franjo Rački f.
1
Včeraj zjutraj izdihnil je v Zagrebu dušo svojo mož, katerega je hrvatski narod s ponosom imenoval jednega najznamenitejših svojih sinov, mož, ki je za srečo in s'avo hrvatskega naroda vse Bvoje življenje deloval z neutrudno požrtvovalnostjo, svetla zvezda na slovanskem nebu, dr. Franjo Rački.
Kdor se je kdaj količkaj zanimal za sedanjost ali za prošlost hrvatskega narod«, za njega kulturno in politično delovanje in napredovanje, kdor je proučeval slavno zgodovino njegovo, poznal je doktorja Franja Račkega in vedel ceniti velikanske zasluge njegove za znanost in za kulturni in politični napredek naroda hrvatskega.
Pokojnik se je kot sin preprostih stariSev rodil dne 25. novembra 1829. I. v Fužinah. Zvr-šivši ljudsko šolo v domačem kraju, prišel je leta 1840. na gimnazijo v Rekigin kmalu potem v Varaždin, kjer je prebil maturo. Od tod se je napotil v Budimpešto, da studira filozofijo, ali revolucija I. 1848. mu je to namero preprečila. Šel je v Senj in vstopil ondu v semenišče.
Ž; kot klerik jel bo je baviti z literaturo. Ponos *n na svojo narodnost in na svoj hrvatski jezik, začel je s svojimi spisi bogatiti narodno književnost ter s tem nase obrnil pozornost tedanjih narodnih krogov. Leta 1849. prišel je na Dunaj v Puzmanej, kjer je razen bogoslovnih in filozcfičnih predmetov proučeval sosebno slovanske jezike. Leta 1852. se je vrnil v Senj, kjer je bil dne 15. avgusta istega leta posvečen za mašnika in imenovan profesorjem na undotni gimnaziji, a že leta 1853. vrnil se je na Dunaj, zvršil vseučilišču« nauke in si leta 1855. pridobil doktorsko dostojanstvo. Vrnivši se v Senj, postal je profesor na ondotuem semenišču in začel na podlagi obsežnih in temeljitih studij pojasnjevati zgodovino hrvatskega naroda. Prvo večje delo njegovo je bilo posvečeno slovanskima blagovest-nikoma sv. Cirilu in Metodu in njiju književnemu delovanju. Spisal je o tem vprašanju več znamenitih del, ki so si pridobila splošno priznanje učeuja-kov. Z njimi utopil je Rački na čelo jugoslovanskih zgodovinarjev in s pridobil odlično mestu mej učenjaki.
Ko je biskup Strossmayer začel delovati na to, da reši kolegij Sv. Jeronima v R<mu, poslal je tja Račkega, in sicer kot kanonika. Rački je tu izpolnil vse nadeje hrvatskih rodoljubov, uredil kapiteljske razmere, zajedno pa porabil priliko ter pre-iskal s pomočjo slovečega zgodovinarja Theinerja R:mnk« in nekatere druge arhive, kjer je našel mnogo važnih reči j, tikajoČih se zgodovine juŽoib Slovanov, in je obelodanil v raznih spisih.
L. 1860. vrnil se je Rački v svojo domovino in stopil v ožjo zvezo s Stros^majerjem, b katerim se je dogovoril glede ustanovitve hrvatskega vseučilišča i u jugoslovanske akademije znanosti in umet nosti, ter zajedno prvič nastopil kot praktičen politik, in Bicer kot prvoborilec za hrvatsko državno pravo.. L 1865. postal je Rački član hrvatskega sabora in dokler je bil član te korporacije, deloval je z vsemi svojimi silami na državnopravno celo-kupnoit in neodvisnost hrvatskih dežela in na kulturni in gospodarski napredek hrvatskega naroda, vrh tega pa Se kot pisatelj, zgodovinar ia novinar ter kot šolski nadzornik.
L. 1866 in aicer dne 16. julija izvoljen je bil Rački predsednikom jugoslovanske akademije in je tekom let v njenih glasilih publiciral nebroj učenih razprav in važnih lir^n, poleg tega pa izdal še več obsežnih knjig, s katerimi deli si je pridobil častno priznanje vseh zgodovinarjev, mej katerimi je, kar se dostsje jugoslovanske zgodovine, veljal kot prva avtoriteta. Dasi pa je bil duša akademije, ni zanemaril politike, nego kot desna roka biskupa Stros8tnayra delovai z vso neumornostjo tudi na tem polju.
L. 1868 bil je Rački mej tistimi šestnajstimi poslanci, ki ho proteutovali zoper Raacbovo postopanje in zapustili dež. zbor, I. 1871. pa je bil mej tisto četvorico, katero je Lonyay poklical na Dunaj, da se ž ojo pobota. Rački je tam krepko zastopal pravicu svojega naroda, a videvši, da je narodna stranka zašla s pravega pota, odložil je I. 1872. svoj mandat iu vse svoje moči posvetil znanosti. Koliko priznanja bI je Btekel kot učenjak in rodoljub, svedoči to, da ga je mnogo učenih društev imenovalo članom.
Duhovnik Rački jo bil vsem stanovskim tovarišem vedao uzor. L. 1876. postal je bil kanonikom
Djakovskega kapitelja, 1. 1877. pa kanonikom Zagrebškega kapitelja in opat. Kolik je bil njegov ugled v katoliškem svetu, svedoči to, da mu je ruska vlada pred tremi leti ponudila primat katoliške cerkve na Ruskem, da pa je on to častno ponudbo odklonil, ker ni hotel zapustiti domovine. Strossmaver in Hički sta tudi Vatikauske kroge pridobila za slovansko liturgijo in če je zadnja leta sveti Oče v tem oziru pokazal Slovanom svojo naklonjenost, tako je to deloma tudi njegova zasluga.
Lani po leti začel je Rački bolehati in od tedaj ni več okreval. Začetkom januvarja dobil je influenco in potem plučnico, vsled katere je včeraj zjutraj umrl Z njim stopila je s pozorišča markantna oseba, velik učenjak in uzoren rodoljub, pravi Slovan, ki je z jednaka ljubeznijo kakor svojemu naroda bil naklonjen tudi vsem drugim Slovanom zlasti pa nam Slovencem, ki žalujemo ob njegovem grobu, ker čutimo to izgubo kakor rodni njegovi bratje, saj je bil jeden stebrov ideje brvatsko-sloveoske vzajemnosti.
Večna slava Franju Ričkemu !
Deželni zbor kranjski.
(XII. Beja dne 13. februvarja 1894 )
Konec.)
Posl. Žitnik poroča za finančni odsek o načrtu zakoua glede preskrbljevanja vode za občino Ambrua in za kraje ViBeje in Ratje v občini Žu« žemperk ia priporoča, naj se zakonski načrt odobri.
Posl. dr. Schaffer se upira predlogu, ker je projekt predrag in ni mej efektom in troški ni« kakega pravega razmerja.
Dež. predsednik baron Hei n naglasa, da se ministerstvo še ni definitivno izreklo glede prispevka, ker vsega operata še ni pregledalo, priporoča pa predležeči projekt, ker se da le s tem pomagati.
Posl. Po v Še zavrača dr, Schsflhrja in priporoča predlog finančnega odseka.
Posl. dr. Papež pobija dr. Sehbft^rja izvajanja s fioancijelnega  stališča in priporoča predlog.
Pusl. dr. Schaffer zagovarja iz nova svoje stališče.
Posl. dr. vitez Bleiweis prizna, da bo vodovod zelo drag, zato treba, da se vse preskrbi, kar treba za zagotovitev uspeha. Vodo je treba kemično pre skuti, sicer pa je čudno, kar bo bere v tehničnem
LISTEK.
W e r t h e r.
(Srbski spisal L. K. L a z a r e v i ć. Preložil J. P. P 1 a u i n s k 1.)
(Dalje.)
— Loto I popravlja Janko.
— Loto, katera reže deci kruha, in ni pet, ni devet, ampak se pri ti priči zaljubi! In dočim ve, da ima ona svojega poštenega ženina, kateri jo misli poročiti, VVmklerja ali kako se mu pravi?...
— Alberta! reče zopet Janko, katerega so v srce zbadale te besede.
— Da, Alberta, in to ga nič ne moti, da ne bi vedno zletal k nji, in mimo tega še miHli, da jo ljubi, in bi jo rad iztrgal Moricu . . . kako ste rekli?... da, Albertu, nje poštenemu ženinu. In kar je najbolj smešno: Ta Greta . . . Lota, Lota, da Lota! Ta Lota se tudi zaljubi v Wertherja, ka teri nima nobenega pogoja za ljubezen, mimo tega, da Be kremži, kadar zre v mesec. In kaj je to?
Jaoko je hotel nekaj odgovoriti, ali punčika, i katero se je igral, je že razbita.
Mladen ne čaka, da bi se mu dalo iznova povoda, da nadaljuje:
— In vidite, najbolj me srdi to, da so naši ljudje opice: vse, karkoli vidijo pri drugem: dobro
— slabo, to jim ugaja. Vedno kličejo: .Goethe, Goethe!" In analizujte mi ga, s katere koli strani vam drago, on je najsilnejši v ti boleetni fantaziji.
— Pomislite samo na „Fausta" ! „Faust" je . . .
Mladen ne \e, kaj bi rekel. Žal mu je, da je skočil z VVertberja na Fausta, dočim se ga Faust čisto nič ne tiče. Pogoltne slino pa nadaljuje:
— Faust je isto, kar Werther. Mislim seveda, kar He dostaje vrednosti, ne predmeta. In mar mislite, da ima Werther kako vrednost! Kaj je on? Dela ne nič, potika se okrog, .idilski", deci zida hiše iz kart in lušči fižol. Odrasel, mlad, zdrav človek — pa kakor hromeč! Potem pa še sam sebe po vsi s;li smatra nesrečnim! Ia pomislite — ako se oe varam — njemu se celo prikraja želja, da umre osi čestiti in pošteni mož Lotin. On sam pa misli, da jo ljubi in da bi jo samo on mogel osrečiti, menda b tem, da se kremži pred njo. Ia da bi ovenčal to svojo ljubezen, misli na smrt in piše nji, nji, prosim vasi nji piše pism'i pred smrtjo
iu mu zopet pohaja zavest, ko se ubija iz samokresa, kateri je ona dala njega hlapcu. Ia to bodi sedaj ljubezen in to človek! Pa tudi vse občinstvo je bol« havo in blazno, i nje oče i ti Gustav . . . Albert . . . vse jedno, budi mu tako ali tako ime, ta njen zarnčoik, pozneje tudi mož, ker mirno gleda, da se on vlači v hišo. To je — n^ka višja taktika. He, da je bil to kak zdrav Šumadmec*) — on bi njega kaj hitro ozdravil! Ia verujte, niti na um mu ne bi hodilo, da bi se ubijal.
J.iiiko se je obupno silil, da bi branil avojega neusojenega mu pobratima, ali jezik se mu je za vezal. Vse, kar je mislil reči, ko bi mu bil jezik s'užil, bilo bi: „Ali Brcu se ne zapoveduje!" S tem je mislil, da pobije Mladena. Ali tudi brez tega Mladen nadaljuje:
— Ali ga je treba morda opravičiti, ker ga je ljubezen premogla — da, pri moji veri! Lopova, ker je siromak; ubijalca, .ker mu je taka kri"; izdajico, ker je bojazljiv; premamnika žen, ker je zal ubijen. Potem pa nam nihče ni kriv, ako ostanemo brez časti in ponosa! (Dalje prih.j
*) Šumadija je srednja Srbija z Beliragradom.
Prel. prip.
poročilu glede množine vode. Zato predlaga, naj se atvar natančno preišče.
Dež. predsednik baron Hein pojasnjuje navedene pomislike in priporoča uovič vzprejem zakona, posl. dr. P a p e Ž pa obljubi, da se bo v det. od-boru ugodilo želji dr. Bleiweisa.
Poročevalec Žitnik odgovarja dr. Scbafierju in dokazuje obširno, da je tak vodovod neobhodno potreben in da dežela Se nikdar ničesar ni storila za Suho krajino, torej je vender čas, da tudi zanjo kaj žrtvuje. Zakon se potem vzprejme brez premembe.
Poslanec M u r n i k poroča za finančni odsek o prošnjah občin Škofja Loka, Žiri, Poljane, Trata, Kovor, Sv. Križ, Naklo, Tržič, sv. Katarina, bv. Ana in Kranj za zgradbo železnice Kranj-Tržič-Ljubelj  in utemeljuje obširno svoj predlog:
1. Deželni zbor se opetovano izreka za zgradbo glavne železnice II. vrste iz postaje Kranj državnih železnic v Tržič, da se zveze s projektovano ljubeljsko železnico in bo zavezuje z ozirom na svoj v zadnjem zasedanji storjen sklep dati Tleželni prispevek 50.000 gld. na ta način, da se bode prevzelo za to svoto glavinskih delnic al pari s tem pogojem, da se troški za zgradbo in za prometna sredstva pokrijejo z deželnim prispevkom in s prispevki udeležencev, kakor tudi z državno garancijo obresti za prioritete in prioritetne delnice in da se deželi dovoli primeren upliv pri obravnavah o pogojih za konvencijo in pri sklepanji  o  prometni pogodbi.
2. Deželnemu odboru se naroča, obrniti se zopet do visokega c. kr. trgoviuskega rainisterstva z nujno prošnjo, da bi zgradbo te železnice z vsemi svojimi sredstvi pospeševalo.
Posl. baron S c h w e g e 1 priporoča poročevalčeve predloge in konstatuje, da je vlada lansko leto storjene sklepe vse odobrila. Govori obširno o važnosti in povdarja, da bo vlada kmalu kaj več Btorila za alpske dežele, nego doslej.
Predlogi finančnega odseka se jednoglasno vzprejmejo.
Posl. dr. Schaffer poroča o samostalnom predlogu poslanca Šukljeja glede prispevka za napravo načrta za belokranjsko lokalno železnico in o prošnji odbora za nadaljevanje zgradbe železnice od Novega Mesta do Črnomlja in Metlike in predlaga naj se dovoli 4000 gld. s pogojem, da se vrne ta znesek, ako bi se železnice zidale.
Predlog se vzprejme, zaradi pozne ure pa seja sklene.
Prihodnja Beja v četrtek 15. t. m.
Iz štajerskega deželnega zbora.
O letošnjem delovanju štajerskega deželnega zbora ni dolgo nič prišlo v javnost, ker se res dolgo nič znamenitega zgodilo ni.
Naš poslanec Jerman je zbornici predložil obširen, jako skrbno in stvarno izdelan zakonski načrt o odvezi ribolovnih pravic; drugi slovenski poslanci, kolikor j h je v odaekib, delajo pošteno in ho se s bvojo delavnostjo in s svojim znanjem nekako prikupili nasprotnikom nemškim poslancem in deželni odbor je letos precej odnehal, vsaj porogljivo se več ne ravna, vsi razun dveh poslancev, imajo nekako voljo pustiti slovenske poslance glede narodnostnega vprašanja pri miru v tem, ko je v prejšnjih letih bilo v letnem sporočilu deželnega odbora vedno kako u< uslišano žaljenje slovenskega naroda vpleteno — omenjam le postopan.e zaradi Blovenskega jezika v zemljiških knjigah — predlog o posebnih nagradah za učitelje, ki v slovenskih šolah največ nemški učijo — o oficijelnih napadih na iužno-šta-jersko hranilnico — različna žaljiva sporočila o slovenščini v ljudskih šolah itd. Vsega tega letos ni bilo, kar je gotovo pripisati principijelnomu ne-ustrašljivemu postopanju slovenskih poslancev, ki niso prizanesli niti jedne žaljive besede na svoj narod in svoje zavode, in ki so pri dotičnih debatah vselej ostali zmagovalci, ker je bila resnica na njihovi etrani, zato je bil tudi moraličen uspeh vedno njihov. Leto za letom bo je kazalo, kako neprijetne bo bile Nemcem resnice, katere so bo jim v lice povedale. Tako mirno delovanje pa ni moglo všeč biti novo-pečenemu poslancu dr. VVokaunu in njegovemu paj dašu dr. Starkelju, od katerih seveda nobeden nima kapljice nemške krvi v svojih žilah.
Kaj pa bi Celjuki ii'istri rekli, če ne bo njihov poslanec nekaterikrat udrihal po Slovencih — in tako je dr. Wokaun spustil svoj deviški govor v deželni hiši proti Slovencem, pa je ž njim hudo pogorel, tako da se vender mora o tem „Bpeechu" nekaj povedati. Bila je debata o zakonu, po katerem
bodo morali posestniki tovarn, rudnikov in druge osebe, ki porabljajo neko občinsko ali okrajno cesto v nenavadni meri, primerno doprinafiati k stroškom za takšne ceste. — Mnogo poslancev ae je udeležilo te debate, grof Franc Attemi in grof Lambach sta vsak predlagala pristavke, po katerih bi bil uspeh zakona uničen. Endrea je govoril proti postavi, Dr. S e r n e c pa odločao za to postavo in proti predlaganim pristavkom, dr. Heilsberg tudi za postavo, — vsi so govorili le stvarno. — Hkrati je vstal dr. VVokaun in začel o tem, da na spodnjem Štajerskem imajo tovarne in rudnike največ Nemci v rokah, ter zabavljati zoper Slovence. Za njim skušal je dr. Starkelj sumničiti dr. Serneca zaradi njegovega čisto stvarnega govora, ta pa je oba takoj zavrnil, posebno pa dr. Wokaunu razjasnil, da v tej hiši ni šega pri gospodarskih predlogih, ki z narodnostjo čisto nič nimajo opraviti, semkaj spraviti narodna vprašanja, da se tega zlasti slovenski poslanci z dobrim taktom pri gospodarskih stvareh vedno ogibijejo in dobrovoljno radi sodelujejo, da naj svojo smešno jezo zoper naš narod hrani za druge prilike in je sklenil z upanjem, da se jednaki prizori ne bodo udomačili, sicer bi slovenskim poslancem moglo pretežko postati sodelovati pri raznih poslih deželnega zbora.
Ta govor je vzbudil občno glasno odobravanje — ne samo s strani slovenskih poslancev, nego cele zbornice, in dr. Heilsberg je prišel k dr. Sernecu ter mu podal roko.
Akoravno take stvari naše poslance nikakor ne ganejo, vender so se smejali porazu, katerega je zlasti dr. Wokaun doživel pri svojem prvem, tedaj „deviškem" govoru 1
Ša hujše se mu je pa godilo pri šolski debati. Poročilo je bilo jako krotko, ter se je skrbno ogibalo, žaliti Slovence. — Naš poslanec Robič, dr. F. vitez Scbreiner sta jako stvarno in poučljivo govorila o poboljšanju plač za ljudske učitelje zlasti, da se naj odpravi najnižja, to je četrta plačilna vrsta. Kar se oglasi dr. Starkel, govori o šoli v Št. Petru pri Radgoni, če3 da je tam germanstvo v nevarnosti, zabavlja proti ondotnemu okrajnemu šolskemu nadzorniku in deželnemu šolskemu nadzorniku, govori o tem, da se morajo »nemško misleči" učitelji odgojevati za nemške otroke na Spodnjem Štajerskem — da morajo v majhnih mestih in trgih dobiti za Nemce čisto nemške šole, v isti sapi pa zopet trdi, da se morajo SpodnjeltajerBki Nemci naučiti slovenščine itd. — na kar je najpoprej odgovoril dr. Sernec, za njim še jedenkrat dr. pl. Scbreiner, potem Robič, dr. VVokaun, dr. Dečko in dr. Jurtela. Dotične govore slovenskih poslancev bodo priobčeni, ker so znameniti. Priznati se mora, da so slovenski poslanci, kakor v prejšnjih letih tako tudi letos, jako častno rešili narodno čast, od krivali nedostatka in krivice, katere se godijo, in izborno zavrnili podle in neumne napade obeh pseudo-tevtonov dra. VVokauna in dra. Starkelja.
Zopet so nemški Goruještajerci in Srednješta-jerci čudno gledali na svoja dva anemška brata" dra. VVokauna in dra. Starkelja, zlasti ko je dr. Sernec govoreč o „odgoji nemško mislečih" učiteljev, udrihal po renegatstvu in narisal škodo, katero bedo imeli Nemci, če dobe v malih krajih čist) nemške šole. Dr. Dečko pa je zavrnil Wokauuovo sumni-čenje o denuncijantih, češ, „da tako postopanje se ne more vzdigniti do njegovega zaničevanja". —
Kakšna strast mora vladati v tem poslancu nemškega mesta, je kazal tudi sledeči prizor:
Komaj je bil dr. Seraec nehal svoj živahni govor, vstal je dr. 'VVokaun ter zaupil: „Meine
fierren, der Abgeordaete Dr. Sernec bat.......
Aber Herr Abgeordneter, Sie sind ja doch nicht aiu VVortl" — se začuje glas deželnega glavarja, — na to veli kana k smeh v celi hiši, katerega se jedini dr. VVokaun ni udeležil. — Govorili bo na to dr. vitez Schreiner, potem naš Robič — in potem še le je Celjski divji ali nikakor ne nevarni junak dobil besedo, ter po dobljeni brci vsaj ni začel več s „fortissimo", nego le 8 „forte" — po glasu, — nikakor ne po stvari.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 14. februvarja. llohentvart.
Predvčerajšnjim slavil je Kari grof Hohenvrart svoj sedemdeseti rojstni dan. O tej priliki so mu častitali razni politični prvaki, osobni prijatelji in
podrejeni uradniki. Čestitkam, ki veljajo človeku Hohenwartu, se pridružujemo tudi mi, želeč visokemu gospodu še dolgo življenje. Sodbo o političnem delovanju Hoheovrartovein izrekli so te dni volilci njegovi. Za razmerje mej grof>m Huhenvrar-tom in slovenskim narodom je gotovo jako karakteristično, da slovenskemu drž. poslancu o tej priliki niti njegovi slovenski somišljeniki niso čestitali, možje, katerim je on vodja. Tako vsaj sodimo iz okolnosti, da .Slovenec" v tem osiru še ni črhnil besede. Nemška tartufferlja,
NemŠkonacijonalni dež. podanec dr. Starkel stavil je te dni v dež. sboru štajerskem predlog, naj se na obeh dni. realkah ustanovita posebni stolici sa slovenščino, da se bo mogel slovenskega jezika naučiti, kdor bo le hotel. Na ta način Bi bodo lahko Nemci prisvojili potrebnega znanja slo-veuščine, da se bodo mogli kot notarji, odvetniki, zdravniki i. t. d. naseliti na slovenskem Štajerskem. D*si vemo, da bi taki slovenščine zmožni Nemci igrali ulogo volka v ovčji koži, se vender veselimo Starklovega predloga, ker je ž njim potrjeno to, kar že leta in leta trdimo, da mora vsakdo, ki hoče službovati na alovemoem ŠtajerBkem, biti slovenskega jezika v besedi in v pisavi do cela zmožen, in ker je s tem predlogom pobita vedno ponavljana trditev, da ima slovnnski Štajer nemški karakter, četudi so prebivalci Slovenci.
Češki deželni zbor.
V včerajšnji seji deželnega zbora češkega začela se ie budgetna debata. Prvi je govoril posl. dr. Šil, ki je povdarjal, da se ravnovesje v deželnem gospodarstvu da doseči le, če zadobi češka svojo neodvisnost. Napadal je veleposestnike in jim očital, da so prouzročili izjemne naredbe. O sedaj vršeči se pravdi zoper „Omladince* rekel je govornik glasom „N-ue Freie Presse" z dne 13 t m. (Abendblatt) stran 4 to-le: „Sveta alijanca, koalicija, je rešila izjemne naredbe. (Vašaty: Saj od tega živil) Govornik razpravljal je potem o pravdi zoper „Omladino* in rekel, da je pravosodni minister še pred začetkom pravde izbral ječe za .Omladince", u česar izhaja jasno, da je bila obsodba že v naprej določena. Vsa stvar se je le zato uprizorila, da bi se odstranila vrsta mladth, inteligentnih mož, ki bo bili nadležni. Rabila so se najbolj nemoralna sredstva. Govornik je potem izpovedi svedokov kritikova! in rekel, da je jedino policija prouzročila pravdo. (Nemir v celi zbornici.) Deželni maršal prosi govornika v energičnem tonu, naj sodnega postopanja ne kritiku je. — Posl. Šil: Pravda zoper .Omladince" je politična zadeva in spada pred deželni zbor. Tudi umor Mrve se je z vladne strani prouzročil. Ta umor je policiji samo koristil. — Ponavljamo, da je to d osi o v no preloženo iz .Neue Fr. Presse". Za Šilom je govoril dr. Rieger. Najprej je v zvezde koval — | uiktacije, po'em presojal mladočeško politiko, primerjajo jo hazardni igri, in naposled govoril o koaliciji. Povdarjal je, da koalicijsko ministerstvo ni vezano na punktacije in se potem ogreval za porazumljenje z Nemci na podlagi ravnopravnosti, sklicuje* se pri tem na levičarja dra. Russa, ki je pred kratkim trdil, da bi moral vsak prebivalec Češke biti zmožen obeh deželnih jezikov.
Viiaitje države.
MIlan.
Prijatelj našega lista nam piše iz Balega grada: Mdan nosi vedno un formo srbskega generala, dasi |e, odpovedši se vsem svojim pravicam na Srbijo, nehal biti srbski general in torej ni opravičen nositi generalsko un formo. N ti to ne vznemirja Milana, da ni več srbski državljan ker pričakuje, da ga bo mesto Niš volilo častnim občanom. Ako se to zgodi, nastane nov koi.fi kt, zakaj to jt naravno, da more časten občan srbskega mesta biti naum srbski državljan. Z*dnje dni je pjlicija konfi*kovala več listov, ki no napadali Milana, ali sodišče je konfiskacijo razveljavilo, češ, da Milan ni ne srbski državljan, ne član kraljevske obitelji. Govori se, da je tudi m j M danom in Sim-Om že nastal razpor, ker je bil Milan prej trdil, da zapusti Srbijo, čim se sestavi novo miniBterstvo, sedaj pa o tem neče nič vedeti. Tudi metropolit Mhajl je Milana jako slabo vzprejel in mu povedal mnogo trpkih resnic. Trozvezna diplomacija je a sedanjimi razmerami jako zadovoljna. Da kriza še ni končana, ampak da se še kaj posebnega pripravlja, Bvedoči to, da je vlada na dan 21 t in sklicala vse reserviste na tri tedne. Splošno se pričakuje, da se bo na dan 6. marca, pri obletnici, kar je Srbska postala kraljevina, suspendirala ustava.
francoski anarhisti. Komaj teden daij potem, ko je bil obglavljen Vaillaot, primeril se je v Parizu drug anarhističen atentat, glede katerega se splošno sodi, da je storilec hotel ž njim maščevati Vaillantovo smrt. Ta atentat ni tako srečno iztekel, kakor Vaillantov, zakaj ranjenih je bilo 24 osob in mej njimi več prav nevarno. Storilec Lebreton, katerega je policija koj ujela, je bil prej natakar in je znan kot fanatičen anarhist. Star je okolu 20 let. Atentat se je zgodil v kavarni Terminus in sicer zvečer, ko je tam igrala godba. Vsi prostori so bili natlačeno polni. Lebreton je vrgel dinamitno bombo nabasano z žeblji in kroglami sredi dvorane. Eksplozija je bila grozna, panika velikanska.   Ljudje so šipe po-
bili, da so mogli skozi okna poskakati. Listi javljajo, da nameravajo anarhisti še več takih atentatov
uprizoriti.
Dopisi.
Ia Ilirske Bistrice, 12. februvarja. [Izv. dop ] Kdor le aekol ko pozna tukajšnje razmere, mora gotovo priznati, da je za naš okraj gasilna društvo celo potrebno. Dolgo, dolgo se je govorilo, da se konečno vender-le ustanovi prepotrebuo društvo. Pred letom osnoval se je neki odbor, a kmalu je zopet vse potihuilo. Ker bo se pa požari v bližini letos pomnožili, sklicala sta dva gospoda včeraj t. j. nedeljo 11 t. m. v gostilno g. Žnidaršiča fante kot može k skupoemu posvetovanju. V kratkih, a jeder-natih besedah pozdravil je g. A. Žoidaršič zboro-valce. Potem ae je vršilo posvetovanje, kako bi bilo novemu društvu ime. Vem, da Vam je, g. urednik, snano, da Bistrica ni delj, kakor 10 minut hoda od Trnovega oddaljena, zatorej bi bilo najbolje, da obe vasi skupaj složno delujeta.
Navzočni gospodje iz Trnovega zahtevali so, naj bi se gasilno društvo imenovalo „Trnovsko Bistriško", česar pa navzočni Bistričsnje nikakor niso hoteli potrditi. Po daljšem pogovotu sklenilo se je, dati novo ustanovljenemu društvu ime „Ilirako-Bistriško Trnovsko", kar je Boglasnu obveljalo. Omeniti moram še, da nas je načelnik gasilnega društva iz Postojne g. Petrič razveselil s svojim prihodom. V daljnem govoru pojasnil nam je pomen društva, njegovo delovanje in nam naznanil, da bode i on vedno zvesto in Bkrbno pazil na naše društvo. Ker nam je g. Petrič mnogo pomagal, da smo ustanovili svoje društvo, bodi mu na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala. Ker se je že prejšnji teden volil začasni odbor v Trnovem, se je torej le za B stri-Žko občino volil pripravljalni odbor.
Domače stvari.
— („Slovenčeva" zlobnost v pravi luči.) Kako lažnjiva so trdila „Slovenca* o proi. Kaspretu, kažejo naslednji avtentični podatki. GoBp. prof. Kaspret je podučeval v minulem tečaju v petih razredih in dal skupaj pet dvojk. Noben dijak dotičnih razredov ni dobil samo od tega profesorja dvojke, ampak poleg te še dve ali tri od drugih razrednih učiteljev. Izmej vohunov-dijakov je dobil samo jeden dvojko in poleg te še tri od drugih pro fesorjev, mej temi tudi od goBpoda Šjrna. Iz tega vidimo, da niti jeden dijak ne bo plačal šolnine ali zgubil štipendij samo zavolj dvojke, katero je dal obrekovani učitelj malopridnežem. Jednako neresnične so druge trditve.
— (Slovensko gledališče.) Jutri četrtek, dne 15. t. m. poje se prvikrat na slovenskem odru mojstra Smetane do svetovne slave dospela krasna komična opera v 3 dejanjih „Prodana nevest a". Sijajni uspeh, ki ga je ta biser komičnih oper dosegel lani na Dunaji in potem na vseh glavnih gledaliških odrih na Nemškem, nas pač oprašča, da bi Še kaj več pisali o operi sami. Kar bo tiče našega gledališča, je včerajšnja I glavna sku šoja, pri kateri je bilo navzoče vabljeno občinstvo, pokazala, da se je vse storilo bodi si v muzikalnem bodi si v sceničnem oziru, da se nesmrtno delo slo-vauskega skladatelja predstavlja vseskozi kar najdo-stojneje. Dramatično društvo za vredno upr zuritev ni štedilo in so vsi novi kostumi za soliste in za zbor (ženski in moški) narejeni natančno po figurinih narodnega gledališča v Pragi. Nadejati se smemo torej izrednega užitka in posebno krasnega gledališkega večera.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslal: Iz Idrije g Jon. Oblak, blagajnik podružnice 20 kron 20 viu. in sicer so darovali: g Karol Svoboda, c. kr. iuženćr 2 kroni; na veselicah „Narodne čitalnice" dne 2. in 5. februvarja t. 1. nabral js g. Fran Kos, trgovec 10 kron 52 viu., na veselici .Delavskega bralnega društva" dne 28. jan. za prodani dobitek 7 kron 68 v.n. Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
— (Sokolski družbinski večer) bode v soboto dne 17. t. m. v zmskem salonu „pri Maliču". Vzpored prijavimo jutri.
— (Občni zbor zadruge kranjskih živinozdravnikov) bode dne 17. t. m. ob 7. url zvečer v Hafnerjevi pivarni. Program priobčen je v društvenem glasilu.
— (Marija Kosier roj. Rudeževa f. ) Dne 12. t. m. je po kratkem bolehaoji v Ljubljani umrla v 64 letu svoje dobe in je bila dan' a pri Sv. Krištofu pokopana gospa Marija Kosier roj. Rudeževa, žena graščaka in pivovarja Janeza Koslerja starejšega. Raj niča je bila sestra vrlega rodoljuba Karola Rudeža in, kakor ta, v vsacem oziru zlata duša, po Ljubljani in po vsi Ribniški dolini znana dobrotnica ubožcem in sirotam, ki je na tihem rada podpirala tudi naše pisatelje in umetnike, n. pr. znanega nsšega Blikarja Wolfa. Kdor je poznal blago gospo in izborno mater, moral jo je čislati in spoštovati in obile solze njenih mnogoštevilnih znancev in prijateljev spremljajo plemenito ženo v hladni grob. Bog ji daj nebesa!
— (Slovenska opera in Čehi.) „Illu-strovani Kuryr", jutranja priloga Praškega lista „11 as Naroda" prinaša na prvi strani podobe „čeških članov slovenske opere v Ljubljani" in jako simpatično pisan članek o slovenskem gledališči sploh, v katerem omenja lep napredek, ki ga je storila slovenska dramatična umetnost, odkar se je odprlo novo deželno gledališče. Omenja glavne sile slovenske drame, is slovenske člane opere in zaključuje Želeč slovenskemu gledališču najlepši razvoj, da se širi in krepča narodni duh mej bratskimi Slovenci. Tudi drugi češki listi prinašajo večkrat poročila, posebno o opernih predstavah slovenskega gledališča. Tako se dejstveno vedno bolj širi slovanska vzajemnost na umetniškem polji.
— (Novželeznišk projekt.) Trgovinsko mioisterstvo dovolilo je posestniku in tovarnarju gosp. dr. Scblesinger-Gorianv-u v Ruperto\em dvoru pri Novem Mestu in gg. Antonu Jeršinoviću, Jož. vit. Savinscheggu in drž. poslancu prof. Franu Šukljeju na njih prošnjo, da smejo izvrševati tehnična pripravljalna dela za lokalno železnico od postaje Novo Mesto, oziroma Straža preko Črnomlja ali Metlike do kranjske deželne meje. Djvoljenje velja za jedno leto.
— (Meteorološke postaje na Kranjskem.) Naj prijavimo imena opazovalcev, ki so s svojim trudom in marljivostjo — nekateri delujoč skozi več desetletij — zbrali gradivo znamenitemu oddelku kranjskega domoznanstva. Naj se jim tud< na tem mestu izreče zahvala in priznanje. PoBtaje in opazovalci so: 1. Kranjska Gora, opazoval je preč. g. župnik B. Ar te I j; 2. B>binjska H strica, opazoval je preč. g. župnik J. Mesar; 3 Jesenice, opazoval je preč. g. župnik B. Bizjak; 4. Bled, opazovanja je vodil v.sokor. g. grof Camillo Aichelburg; 5. Gornje Gorje, opazoval je (4 mesec) preč. g. župnik Adalbert Aichholzer; 6. Sv. Katarina, opazoval je preč. g. župnik J Kršič; 7. Kianj, opazoval je g. prof. \Y oruer; od leta 1871 doslej pa opazuje skozi 23 let g. Drsg. Šavnik, lekaruičar in župan; 8 Kamnik, opazovali so preč. gg. frančiškani P. Dolinšek, P. Bogomil Hlebec, P. Ladi al. Fabiani (7 let) P. Rajner Kokalj in P. Ubald Repni k; 9 Ljubljana opazoval ju 1850—59 g J. Zei-linger, c. kr. telegrafski uradnik; 1855— 1889 pa g. J. Dež man, muzejski kustos, pomagala mu je seBtra gdč. Serafina Djžman, ki je po njegovi smrti prevzela <>j a'.ovanja in je še sedaj vodi, iz L ubijanu imam) torej opazovanja z več nego 40 let; 10. Janče, opazoval je preč. g. župnik Fr. Kun stel; 11. H »tiče, opazu,e od 1. 1883 doslej preč g. župu k M Absec, isti opazoval je tudi na 12. Sveti Gori pri Lit»jt; 13. Krško, opazoval je g. Fer d. Seidl, od leta 1888 doslej opazuje g J. Lapa j ne, meščanske šole ravnatelj; 14 Novomesto, opazoval je 1858 —1885, torej 27 let preč. g. P. Bernard Vovk; 15 Črnomelj, opazuje od I. 1883 preč. g. župnik V Vesel; 19 Gradac, opazoval je tovarne ravnatelj A Homač; 17 Kočevje* opazoval je 1871—1887 g. gozdar iu deželni poslanec E. Faber, potem g. gozdar M. lil a d ik; 18. Grad Snežnik, opazovalca sta bila gg R Lasky in J. Ž ur a, gozdnar; 19 Karishlitten, opazoval je g gozdnar A. Faber; 20 Leskova dolina, opazuje g. gozdar J. Bydlo; 21. Mašun, opazuje g. nadgozd-nar Schollmayr; 22 Postojna, opazovali so gg. telegr. uradniki S i n k o, Scbraffl in Leeb, preč. g. Fr. Mally in g. F r. Žužek, tedaj stavbiuski pristav; 23. Vipava, opazoval je preč. g. dekan J. Grabrijan; 24. Sv. Magdalena nad Idrijo, opazoval je 12 let preč. g. župnik A d. Aichholzer; 25. Idrija, opazuje g c. kr. rudniške šole učitelj A. Levstek; 26. Krekovše; 27. Dol, opazoval je g. gozdnar M. Schvveiger.
— (Goriške novice.) Novi načelnik Goriške železniške postaja g. Marušič, o katerega imenovanju smo že poročali, nastopil je te dni svojo službo. Goriški Slovenci pozdravljajo z veseljem novega načelnika in rojaka svojega. — MinisterBtvo dovolilo je napravo telefona v Gorici. Oglase za pri* stop vzprejemajo se do konca mese:a pri poštoem in brzojavnem uradu v Gorici. — Goriška društva „Sokol" in „Č i tal niča" sta zaključila pustne vesel ce prav sjajno, prvi z maskarado, ki je nadkri-1 i 1 h. vsa pričakovanja, druga pa s Bijajnim plesom. — „Slova iiske knjižnice" 11. zvezek, ki izide v kratkem, začel bode priobčevati „Od sejo". Na| bi zavedni Slovenci prav pridno sezali po tej izborni zbirki in jo širili mej svojimi znane', da si ustvari trdno gmotno podlago. —
— (Razpisane službe.) Deželni odbor kranjski razpisuje mesto popotnega vinarskega učitelja z letno plačo 800 gld. in popotnim pavšalom 400 gld. Prosilci se morajo izkazati, da so dovršili vinarsko šolo v KloBternruburgu z dobrim uspebom in da so zmožni obeh deželnih jezikov. Prošnje do konca t. m. pri dež. odboru v L;ubljani. — Pri politični upravi za Kranjsko je izpraznjeno drficitivuo in začasno mesto okrajnega komisarja z dohodki IX čin. razreda eventuvelno definitivno in zaČMsno mesto vladnega koucipista z dohodki X činovnega razreda. Prošnje do dne 28. februvarja pri deželnem predsedstvu v Ljubljani.
				
				
		Slovenci in Slovenke I ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda 1 k j		
				
				
Razne vesti.
* (Proganjanje čeških urednikov.) Proti urednikom listov „Moravske Orlice", „ II i a h Lidove", „Novinyu in ,M a b r. S c h les. Correspondent" pričelo je državno pravdništvo subjektivno postopati, ker so prijavili nekatere po-drobuosti iz obravnave proti „Omladincem".
* (Ruski polkovnik na smrt obsojen.) Rizni Isti prinašaje vest, da je vojno sodišče v Kišiojevu obhodilo polkovnika Grigorjeva na smrt, ker je bil obdolžen, da je avstnjsk vohun.
* (Kraljica Natalija,) ki je že itak jako bogata, podedovala je po svoji nedavno umrli teti kneginji Murusi veliko premoženje Kneginja, pri kateri je bivala srbska kraljica vsako leto nekaj mesecev,  je bila zaupna svetovalk* svoji nečakinji.
* (Ponarejalci denarjev v Amsterdamu.) Policija prijela je pet odličnih Amsterdamskih trgovcev, ki so bili v zvezi s ponarejevalci bankovcev. Jeden izmej zaprtih, bagati trgovec Grompetf, obesil se je v ječi.
Telegrami   Slovenskemu Narodu41:
Poreč 14. februvarja. V včerajšnji seji dež. zbora stavili poslanci Jenko, Mandić, SpinČić in Stanger več interpelacij, potem se je začala generalnu debata o poročilu šolskega odseka glede ljudskih šol v Istri.
Praga 14« februvarja. V de/, zboru n daljevala se je splošna razprava o proračunu, llalhvich je poudarjal, kolike koristi je znanje obeh deželnih jezikov, trdeč, da se Nemci če-daije bolj uče češoine, dočim pojema mej Čehi znanje nemščine. Itekel je nadalje, da koalicija ni naperjena zoper sedanje zastopnike češkega naroda in ima le namen delovati brei njih podpore. Če se posreči poskus združiti miroljubne stranke s tem, da se spoštujejo njihova narodna čutila, za vkupno gospodarsko delovanje, bo to Avstriji v veliko korist, če pa se ponesreči, ne bo nihče imel koristi. Nemci privolijo, da se punktacije od lože, ne da bi se jim zato odrekli.
Praga 14. februvarja. K obravnavi zoper „Omladince" tudi danes ni bilo zagovornikov. Državni pravdnik nadaljeval je svoj plaidover in predlagal, naj se 14 zatožencev obsodi radi veleizdaje, 40 zatožencev radi motenja javnega miru, drugi pa radi udeležbe pri tajni družbi.
Pariz 14. februvarja. Storilec atentata v kavarni Tenninus, ki je povedal, da se imenuje Lebreton, ni povedal pravega imena. Vse kaže, da ni preprost delavec. Bomba, katero je vrgel, je bila angleške provenijencije.
Pariz 14. februvarja. Redarju Boissonu, katerega je Lebreton ranil, podelil je predsednik republike red častne legije.
IbToTra, operet!
^mW~ Znčotolc <>1> 1        nt-i Kvoćor. ^|
štev. 45.    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.573.
V četrtek, dne 15. februvarja 1894. PrviUrnt:
Prodana nevesta.
Komična opora v treli dfjanjib. Spisnl K. Sabina. Uglanbil B. Smetana. Po čedkem izvirniku prulozil A. Funtok. Kapelnik k. prof. Fr. Gferbfć.   Uprizoril režiser g Joa. Nolli.
>o\i koHtuuil izdelani ho varakoil  nataniao po limirinili KiirodiH-Kit gledali*«« v l»r»ffl.
Začetek točno ob '/,8. uri, konec po 10. uri zvečer.
IDra.xn.o.tlim.o cLrvLžtTro.
Tri predstavi BVira orkester slavnega peSpolka Leopold II., kralj Uelgijcev Št. 'J7.
CJfeitO|>llillll t
Parterni sedeži ml I. do III. vrste 1 gld 80 kr., od IV. do
V 111 vrsto 1 gld. 50 kr., od IX. do XI. vrato 1 gld. 20 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 1 gld. 20 kr., H. vrato 1 gld. 10 kr., III. vrste 1 gld. — Galerijski sedeži I. vrste 50 kr., od II. do V. vrsto 40 kr. — Ustopnina v lože 1 gld. — Farterna ■tojtie* 80 kr. — Dijaške in vojaško ustopnice
40 kr. — Galerijska stojišča 3') kr. Sedeži, lože in uatopn co so dobivajo v stari čitalnični trafiki v Selenburgovib ulicah in na večer predstave pri blagajnici.
V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan.
Blagajnica se odpre ob 7. url sveder.
Prihodnja predstava bodo v nedeljo, di.e 18. februvarja 1894.
„LJUBLJANSKI HOH"
■ tojl
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Zahvala.
Obče znani dobrotnik, blagorodni gospod Josip Ilekleva, veleposestnik v Fostojini, podaril je tukajšnjim pogorelceiu vpoto f>0 gld. iu 100 stotov sena, za kur se mu podpisano županstvo v imenu obdarjencev naftopleje zahvaljuje.
ŽupaiiMtvo v Si. IV«m, duć tO, februvarja 1891.
Križaj.
Tujci:
13. februvarja.
Pn Hlallčl: Ilofmann, VVa^ner, Duldnc-, St'ch, Schle-singer, Ehrenstein, HonigstVld, HudelnCek z Dunaju. — Kette Is Vrhnike — L«ckner i/. Kudolfoveg«. — Lackner i/. Črnomlja. — llert»ka iz Trsta. — Požeiml iz B strice.
Pri Nlonu; Keiuer, i!ln kuim z Dunaja — Mit/.ky iz Maribora. — HavMS iz Velike Kaniž>*. — Candolioi iz Trsta. — Fertin, \Veissenlels, VirSC iz Reke.
Pri bavarskem dvoru z FonrebasBO iz Trsta. — Fink || Ko > v j •.
1"r; |uinetu kolodvoru| Lasbaelier Duibler z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra t mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
iS x>	7. zjutraj	728*4 mm.	60« C	si. svz.	obl.	17-30...
u~>	2. popol.		6-6« C	si. vzh.	obl.	dežja,
eo 1—1	9. zvečer	730 5 mm.	1-6' C	si. vzh.	dež.	snega.
Srednja temperatura 4"7°, la 51  nad normalom.
IDiar^aJe^si borza
dnć 14 februvarjp t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 97 „
Avstrijska zlata renta....... 120 „
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 „
Ogerska zlata renta 4°/0...... 117 „
Ogerska kronska renta 4%..... 94 „
Avstro-ogeroke bančne delnice   .... 998 „
Kreditne delnice......... 360 ,
— kr.
80 ,
20 ,
45 ,
40 n
95 .
75 ;
80 „
20 . 22'/, .
93 .
95 m
93 _
— kr.
7f>
60
25
34«',
London vista........... 125 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark    ,   . 61 ,
20 mark   .   .   .......... 12 ,
20 frankov   .   .   .   ,....... 9 „
Italijanski bankovci........ 43 ,
C. kr. cekini .. ........ 5,
Dne 13. februvtrja t. 1.
4<70 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 148 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 po 10O gld..   . 197 ,
Dunava reg. srečke 5°/0 P° 100 gld.   .   . 128 „
Zemlj. obč. avstr. 4,/,°/o &lati zast. listi    , 122 „'
Kreditne srefike po 100 gld...... 195 ,
Ljubljanske srečko.......                               . 24 ,
Rud(ilfove srečke po 10 gld...... 22 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld..   . 156 ,
Tramwaj-draSt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 272 „
Papirnati rube I j......... 1 „
Dva dijaka
se vzprej meta na hrano in stanovanje na Rimski cesti št. 12. (188-3)
Trnovski pomočnik
lš<y-e mo sen
trgovino F. Bendeković v Karlovcu.
lati mora biti srednje starosti, vešč poslovanju osobito a koufekci Jo9 tako da bode mogel v tej stroki samostalno delati, dalje z modnim, platnenim in drugim v to stroko spadajoči m blagom. Mesto ae lahko nastopi takoj in sicer prej ko mogoče. (197—1)
TTzpreJmeta so talsoj
dva učenca
za spodaj omenjeni trgovini. Zahteva so znanje slovenskega in nemškega jezika, čvrstost in zdravje ter da sta iz poštenih bil. (171—3)
Sbil & Petrovćič
trgovina mešanega blaga — Mokronog; In Trebnje.
C. \i glavno ravnateljstvo avstr. drž, zelenit.
Izvod iz voznega reda
-vel?et-vxxegrah od SL. olctolora. 1893.
Nastopno omenjani prihajala! in odhajalni časi oinatoni io t mr*dnJ**vropakem ram*. BređnjasTropskl čas j« krajnemu ćatu t Ljubljani aa 2 minuti naprej.
Odhod Is LJubljane (juž. kol.).
Ob 119. uri S min. po noH osebni Tlak t Trbli, Pontabel, Dni j »k, Oslo vee, Fransansfeste, Ljubno, Dunaj, 6e> Selathal t Aumm, Iiohl, Omunden, Solnograd, Lend-Oastein, Zeli na jesaru, Sterr, Lino, Bu-dejerioe, Plaenj, Marijina vare, Bger, FranooT* vare, Karlove ran, Prago, Draidane, Dunaj via Amstettsn.
Ob 7. uri Oti min. nfutraj oiebnl vlak ▼ Trbli, Pontabel, IloUak, Oa-Iotoc, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, 6ea Selathal t Solnograd, Dunaj Tla Arostetton.
Ob 11. uri BO min. dopoludn* osebni Tlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celoveo, Franaensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri HO min. popoludn* osebni Tlak t Trbiš, Beljak, CeloTeo, Solnofrrad, Lend-Oasteln, Zeli na jezeru, Inomost, Breffnlo, (Jurili, OenaTO, Parli, Line, Isohl, Budejevice, Plaenj, Marijino Tare, Kffer, Franaore Tare, Karlovo Tare, Prago, Draidane, Dunaj vi« Amstottcn,
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob S. uri BS min. afutrat osebni Tlak a Dunaja via Amstettsn, Drai-dan, Prage, Francovih TaroT, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varor, Plsnja, Budejovio, Bolnograda, Linoa, Htoyra, Isohla, Omunden«, ZeUa na jeaeru, Lond-Oastelna, LJubnega, Beljaka, (Jalovca, Fransansfaat«, Trblia.
Oft il. uri '47 min. dopolutin« osebni Tlak a Dunaja via Amatettan, Draidan, Prage, FranooTih varov, Karlovih varov, Kgra, MurlJInili TaroT, Planja, BudejeTio, Bolnograda, Isohla, Omundena, Llnea, StByr», Parisa, GeneTe, Ouriha, Bregnloe, ZeUa na jeaern, Lend-Oasatelna, fno-mosta, LJubnega, OoloToa, Pontabla, Trbiia.
Ob 4. uri 63 min popoturtn* osebni Tlak a Dunaja, LJubnega, Beljaka, OaloToa, Frauiensfesta, Pontabla, Trblia.
Ob 9. uri H7 min. titrrr oaebni vlak a Dunaja, LJubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trblia.
Odhod lm LJubljane (jm. kol.).
Ob  O. uri HS min. mfutraj    t Kočarje.
,,   I'J.    ,,    OO     „     o puhni tif „ „
t,   0.        tO    „    tverer      ■ ■
Prihod v LJubljano (ju?., kol.).
Ob H. uri IO min. zjutrit,}        is Kočevja. 1.   t.   Ol   „    popoitulne „ n *.   „   46    „     tverrr „ -
Odhod lz LJubljane (dr*., kol.;.
Ob   7. uri IS min. zjutraj       t Kamnik. „    9t m   OS    „    popoludn* „ „ n     O.   „    BO     t,     «l'*^*>r „ „
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob O. uri Si min. zjutrn} is Kamnika. mM n   11.   n   1S    „    dopoludn« „       „ l4—36)
,,   0.   ,,   HO    ,,    mvrerr ,, ,,
Mlad mož
v t' s i* Rloveu^kega in riPinSle^a jezika v besedi in p navi hv t it It o) vzprejme v atavbinski paarni BtavbinBkeua pudjetoika Filipa Mii|»»ii«Mć>a v l.jubl Jani. (196—l)
Na prodaj je ali se da v najem
v KrakovMlivni pre«lmeMtJI v I^JiablJuiil
»tojeCa
hiša z vrtom
dobrim vodnjakom in solastninsko pravico do meščanske vojašnico. H<Aa je v dobrem stanu. Pogoji ho ugodni m h*- zvedo pri knjigotržcu Antonu asairorjiiii-u v Ljubljani, na Kongresnem trgu, Zvezda št. 7. (153-2)
St hu.
V, 1/1893.
Izvršilna dražba mešanega blaga.
Na prošnjo odbora upnikov dovoljuje s« izvršilna dražba v konknrzno maso trgovca I laucrhi KrciiA V M<»4*rvji spadajoćega
mešanega blaga, šolskih knjig, staeunskega orodja iu drugih premakljivostij,
vso kakor je popisano v inventaru z dne 12-, 13. in 14. oktobra leta 1893 od točke 1 do vzajemno 1479, dalje 1492 1501 do vzajemno 1515 in cenjeno na 7430 gld. lB'/a kr. in se določuje za to dan na
22. februvarja 1894. leta
od 9. ure dopoludne počenši v prodajalnici kridatarja na glavnem trgu v Kočevji.
Prodalo se bode vse premoženje le skupno, a ne pod cenitveno vrednosfjo.
Dražbeni pogoji, vsled katerih je posebno vsak ponudnik dolžan, pred ponudbo 10% varščine v roke dražbenega komisarja položiti, tekom 14 dnij pa vse skupilo vplačati, leže pri sodišči na vpogled.
C. kr. okrajno sodišče v Kočevji
dne 1. februvarja 1894.
Konkurznt komisar okrajni sodnik
(l76-2) Hauffen.
Št. 1248.
(178—2)
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč' «<• tdavncuiu p. n. občinstvu za dosoduj izkazuno mi zuupn MJ*« prlnoroOan ho tudi iiHdHljo velećastiti diihovflčitii, Btavbinakim mojatroui in *1: u;r in v.n nnročilH
pleskarskih in likarskih del
katuni bodem vaoli'j solidno iu po najnižji oenl izvrSuval.
Z odličnim »poštovanjem (1G4 —2)
Frančišek Bončar
pleskarski in likai-ski mojster lift Itininki cesti nt. O.
«<<«<:<:♦>>>>>>
Služba potovalnega učitelja za vinarstvo na Kranjskem
razpiše se z letne plim c o SOO fl,l«l* in z let nI m pavšalom
za potne stroške v znesku IOO gltl.
Učitelj mora stanovati v ljjiililjtf.nl in je podrejen deželnemu odboru. Njegove dolžnosti določujeta službena pogodba in službeno navodilo.
Prosilci, ki morajo izkazati, dri so z dobrim uspehom dovršili vl-iiarNko noIo v Hlostcriieiiliiirjp^ii in da so v govoru in pisavi vešči gloveitsk.egH in lieillČItegA jeziku, naj svoje prošnje z dokazili o starosti, o študijali in o dosedanjem službovanji vlože pri <lc-žcliieni oilnoni
do 28. februvarja t. 1. Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 3. februvarja 1894.
Veli piki etainnt.
Restavracija, kavarna, vrt. ribnjak z IO ladijami in 1 propelerjem, vrtiljakom,
vao z električno rasnvetljavo, 8 tramvajem neposredno zvizan z g'avn>m mentom Z^gnbom. no da v zakup, evrutu-velno we o«l«Ia takoj npreiueniii pof*lo%'o<l|l, ki inoie položiti kavcijo.
VpraAa naj B" drektno pri gospodu .11. IHileiiNiii« u v MakNiniiru pri Xa|rr«>lMi. (182—2;
BBBBBBBBB......BBB
Izdajatelj io odgovorni ureduik: Josip Nolli.
Lastoiua in tiilc „Narodne Tiakarne".
29