THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. I Amerikanski PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za vero in narod « za pravico in resnico — od boja do zmag«t GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRU2INE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. »NAJSTAREJŠI. IN NAJBOLJ PRILJUBLJEH SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVA^ AMERIŠKIH« ŠTEV. (No.) 199. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 12. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 12, 1925. LETNIK xjxxrv. Thompson predsednik farmarske zveze NAJVEČJI NASPROTNIK COOLIDGEA JE IŽVOLJEN PREDSEDNIKOM ZVEZE AMERIŠKIH FARMERJEV. Chicago, III. — S. H. Thomp- "—— son, ki je najbolj kritiziral DAVIŠ A MII? 7FI17711157111 predsednik Coolidge-ov govor, rUIldANdfl ZlULttZlMbftltl katerega je izvajal v Chicago na letni konvenciji ameriške farmarske zveze, je izvoljen predsednikom zveze. Seja je Državna trgovska komisija j« trajala tri dni, katero so obdr-j dovolila 15 odstotno poviša ur* VODITELJI UPORNIKOV V SIRIJI. 13? PRISTOJBIN. nje na železniških pr isto j bi-' na h v chicaskem predmestju. Petnajst železniških črt, ki zavali v Sherman hotelu. Thompson je porazil O. E. Bradfuta iz Xena, O., ki je za-Ktopnik farmarskih voditeljev progresivcev, dočim je Thomp-'vozijo v'Chicago je dobilo bo-j^on voditelj radikalov. Brad- žično darilo od illinojške trgo-fute je bil zadnja tri leta predsednik organizacije. Thompson je voditelj radi- vinske komisije. Dovolilo se jim je 15 odstotno povišanje pot. pristojbin, katero postane kalne skupine farmerjev, ka-| veljavno s 1. januarjem 1926, teri se potegujejo za uveljav- ak0 ne pride nobene ovire. 1 j en je zvezne predloge, ki u-| Te dobrote pa ne bo deležna kljuČuje principe takozvane Chicago in ne Northwestern . ^BVH ■■■ Xairy-Haugen naredbe, katero družba. Slednja je dobila že Slika nam predstavlja osobje, ki vodi revolucijo proti francoskemu gospodstvu v Siriji, je ovrgel kongres. | 20 odst. povišanje od tozadev- Srednja dva v vrsti sta Ali Be y Obeid, ki je sodnik v Suedia, in sultan Atrač, velik bojev- Ta predloga bo zopet prišla ne komisije, katero je stopilo v nik Drusov.________ pred kongres z novim imenom, veljavo dne 23. oktobra. Poleg a bistveno le malo spremenje- tega si je zasigurala tudi po-na. Novi voditelji bodo porabi- t0m zveznega sodišča nedotak-li vse svoje sile, da postane za- ljivost od illinojške komisije, kon, tako bodo imeli konečno od katere se je ločila in pristo-faimarji svojo eksportno kor- pUa k washingtonski. pcracijo, da jim bo možno Petnajst odstotno povišanje spraviti v denar preostanek pa po izjavi družb ne zadostu-produktov in zahtevati za iste jCf tudi ne dvajset odstotno, da višje cene. se kiri 11 vsi stroški, za služ- Zadnji dan seje so tudi spre-| bo katero daje potnikom v jeli rezolucijo, v kateri zahte-| predmestju Chicago. \ajq uveljavijenje zveznega; xillnois Central družba izjav- Iz neodrešene domovine. ■ - ' O : 9 ■ JUGOSLOVANSKA MATICA V LJUBLJANI OPOMINJA NA PETO OBLETNICO ŽALOSTNEGA RAPALLSKE-GA DNE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. FRANCOSKI TOBAK BO DRAŽJI. KRIŽEM SVETA. — Cherbourg, Francija. — Vihar na morju je zadrževal Veliki navali po vseh prodajal- P°*niški parnik Aquitania na »ah tobaka v Franciji, ker bo Potu iz New Yorka v Cher" v kratkem znatno dražji ra- bour^ tako da je prišel v tu- di davka. Pariz. Novi francoski fi- kajšno pristanišče z 14 ur. — Gary, Ind. — zamudo Triletni nancni čni minister Loucheur hoče Mitchell Numatiles. 1616 Ver- zakona, kateri bi temeljil na lja> da bi 2a kritje deficita bi- f^taniti ž<* tako dosti obda^nt- J« padel z visokega sto- far m ar ski ekspertni korporaci- o 'o^eba n^manj42 49 Z tobaka še $20,000,000, 1* v katerem se je !*sU na mi- • • „n to .5 * Kl. c/11ohrfl .10 P°neDa najmanj po narav- 20 ln prevrnil na sebe skledo ji, na ta nacijk da bi se ustva- višanje pot, pristojbin. Tudi vsIe° *efa se b0- kaJ skoro , rele iuhe in zadohii ta rila agentura z dalekosežno druge družbe so navedle pri. no, tobak znatno podražil. Om, da močjo in sposobnostjo, v svrho, bližno enake številke. Ako vza-,kl ^ imajo prav pijetno £> hu^ opeklme po z^ da bi se farmarskih preostanek memo poVprečno, bi bilo potre-izabavo opazovati zlasti v Pa- £dan x ^ozmh mu" produktov prodal po ameriški ba zvišati pot pristojbine naj-|rizu' kakšen naval je V8eh i - L , coni na domačem trgu. Ta po- manj za 38 86 odst ^ da bi bili, tobačnih trgovinah, ker stava bi se mogla uveljaviti, kriti vsi stroški, katere imajo vsak- komur le razmere d°Pu-ker je na zdravi ekonomični družbe. Tako seveda noroča- ščaJ° hoce zalozitl 3 tem dra~ podlagi. Predsednik Coolidge je v svojem govoru v Chicagu jas- družbe. Tako seveda poročajo kompanije. -o no povedal, da take postave on TURŠKA GROZODEJSTVA. ne bo podpisal, ker on vidi re- '_ šitev farmarskega problema le Nad 3QOO ^^ so Turki v kooperativnem farmarskem tržišču. BANDITI OROPALI IGRALKO. Dva banclita sta napadla bogato igralko, katero sta povezala in ji zamašila usta; odnesla sta dragocenosti v vrednosti $1500. New York. — Amalija Bingham, znana kot milijonarska igralka, živeča na 103 Riverside drive je bila napadena v svojem stanovanju od dveh mladih banditov, katera sta jo oropala dragocenosti v vrednosti $1500. Bandita sta najprvo z revolverjem v roki prisilila služkinjo in šiviljno igralke v njeno spalno sobo, kjer sta vse tri ženske povezala in jima zamašila lista, da niso mogle vpiti. Igral- ŠKRLATiCA V OKOLICI CHICAGO. Chicago, 111. — Clarence T.I Room, zdravstveni komisar v , ..... ... i ska pristojbina, ker je zelo pri- deportirali m veliko število , . . , . . . , . ,. . zadeta po novi davčni naredbi, masakirali. — Onemogle so pustili ob cesti, kjer jih je veliko pomrlo. Ženeva, Švica. — Semkaj je prišlo poročilo od preiskoval- DEMANT V RIBJEM 2E-' LODCU. se. — Pittsburgh, Pa. — William Kahler iz Homestead, je s svojo ženo "checkers" gocenim zeliščem, predno na- a Je ni niogel ugnati. To ga je stopi nova cena. Poročilo pra- tako močno razjezilo, da je vrvi, da bodo v par dneh vse to- deak^ P° tleh in se zaprl v______ bačne trgovine izpraznjene, j kopalno sobo. Ko ga le dolgo fcjco gta p0i0žila na njeno po-Poleg tobaka bo tudi občut- časa ni bil° venkaj, pokliče že- steljo, ostale dve pa na tla. Ko no povišana železniška potni- na sosede, ki so s silo odprli bandita sigurna, da vrata in našli Kahlerja obese- ima od žensk ne preti nobena nega- (nevarnost, sta se podala na svoj — Tokyo, Japonsko, —'posel. Nista pa dobila kar sta Charles MacVeagh, novi ame- pričakovala od milijonarske i-riški poslanik za Japonsko je jrraike, kajti našla sta le nekaj predložil svoje poverilne listi- dragocenosti, ki niso bile več ne princu, regentu in bil tudijVredne kakor okrog $1500. sprejet v avdijenci cesarice. Denar, v znesku $20,000 je — Chicago, 111. — Richard pa imela igralka v ročni torbi-Seaberg, star 30 let, pomožni ci, katero je hranila na poste-inženir Chicago Belting kom- Iji, kamor sta jo vrgla bandita. panije je bil smrtno ponesre- Ker postelje nista preiskala in čen v tovarni ko je pri eksplozi- vrjela besedam igralke, da ni-ji razneslo tank in mu je en ma ničesar drugega, ki bi bilo kos železa priletel v glavo, da kaj vredno, ker vse dragoceno- So. Chicago, 111. — Slovenec je bil na mestu mrtev. j sti in denar hrani na banki, sta Chicago, 111. — E. S. Dil- se bandita zadovoljila s ple-Idne 9. dec. smrtno ponesrečil v Ion, 7521 Rhodes ave., želez- nom in odšla, 'tukajsni plinarni. Obžgal se je ničarski uslužbenec je šel od - Obletnica rapallske pogodbe. Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani je določil dan 22. novembra kot spominski dan. V svojem sporočilu na rojake omenja med drugim sledeče: 12. novembra 1925 je peta obletnica žalostnega rapallskega dne. Tega dne je bila sklenjena pogodba, ki je odtrgala od nas okrog 60,000 naših bratov v Primor-ju. Naša dolžnost je, da se v teh dneh spominjamo bratov in sester pod vlado Italije, ki žive tam v težkem in brezpravnem stanju in da dvignemo svoj glas proti nekulturnim krivicam, ki jih trpijo ljudje našega rodu pod vlado in pritiskom \ brezobzirnega in nekulturnega fašizma. Pod vlado italijanskega fašizma je izgubil naš narod vse svoje pravice. Naš jezik je izgnan iz šol, naš tisk se uničuje z vsemi sredstvi: skratka, italijanska vlada izdaje uradne odloke, s katerimi hoče na mah zatreti vsako sled naše kulture in našega jezika, vse, kar si je naš človek tekom stoletij u-' stvaril z lastnim delom in prid-1 nostjo. Vsled teh vnebovpijočih krivic mora izjaviti vsa Jugoslavija, da svojih zasužnjenih ( bratov ne more in ne sme pozabiti in da nobena državna meja nima moči, da bi zbrisala kulturno in narodno, jezikovno in krvno sorodstvo. katera pa pride v veljave šele leta 1927. Da pa ni brez opozicije pro^i neznosnim davkom, je samo ob sebi umevno. Francosko ljudstvo silno trpi pod davčnim bremenom. SLOYENECSESMRTHO PONESREČIL. ; Chicago III. je izjavil, da je cey razmer y Mogulu> da sQ bilo v teku par tednov že 240 Turki na brutalen način depor_ slučajev skrlatice naznanjenih. ^ nad 3000 kristijanov iz V začetku tega tedna je bilo ozem,lja> ki ,eži severno od za_ 20 novih slučajev, in sicer v mozulske meje. Pronašli Evanston . m 1 so tudi, da so masakirali veli- Na 1426 Ashland ave pri T. ko §tevilo kristjanov> in oni> ki Schuster, je sest članov družine g<) onemogli med potoma so bi_ bolanih m na 834 Washington „ ščeni ob cesUh kakor «. ■ I I ■ cesti je devet otrok v posteljah, VJJ kjer go pomrli od gladu John Triller se je zadnjo sredo kateri imajo škrlatinko. Smrt- fa i2postavljenja. "" " " " nih slučajev do sedaj se m bilo. -o--To poročilo je podal svetu tako hudo, da je na hudih po-, dela preko Garfield blvd. in lige narodov general Laidoner, škodbah kmalo izdihnil svojo bil zadet od avtoja, da je padel katerega tudi imenujejo eston- dušo. Doma je bil iz Stražišča po tleh, voznik je vozil dalje, pri Kranju. Sorodnikom naše ne da bi vstavil. Komaj se Dil- Eksplozija v rudniku kjer je bi- RUDNIŠKA NESREČA. Sturgeon Bay, Wis. — Sam skega "George Washingtona." Muckian, živeč v Johnston Ci- Kristjani živeči južno od mo-ty, 111. je obvestil Albert Kal- zulske meje so v vednem stra-bacha, prodajalca rib, naj pa- hu,kdaj bo tudi njih zadela zi ko para ribje trebuhe iz vo- enaka usoda, kar jih bo goto-de ob Sturgeon Bay, ker on je vo, ako bo svet lige narodov našel v enijribi, katero je jedel priznal te kraje Turkom. demant. Sprva je mislil, da je le -o- navaden kamniček, ko ga je pa — Dunaj. — §emkaj je pri- sožalje, pokojniku pa pokoj! raj in Ion pobere ga že zopet podere drugi vato in močno udari na glavo, v tem trenotku pa pri-drvi tretji auto in pelje preko lo 70 mož pri delu je zasula jamo. — Za rudarje se še ne ve, so li živi ali mrtvi. Birmingham, Ala. — Od tukaj poročajo o veliki rudniški Mexico City, Meksika. —! Mehiška policija je začela či- njega, tako da je bil takoj mr-stiti po mestih in vse inozem- tev. ce vzela pod kontrolo, kateri | — Berlin. — Profesor kemi- nesreči, ki se je^ pripetila v O-so primorani v teku 15. dneh je Haber izjavlja, da vsebuje verton rudniku štev. 3, ki je dal preiskati po izvedencih, so šlo poročilo iz Belgrada, da je dobiti delo, ako tega ne more- Rena zlato, in da ga vsako leto last Alabama Fuel in Iron kom-pronašli, da je dragi kamen srbska vlada aretirala 20 oseb, jo, bodo po preteku tega roka najmanj 450 funtov gre v zgu- panije in je oddaljena 12 milj ki so obdolženi revolucionar- na jboljše kvalitete. -o PAZITE NA OGLASE V je v zvezi z macedonsko orga-"AMER. SLOVENCU 1" ' nizacijo. deportirani. Med temi neza- bo. Rekel je, da je možno po- nega gibanja v Južni Srbiji, ki željenimi državljani so tudi torn kemije odločiti veliko mno- Amerikanci^ štiri od njih so že žino zlata.iz mineralne tvarine, aretirali. |ki se nahaja v reki. . od Birminghama. Na dosedaj še nepojasnjen način je nastala v jami eksplozija in je zasula rudnik v kate- Tržaška "Edinost" zopet izšla. Tržaška "Edinost" je zopet na dveh straneh izšla. Kakor javlja uredništvo, je vse drugo .v tiskarni in uredništvu popolnoma uničena, samo stroji so bili po naključju poškodovani le v nebistvenih delih, tako da so jih mogli v kratkem času zopet popraviti. -o- Promocija. Na univerzi v Padovi je pro-moviral za doktorja filozofije g. J. Bevk iz Crknega, nameščen na učiteljišču v Tolminu. -o- Collarich obsojen na dosmrtno ječo. Kakor je bilo pričakovati, tako se glasi sodba za Collari-cha: dosmrtna ječa, ki je poostrena z enajstletnim zaporom v ločeni celici. Battistig je obsojen na 11 let in 3 mesece ječe, Bisin in Czerny sta obsojena vsak na 10 let, Smolars na 5 let, Neffat 4 leta 5 mesecev, Rossina 3 leta 2 meseca, Jur-cich na 1 leto, Simoni na 1 leto 7 mesecev, ostalih 14 je oproščenih. Obsojeni morajo plačati sodne stroške !n poravnati povzročeno škodo. Collarich rem je bilo pri deli 70 mož. Vseh 70 je zasulo, tako da se še dd sedaj ne ve, so li živi ali mrtvi. Le malo je upanja, da bi ostal še kateri pri življenju, j Navadno dela na tem prostoru 200 mož, a k sreči je bilo ob času nesreče v rudniku le gori označeno število. se je obnašal pri razglasitvi obsodbe precej cinično in celo smejal se je, ko so mo orožniki nataknili verige. Glede samotne celice se je norčeval in na-svetoval predsednika, naj mu doda še štiri leta, da bo samotna celica trajala 15 let. Kdor je obsojen na zapor v jetnišni-ci, mu pripade že po obsodbi sami samotna celica sedmih let. Predsednik mu je povišal število na 11. Porotniki so spoznali Collaricha krivega šestnajstih deliktov. Za štiri take delikte je določena kazen jet-nišnice; ostale zadeva kazen 115 let. Obsodba se nalepi v Puli in Trstu v objavo občinstvu. Collarich se je zahvalil novinarjem, da so imeli toliko; posla z njim. Občinstvo je sprejelo razsodbo z zadovoljstvom in mnogo se je komentirala precej mila sodba za Collari-cheve tovariše. Po razglašen! obsodbi se je približal Collari-chu njegov branitelj dr. Mato-sel-Loriani in ga vprašal, kaj misli storiti. Collarich se mu je nasmejal in rekel: "Morda mislite, da se pripravljam na samomor? Nikdar!" Potem jd Collarich pogledal naokoli, položil prst na usta ter rekel tiho: "Bodite miren, gospod odvetnik, in pustite, da storim vse sam." Odvetnik mu je še naznanil, da misli podati re-kurz proti razsodbi. -o- Postajenačelnik v Hudijužnt ponesrečil ? Iz valov- vsled nalivov na-rastle Bače so potegnili truplo postaj enagelnika iz Hude južne. Pokojni postajenačelnik Reitat Pitocco je oče 6 otrok'. Ni verjetno, da bi bil izvršil samomor; najbrže je zvečer zgrešil stezo in strmoglavil v reko. * -o- To reach the best customers advertise in "Amerikanski Slovenec!" Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami t starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsake g* odbitka. Naše cone za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din. ..... $ 9.55 1,000 — Din. ...... $ 18.75 2,500 — Din. $ 4$75 5,000 — Din, . ------ $ 93.00 10,000 — r»in ------- $185,00 100 — T.ir ......... ........ $ 4.70 200 — Lir $ 9.05 500 — Lir ... _ $ 21.75 1,000 — Lir____ ________ $ 4225 Pri pqsiljatvah nad 10,000 Din. aH nad 2000 lir posebeq popust Kor se cena denarja Čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejme« mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SIGER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLO« VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠAREK 455 W. 42nd St. New York. N. Y. 44 Križev Pot pride v "Amerikanskem Slovencu" prihodnji torek dne 15. decembra. Čitajte ta krasni rorryin od začetka, da Vam pozneje ne bo žal. Povejte to tudi svojim sosedom in prijateljem^ ter jih nagovorite, da se na list naroče! "AMERIKANSK3 SLOVENKA A HflTRTir AlttlBVrT Gt Slovencev v Ameriki, je tista priča, ki nam govori in po- AlfTiili niAHOHi ▼ l&m^l/ irjuje, da smo na pravi poti in da katoliški Slovenci v Ameriki Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891. - Izhaja vsak dan raxun sedel j, pon-deljkov in daevor bo pra mikih. Izdaja in tislca: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva In oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. Za celo leto Za pol leta Naročnina: 45.00 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto___6.00 Za pol leta _ 3.00 The first and the oldest Slo- moramo po tej poti krepko naprej. veni an newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday. Monday. mad the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 0098. Subscription i For one year , For half a year. _$5.00 _ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _— 6.00 For half a year __ 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko* v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. Gorje nam katoliškim Slovencem, ako bi bili kdaj naši zakleti nasprotniki z nami zadovoljni. Tisti dan, ko bi bili naši nasprotniki z nami zadovoljni, ko bi liberalni Sakserjevci in lawndalski socialisti zamenili nizke psovke z visokimi epi-teti, ki jih imajo pripravljene za svoje prijatelje, tisti dan bi mi pač ne imeli pravice veseliti se in napivati slogi in edinstvu, marveč sramovati bi se morali do dna duše — izdajice! _ in osramočeni priznavati, da smo ne graditelji katolicanstva, marveč njegovi grobokopi! Lajik. Entered as second" class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. 11 Proti verski tisk in "klerikalizem. (Konec). Prav taki hinavci so bili Sakserjevi liberalci tudi v vseh drugih slučajih. N. pr. vzemimo slučaj Slovenske Narodne Zveze. Od začetka so bili taki ligaši, čez noč so zlezli čez plot v Kristanov tabor in zopet čez noč so Kristana napadali, dasi sq mu malo prej držali žakelj, ko je fehtal za milijonski fond. Kaj takega niso zmožne niti najbolj neznaeajne babe, kakor so v takih slučajih Sakserjevi liberalci. Čvekanje protiverskih liberalnih listov, da so samo proti klerikalizmu in ne proti katoličanstvu, je brez podlage. Ako bi bili ti ljudje v resnici to kar trdijo, vl potem bi bili liberalci Chicago, 111. Iz urada društva Najsv. Imena se tem potom naznanja članom tega društva, da bo imelo skupno sv. spoved v soboto 12. decembra in v nedeljo 13. decembra pa skupno sv. obhajilo med pol 8. sv. mašo. Prosi se vse člane, da pridejo v cerkveno dvorano točno ob 7:15 zjutraj in potem skupno odkorakamo v cerkev. V nedeljo zvečer, kakor je i bilo že oznanjeno, bo večerna pobožnost in sprejem novih članov. Takoj po pobožnostii bora za leto 1926. Ne pozabite in pridite vsi. New Yorku tudi dobri katoličani. Ali pa so ? Naj pove n. pr. trčeni urednik liberalnega trobila, ako je on potemtakem praktičen katoličan, ker se trka po prsih, da ni proti katoličanstvu, ampak samo proti klerikalizmu. Jaz vem o njem malo drugače, samo naj pride na plan! Sakserjevim liberalcem in lawndalskim socialistom bi bilo to p«~voIji, da bi duhovniki samo čepeli v svojih zakristijah, za zunanji svet pa bi se ne smeli brigati. Kadar bi se frarrra-sonskim liberalcem in rdečim socialistom zahotelo iti zabiti katoliške cerkve, bi se katoliški duhovniki ne smeli niti ganiti. Ako bi se raznim brezvercem v zakonodajih zahotelo izpostaviti kak zakon, ki bi omejaval svobodno gibanje katoliške Cerkve, bi duhovniki ne smeli niti besedice črhniti. Ako bi se duhovščina drznila temu ugovarjati, bi bil s tem ustvarjen demon klerikalizem! Pod klerikalizmom namreč razumejo nekako duhovsko nadgospodstvo. Ali pa more iti tako naprej ? Mislim, po naših naselbinah osobito, kjer so organizirane naše slovenske župnije? Ali more župnik mirno gledati, ko se v naselbini ustanavljajo razni brezverski klubi, kamor se, hodijo'šopiriti razni rdeči in svobodomiselni govorniki, kjer se sramoti vera, cerkev in duhovščina. Kjer se uničuje to, kar uči v cerkvi duhovnik ob nede- g]av. delom gotov. Ali vse moje ti, ker še niso vsi dohodki od oglasov skolektani, a vendar se sodi lahko že v naprej, da bo Čistega dobička nekaj manj kakor prejsna leta. Največ so temu krive slabe delavske razmere. Pač so se nekateri prav veliko žrtvovali v prid bazarja in naporno delali, da bi se bolje obnesel. Posebno oni, ki so prodajali knjižice. Vsem, ki so na ta ali oni način pomaga KRATKE VESTI IZ D0MA: GIH TAL. — Iz Ljubljane poročajo, da so prijeli te dni na Gallusovem nabrežju na starili že dolgo iskanega cerkvenega tatu, 47-letnega Jerneja Šrol, doma iz Male Nedelje.-Stražnik ga je IZ DELAVSKIH KROGOV. Zahteve chi]caških gasilcev. George&L. Frank, pradsednik gasilske asociacije,v je te dni nastopil pred chikaškim mestnim odborom ter obrazložil odboru položaj gasilcev. Dokazal je, da mesto plačuje veliko premalo gasilce za nevarno delo, li, da se je vsaj toliko doseglo, ju več nakradenih cerkvenih se prav iskreno zahvaljuje g. župnik Judnich, kakor tudi celi cerkveni odbor. Hvalo smo dolžni mnogim, kakor Mr. .in Mrs. Perme in hčerki Mary, katera je nabrala lepo svoto denarja s pomočjo svojih staršev. Hvala tudi Mrs. Mary Lesar in njeni hčerki Amaliji, ki je tudi, s pomočjo svoje matere pripomogla do lepe svote. — Hvala gre tudi vsem faranom in farankam, kakor tudi drugim, ki so se vdeležili bazarja, 'jposebno pa onim, ki so kaj darovali. Dragi farani, kar ste darovali ali pomagali pri bazarju, to ste vse storili sami sebi, ker je vse za korist cerkve. Zato- prijel ravno v trenutku, ko je ki ga gasilci opravljajo v slu- hotel prodati nekemu starinar- čaju požarov. Njegovo poroči- voz na tukajšno postajo. Z njimi sem vzbudil precej veliko pozornost na osobje Heinz družbe, ki je bilo tam zaposleno. Še bolj pozorni so pa bili tamkaj farmarji, ko sem jih tako razložil in prejel ček, ki je tvoril svoto $42.35. Pri tem veselju sem popolnoma pozabil na hrbet, ki me je pri odtrga-vanju precej bolel. Poslovodja mi je tudi povedal, da ni še noben drugi toliko kumar na enkrat pripeljal, kakor jaz. Napisali so-moje ime na tablo. (Na tablo namreč skozi sezijo bo pa v cerkveni dvorani glav-1 napišejo od vsakega tedna po-na letna seja, katere se naj vsi sebe j imena treh farmarjev, to člani udeleže gotovo brez iz- je onih, kateri največ pripelje- jeme. Na tej seji bo več važ-'jo in se jih označi kot najbolj , -__, . JL nih točk in volitev novega od- izurjene.) Jaz mu tega seveda toraj pndno podpirajte take u™ -o iooc ' ul, ________I , I prireditve, ki so v korist cer- svečnikov in vaz. Možakar je bil čisto presenečen. Izročen je sodišču, ki mu bo dalo plačilo za njegove pustolovščine. — V Šent Rupertu na Dolenjskem je umrla te dni gospa Franja Cimerman, vdova po bivšem tamošnjem organistu. — V Poljčanah se je ponesrečil rudar Matija Turin. Poškodbe je zadobil pri prehitri razstrelbi naboja. Težko ranjenega so pripeljali v mariborsko bolnico. — V Tolstem vrhu v Mežiški dolini je prošli teden v Rutar-jevi hiši izbruhnil požar, ki je uničil celo poslopje. Škoda je velika in občutna. — V Rožni dolini je 17. m. raj, ko bo zopet kakšna prire- m. izbruhnil požar v delavnici ditev v ta namen, vas prosim, čevljarskega mojstra Matije da bi se v večjem številu od- Vadnjala. Zgorelo mu je mno- zvali, kajti ako bi vsak napra- g0 usnja in tudi na hiši je pre-vil svojo dolžnost in po svoji cejšna škoda, možnosti pomagal, bi bil vspeh — Sv. Križ pri Kostanjevici, še veliko bolji. Gotovo je vsa- V noči od 11. na 12. m. m. je kemu pri srcu, da bi se kmalo med bliskanjem in gromom ce- znebili cerkvenega dolga. Za- ukrenili kaj koristnega za društvo. Torej pridite vsi! S sobratskim pozdravom Maks Omerzel, predsed. nisem hotel ugovarjati. Rekel sem mu, da naj le, da bodo lo noč lilo. Posledice tolikega deževja so se pokazale precej zjutraj. Okrog 7. ure je začel Če več nas bo, tem lažje bomo; drugi videli, da so tudi med Slovenci izvrstni Pickle grow-erji. Verjemite mi, da mi ravno kvi. naraščati potok Sušica, ki teče Veliko je k vspehu pripomo- skozi Šutno in Sv. Križ. Nara- gel naš cerkveni predsednik, stel je do pol tretjega metra Mr. Andy Jackson, ki je večji visoko. Voda je drla še po cesti ........ * . . . . del oglasov sam dobil. Hvala do pol metra. Tako je bila vasH Fosterja, znanega ameriškega ni bilo toliko za cast, ki me je «__„ ... ~ ,u T , . . , . , , .' doletel i ko m * * 1 Father Judmchu, ki prerezana v dva dela. Barbce- e a, o me je zapisa na ^ ge ta]<0 trudili, da so proda-jvo brv je odneslo, Maroltov Rothbury, Mich. več kot mesec dni čakam na ugodno vreme, da bi se koruza vsaj toliko osušili, da bi jo spravil pod streho, kar bi potem pomenilo, da sem z tablo, ampak bilo mi je več za jj koliko tiketov po hišah, imeli most pa so priklenili z veriga-okrogle dolarje o katerih sem SQ pa tudi veliko dela in skrbi mi. živino in prašiče so odved-si predstavljal, da jih dobim za pri pripravi 2a bazar> da so do_i H ljudje v višje ležeče kraje. rečene kumarce. Kakor drugod, tako je tudi tukaj opaziti lep napredek bili delavce, kateri so vse tako Nekod še niso mogli iz hiš. — lepo napravili. Gledali so že na peči, če so v Sedaj pa pozdravim vse ro- dobrem stanju, da bo treba med tukajšnimi rojaki. Neka-1 jake girom AmerikGf p(*ebno bežati gori, aH pa na dile. V ljah, se širi protiversko časopisje, ki na najbolj ostuden način sramoti vse kar je katoliškega, ali mora na to pravi odkritosrčni katoliški duhovnik molčati? More li mirno gledati to, ko mu sovražniki vere uničujejo to, kar skuša sezidati v srcih svojih faranov? In vendar liberalci in socialisti hočejo to od duhovnikov. In Če se duhovnik postavi po robu proti taki politiki, potem je tak duhovnik klerikalec, mora se ga kamnati in sramotiti. Taka je filozofija naših liberalcev in socialistov. Čudna je zares logika slovenskih liberalcev in socialistov v Ameriki. Vsi so popolni brezverci, tajijo Boga, iz njegovih j ruzo jzpod snega in jo obtrga-namestnikov na zemlji se norčujejo, norčujejo se iz njih nau- vati izza sneženih steblov. kov. Na drugi strani pa pričakujejo, da bodo tisti, katere j Morda me bo kateri izmed kamnajo, tiho in vse mirno prenašali. ! naših farmarjev vprašal, kako Če duhovnik oznanja večna načela resnice in pravice, če sem letos kaj s kumarami o-se trudi, da bi versko načelo zmagalo tudi v javnem, politic- pravili Povedati moram da nem in socialnem življenju, že govore nasprotniki o klerika- j primeroma dobro. Prostor liz;mu. Iz tega je jasno kot beli dan, da je Cerkev sama, njena kjer sem jih letos imel. obsega upanje za kako lepo ali ugodno vreme tega leta mi je splavalo po vodi. Danes, 6. deeem-,'bra, ko to pišem, se je pričela prava sibirska zima, sneg pada kot za stavo, burja pa poje svojo staro himno. S tem bo najbrže usoda zapečatenega in g. Snider bo moral vlačiti ko- teri so dobili lep denar za fi žol, ki so ga imeli čez dvesto do tristo bušljev in kateremu je bila cena tudi primeroma dobra. Sukala se je od $7 do $8.75 za sto funtov. pa farane in faranke naše cer- nekem kraju pride voda kar v kve in fare Kr. Sv. Rožnega peč. Take povodnji že ne po- Venca. Geo. Pavlakovich, cerk. odb. Vrabce je streljal . . . In sicer s flobertom 171etni | hlapec Josip Bogataj v Mr. Math Pivec si je lepo prenovil in prebarval svojo hi-( h, Josip Bogataj v Drav_ da sedaj jako lepo iz- ,jah streljal pa je tako nepre_ vidno, da se je zadel v .desno autoriteta, nje dogme in morala so nasprotnikom klerikalizem. Da, klerikalizem je nasprotnikom sploh krščansko versko načelo. Krščanstvo pomen j a gospodstvo božje, a liberalizem in rdeči socializem oznanjata gospodstvo človeka. To je torej bistvena razlika, ki neti ta boj. Zato je potrebno, da se katoliški Slovenci ogibajo na vseh koncih in krajih liberalcev in socialistov, kakor garjevih ovc. Posebno njih švigašvagarskega tiska, ki neprestano kroži v ovčjem oblačilu, a pod njim se skriva pravi protiverski liberalni in socialistični volk. Ravno to, ko napadajo nas in naš sedanji pokret katoli- približno dva akra in sem dobil $260.00. Bil sem tudi eden prvih v tukajšnem Ferry Station in sem odnesel za leto 1925. diplomo. Ker je bila letos za nje dobra letina, so kaj dobro obrodile. Pri prevažanju sem rabil konje, ker moj Henry ni niti v gleda. Prebarval in prenovil j6 svojo hišo tudi Mr. John Po-renta. Za prihodnje leto se pa pripravlja, da si postavi velik hlev, ki mu bo služil za živino, krmo in drugo mašinarijo in farmarsko orodje. Mr. Math Hren si pa stavi sedaj novo hišo, ki bo zelo prostorna in bo delala ponos v ta-mošnji okolici. Poročevalec. mnijo 20 let. V Šutni so imeli vodo v par kleteh do stropa, .kjer je baje nekje postavila celo kad zelja na glavo. Po trav-| boljševikov. nikih je dosti peska. Ta dan je bil semenj v Bušeči vasi. Prav- lo pravi, da gasilci stradajo pri sedanjih malih plačah. To vprašanje bi se lahko rešilo s tem, da se obdavči bogate privatne korporacije, katere v primeru z navadnimi posestniki plačujejo veliko premajhne davke. Seveda, tako bi se to vprašanje najlažje rešilo. Ampak med bogatimi elementi je tako, da vrana vrani nikdar ne izkljuje oči! -o- Delavci zmagali na sodišču. Iz New Yorka poročajo, da je zadeva 135,000 volnenih delavcev Bradford distrikta, ki so že dalj časa na stavki, izpadla v prilog delavcev. Delodajalci, ki so organizirani v Wool Trust, so v juliju napovedali znižanje plač delavcem za 5 odstotkov. Delavci so proti temu protestirali in ker delodajalci niso hoteli popustiti, so odšli na stavko. Zadeva je prišla pred sodnijo, katera je priporočila ,da stara mezdna lestvica naj ostane v veljavi do konca leta 1926. -o- Komunist Foster izbacen iz vodstva stranke. Glasom poročil, je v znani komunistični organizaciji Worker Party prišlo do razkola. komunista, so izbacili iz vodstva. Na njegovo vodilno mesto Worker Party se je vsedel neki P. Green, ki sodeljuje z znano grupo C. E. Ruthenber-govo. Pričakujejo, da bo Foster zbral skupaj svojo grupo in z #njo skušal priti nazaj na čelo Worker Party. Komunistična stranka v Ameriki ni imela mnogo uspehov. Ameri-kanci so preveč zavedni in trezni, da bi se dali farbati kakim podkupljencem ruskih Denver, Colo. Dne 29. novembra smo dokončali cerkveni bazar, kateri je bil pet večerov. Bazar je bil dobro obiskan cd domačega in poštev prišel. Dne 15. avgusta j tujega naroda. Čistega dobič-sem jih pripeljal precej težak ika še ne morem danes poroča- nogo. liico. Prepeljali so ga v bol- zaprav se ni vršil, ker je bilo le malo ljudi, kakih 20 glav živine in par trgovcev z zaprtimi štanti. Z druge strani je tudi Krka pokazala svojo moč. Od Cerkelj ob Perošici in Bušeči vasi, je kakor jezero. Dobro V petek popoldne dne 15.1 vsaj, da se je vse vršilo podne-nov. je bil pokopan g. Fran Šti- vi. Ponoči bi bilo precej stra- Smrtna kosa. bler, bivši nadučitelj pri sv. Antonu na Pohorju. -o- — V ljubljanski bolnici je umrl beneficiat v Vogljah pri Kranju, g. Matija Okorn, v 51. letu starosti. — V Zagorju ob Savi so ta-toVi obiskali trgovino Ljudske gospodarske zadruge ter odnesli za 12,000 Din. raznega blaga. hu.— Tovornike vabimo, naj se kaj oglasijo po naših goricah. Dobijo dosti dobrega vina. — Centralizem tudi pri nas kaže svojo moč. Davkov nikoli dosti, med ljudmi pa pomanjkanje denarja. Če bo šlo tako naprej, zlezemo do ušes v dolgove in pridemo na rob gospodarskega propada. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA. Premo^arska stavka. Premogarska stavka zna trajati še precej časa, kakor kažejo znamenja zadnjih dni. Operatorji so trdovratni da le kaj in malo je upanja, da bo ?por poravnan pred novim letom. Operatorji ne marajo niti Gov. Pinchotovega posredovanja. Trdovratno vstrajajo pri svojih zahtevah. Med tem se pa trdi premog draži in po nekaterih vzhodnih velemestih ga že zmanjkuje. Zvezna vlada pa ne gane niti z mezincem, da bi pospešila konec stavke. Ker je temu tako, da imajo premogarski baroni vso svobodo, se ni čuditi, da uganjajo tako trdovratnost. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." KAPETANOY BAROMETER. ., (Po Midshipu priredil Br.) Kapetan '•Marice" iz Selc,, malega tovornega parobroda, ni zaupal barometrom in je, kar se tiče vremena, verjel samo svojemu mačku. Ta maček ~,po imenu Puf, je prišel nS ladjo že v nežni starosti šestih tednov, in od takrat se ni mogel več ločiti od svojega gospodarja; sledil mu je povsod, na kopnem in na morju. Bil je živahen, vitek in premeten, in se je prokleto malo brigal za svoj sloves vremenskega preroka. Če je maček zapustil kabino, kjer je ležal cele dneve na rogoznici, in se podal na krov ter se tam skrbno umival, je bil to za kapetana znak za "stalno lepo". Če pa se je plazil okoli strojev in žalostno mijav-kal, je gotovo prihajal južni veter in ž njim slabo vreme. Kadar pa je bil Puf nemiren in se mu je ježila dlaka na hrbtu kot krtača, je bilo najbolje, takoj iskati zavetišča v najbližjem pristanu, kajti bližala se; je nevihta. Ono jutro, ko se začenja naša povest, je ica" težko natovorjena iz Se->ti jugu. Razen kapetana je 1 bilo šest mornarjev na ladji. Ko so prišli na odprto morje, se je začelo nevarno gu-ganje. Valovi so bili visoki in na vrhu so imeli bele grive. Stari kapetan Antič, ki se je nekaj časa sprehajal po krovu in opazoval vreme, je slednjič sam prevzel krmilo in dejal krmarju : — Greš lahko za pol ure. Bom sam vozil. \ In parkrat je krepko potegnil iz svoje kratke pipice. Krmar je stopil doli k strojem. — Prokleto nas guga danes. Starec je; prismojen, da smo se odpeljali ob takem vremenu, je dejal strojniku. — Gotovo je nevarno. Barometer v pristanišču je silno padal, ko smo odhajali. Kmalu bo nevihta tu. Rekel bi starcu, pa kaj pomaga ? Kaj-hočeš z možakom, ki veruje samo v svojega mačka? — Tu se ne da ničesar opraviti. Stvar je pa žalostna, kajti enkrat bomo na ta način vsi poginili. Komaj je izrekel te besede, se je ladja tako nagnila, da sta se mornarja morala prijeti za strojevo ograjo. — Razen tega je pa stroj star. Pet, šest valov kot tale in voda nam udere v ladjo - • _ in pogasi ogenj. Z jadrom si potem ne bojno mogli dosti pomagati, kmalu nas bo. vihar vrgel ob skalovje ... — Povej to starcu. Razloži mu, da ne prevzameš nobene odgovornosti več za kotel. Jaz skočim med tem v svojo kabino, da pojem kos sira in kruha. - V kabini je ležal Puf na svoji rogoznici in spal spanje pravičnega. Za valovje in vihar se ni brigal. i Med tem je stopil strojnik h kapetanu. — Barva vode mi ne ugaja, je dejal An-tiču, Ki je le s težavo še obvladoval krmilno kolo. Mislim, da bi bilo bolje obrniti in čim hitreje odhiteti nazaj v luko. — Kaj ti ne pade v glavo, — mu je ta odvrnil ironično. — Res je, da malo plešemo, toda dokler se Pufu ne zježijo lasje, nimaš prav nobenega vzroka, da bi se vznemirjal. Vihar bo kmalu odjenjal. V tem trenutku je velik val brizgnil preko ladje. Strojnik je šel nazaj in dejal svojemu tovarišu: — Ničesar noče čuti. Ta je imel usta polna kruha in sira ter je dejal preplašeno: — Kaj nas hoče res vse ugonobiti ? — Vraga, "Marica" je stara nted trideset let in ni več trdnega ogrodja. — Pri moji veri, potopili se bomo, če se takoj ne vrnemo v pristanišče. — Kaj naj storimo ? Kako bi mogli starca' prisiliti, da se vrne? — Jaz imam imenitno misel . , . Tako bomo dražili Pufa, da se njegova dlaka zježi! • Rečeno, storjeno. Stopila sta v kabino. Puf se je ravnokar zbudil. Ponudila sta mu kos sira, a maček ni maral zanj. — Na, muc, muc . . . Vse zaman. Maček je stegnil tačico in potegnil par krvavih prog po strojnikovi roki. . * — Peklenska zver! je zaklel strojnik, hudičevi barometer! * In zagrabil je četveronožni barometer za vrat in gal pošteno stresel. — Strela, kaj pa delaš ? . Krmar mu je iztrgal mačka, ki je obležal z zaprtimi očmi. — Lepa reč . . . zadavil si ga! Strojnik je prebledel- — Prinesi ruma. Moramo ga spravit k zavesti. Pa hitro. Če ostane tako, smo izgubljeni. Kapetan bo mislil, da spi, in na' noben način se ne| bo hotel vrniti. Namočila sta rožnati gobček z rumom in maček je žalostno zamijavkaL V tem trenutku so se vratica v. kuhinjo odprla m kuharski vajenec je pogledal v kabino. — Kaj pa delate s Pufom? je vprašal začudeno. — Roko, je dejal krmar obupno, če se ti posreči, da spraviš to prokleto zver na krov in da se ji pr; tem dlaka ježi, ti kupim nikljasto uro. — Častna beseda? je vprašal Roko. In me ne boste več brcali? — Tu imaš roko: moja častna beseda! Dobro . . . Stvar ni tako težka. Najprej ga moramo gladiti po repu . . . Takole ... Puf je odprl oči. — Sedaj ga pa moramo gečkati po br-kab, je dejal kuharski vajenec. Jaz delam to vsakokrat, kadar kaže moj barometer, ki ga imam v skrinji, slabo vreme. Nekaj trenotkov pozneje je maček preplašeno zbežal na krov, dlaka se mu je jezila od groze. Ko ga je kapetan zapazil, je kar preble-del: — Nazaj v pristan! je žaklical mornarjem. Vreme se bo še poslabšalo. In bolj kot iz stare domovine. (Dalje.) ]je igralo v veselju nad uspehi, Pod tedanjo vlado je trpelo;ki zanje njihovo dosedanje de-vse, kar je dišalo po slovenstvu, lo in jih bo še v mnogo večji In katoličanstvu, posebno pro- meri žela njihova sedanja svetne ustanove od vseučilišča vztrajnost in neupogljivost. Vrli učitelj Jože je bil tudi v Ljubljani do zadnje učiteljice v pozabljeni hribovski vasici. Zlasti si je pa izvolila vlada slovensko krščansko učitelj-stvo, da poizkusi na njem vso svojo moč. Kdor ni bil všeč visoki liberalni gospodi, je moral kratko malo zapustiti službo in iti v pregnanstvo. Učitelj lo deleža pri mučeniški gloriji mojih tovarišev in tovarišic . . . Prav resnično: zelo za malo se mi zdi."-- Takih značajev je med slovenskim krščanskim učitelj-stvom še veliko. Dokler , jih imamo, se ni bati, da bodo preganjalci želi sadove, ki jih v svoji slepi strasti pričakujejo. na zborovanju. Hudo ga je trla novica, ki jo je zvedel par dni prej, da je za kazen prestavljen iz prometnega kraja na najbolj zapuščeno hribovsko šolo, ki si jo je mogoče misliti. "Dve uri imam do najbližje trgovine," mi je pravil. "Za ali učiteljica, star ali mlad, o- (stanovanje eno samo sobico — ženjen ali ne, družinski oče ali kam naj z ženo in otroci?" samec — po tem se ni vprašalo,; "pa je gotovo, da ostane pri odločilno je bilo edino pripad-^em odloku?" sem vprašal, nost tej ali. oni politični stran- "Ali ne mislite napraviti nika-ki. V najbolj izpostavljene kra- kih korakov, da se odlok preje so prišli najzagrizenejši svo- kliče ?" bodomisleci, ki so storili vse, "Seveda ne. Takoj ko sem da bi iztrgali iz src nežne mla- dobil pisanje, sem šel na ogle-dine ljubezen do Cerkve in do de in sem prevzel posle. Ne bodo dočakali gospodje, da pri-pripravljali dem klečeplazit pred njihovo marsikje na odločen odpor, to- oblast in prosit milosti. Sicer pa da sila od zgoraj ga je večino- to ne more iti dolgo." ma v* kali zadušila. Ni bilo pomoči — razen v vztrajnosti. materinega jezika Ljudje so se Vprašanje je bilo samo to: ali bodo preganjanci vztrajali, ali bo ljudstvo vztrajalo? — Mislim, da smo lahko zadovoljni. Med učiteljstvom ni bilo odpadništva, omahljivcev malo, odpora v trdnih zelo veliko. Poglavitni cilj nasprotnikov je bil: zadati smrtni udarec stanovski organizaciji krščanskega učiteljstva, Slomškovi Zvezi. Načelnik prosvetnega oddelka je brez prikrivanja o-čitno izjavljal učiteljem in učiteljicam : bodite z nami, pa dobite mesta, kakoršne si sami izvolite. Prav v najhujši do*bi prega-* njanja je pa slavila Slomškova Zveza svoj srebrni jubilej in je imela ob tej priliki slavnostno zborovanje in občni zbor. In kakšen je bil uspeh ? Vseh petindvajset let ni bil noben občni zbor tako krasno obiskan kot ta! Navdušenje vseh je bilo na višku. Pravi irručeniki so bili "Toda hudo je le, ali ne? Kako je pa vaša družinica sprejela novico? Jok, kaj?" "To se razume — toda kaj hočemo!" Zmajal je z rameni in se u-griznil v ustnice...... Učiteljica Silva je pa ostala na svojem mestu. Lepo lastno hjšico ima, ne bilo bi je lahko pustiti in povezati culico za rajžo v — hribe. Od nekdaj je Silva nad vse pridna delavka v krščanskih društvih in mnogo prostega časa žrtvuje za dobro vzgojo mladine v krščanskem duhu. Vendar ni prišel nikak odlok zanjo — ali je zmanjkalo .hribovskih šol ali kako ? In smo jo podražili: "Gospodična, čas je, da se tudi na vas | spomnijo. Bodite pripravljeni, da ne bo prdveč zadelo. To bo joka in škripanja z zobmi!" •'O, niti-mrvice ne! Komaj čakam in sram me je, da tako malo pomenim. Vse življenje delam na vse kriplje za krščansko stvar, sedaj pa preganjajo med zborovalci, pa so pozabili drage, ki so mnogo manj stota dan svoje gorje in srce jim rile, meni pa ne privoščijo ma- Razume se, da so naši ljudjej pod takim pritiskom z vročim' hrepenenjem pričakovali izpre-! membe v vladi in sploh v politiki. Zato je bila z velikim za-' doščenjem sprejeta novica, da bodo Pribičevi in Zerjavovi ljudje kmalu šli iz vlade, na njihovo mesto pa da pridejo Radičevci. Od teh novih ljudi sicer ni mogla Slovenija in katoliška akcija Bog ve kaj pričakovati, toda vsak si je mislil : Bolje bo pa vendar . . . Res je prišla rekonstrukcija in Radičevi ministri soi se vse-dli poleg Pašičevih. Pričakovalo se je, da se bo kmalu pokazal izpremenjeni politični kurz, toda večinoma je ostalo vse pri starem. Radičevci so ali molčali k vsemu, ali pa nič dosegli, če so odprli usta, in Slovenija je ostala prav tam, kjer sta jo. pustila Pribičevič in Žerjav. Srbski radikali s Pašičem na čelu so v teku časa slišali iz ust slovenskega rablja Žerjava in njegove družbe že toliko grdega in blatenja Slovencev, da so postali nedostopni za vsako drugo dokazovanje. Nikoli bi ne prišlo do tako hude napetosti med slovensko in srbsko ljudsko delegacijo, ako bi se ne bili našli v lastnih slovenskih vrstah ljudje, ki so srbske vodilne može na vse načine hujskali zoper lastno mater — Slovenijo. Zato ni prav in ni objektivno, ako tu v Ameriki kdo govori in piše, da je nesreča za Slovence, da so prišli "pod Srbe," da se sovražita slovenski in srbski narod in tako dalje. Nesreča je za Slovence . ta, da so se v njihovih lastnih vrstah našli grduni, ki so iz sebičnih in strankarskih namenov srbske vodilne kroge o Slovencih napačno informirali. In nesreča za Slovence je ta, da se je— čeprav primeroma majhen — del njihove javnosti odločil za izdajalce lastnega ljudstva in jim je poveril važna mesta pri vodstvu svoje politike. Ustanovitev Jugoslavije nikakor ne pomeni nesreče za katoliško slovensko ljudstvo in čeprav je prišlo s tem v tesen stik z brati pravoslavne vere, iz tega nikakor še ne sledi, da "mora volk požreti ovco"#—da se mora katoliško slovenstvo po "naravnem potu" utopiti v srbskem pravoslavju. Seveda je pa pri tem potrebno, da "ovce" ne kažejo v javnosti zgolj svoje najbolj "ovčje" lastnosti, ki jej menda pohlevnost ali celo stra-| hopetnost, temveč v prvi vrsti drugo lastnost, ki obstoji v tem, t da se v sili stisnejo skupaj in se ne razkrope na vse strani, da volk ne moteno davi na samem drugo za drugo. Nezna-čajnost in needinost v javnem nastopanju je prinesla Sloveniji nesrečo, v kateri danes plava. Zato je moralo priti, kar je prišlo, zato je morala Slovenija nastopiti svoj križev pot in bo menda morala izpiti svoj kelih trpljenja do dna. Pri tem se bodo pa izkristilizirsii značaji in moč se bo ojačila v njih za odpor proti sovražniku, ki je predvsem v njih samih. V ognju se čisti zlato — zato smemo sedanje gorje smatrati celo za srečo v nesreči. Upati je, da se bo vendar premnogim utrdila hrbtenica, da se ne bo krivila. pred vsakim, o katerem si je mogoče le malo domišljati, da je velik gospod in ima v eni roki skrite cukerčke za tiste, ki so pridni, v drugi pa miklav-ževko za tiste, ki niso vajeni samo in zgolj z repkom migati --- (Dalje prih.) -o- Tihotapstvo orožja. Navzlic strogi kontroli tihotapski posel še vedno bujno cvete. Tako j^ bil te dni .med Mariborom in Št. lijem ustavljen neki trgovec, pri katerem se je našlo nič manj nego 800 komadov samokresov avstrijskega izvora. Tihotapca so izročili sodišču. Synci nikar ne sodite' po zunanjosti, kajti tudi čedno skromno oblečeno dekle ima lahko prihranek na banki, ddčim ima elegantno napravljena še tisto na dolgu kar na sebi nosi. . IZŠEL JE t + i t t 4 ROJAKI V SO. CHICAGO al: Se ne veste da ima JO S. GORNIK na 9476 — Ewing avenue t zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? Vsem se priporoča v poset! Pozor Milwaucanje in drugi rojaki po Ameriki! » »M^** ■ t* < I^i .Phone: Roosevelt 8840. ANTON TOMAZIN 1903 West 22nd St., Chicago, III. Priporoča svojo trgovino s slaščicami, smodkami in cigaretami. V zalogi imam tudi MEHKO PIJAČO, vsakovrstne igrače za otroke, angleške povest-ne knjige in razne drobnarije. — Najpopolnejša izbira VOSČILNIH KART od lc do 50c. - Pridite in prepričajte se! - LOUIS STRITAR . se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-stve ob času selitev in vse kar 6pada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. PREMOG Pripeljem na dom premog, drva, led po- dnevnih cenah. Razvažam pohištvo ob času selitve. Pokličite me na telefon: Canal 2686. Priporočam se rojakom v na klonjenost. JOE PAPESH Vsem rojakom po širni Ameriki propjročam mojo grocerij-sko trgovino, kjer imam za odjemalce na razpolago vsakovrstna jedila. Imam v zalogi najboljšo in najlepšo AJDOVO MOKO, lepo /^T^'gJn fl/7" / belo. kakor smo jo imeli v starem C^V!kraju. Saj veste, kako <;o dobri žganci, ali pa potica iz take moke. Razpošiljam jo po celi Ameriki. V zalogi imam tudi "safran-muskin-_ blet," proseno kašo. ajdovo karo, "Imber" in celi "lorber," "vcjrauh" in drugega "gvirca," kar ne dobite vsakem trgovcu. prekajeno meso. Imam v zalogi vsake vrste in ga tudi razpošiljam v druge kraje. Domače rojake v Milwaukee-West Allis pa vabim, da pridete sami in si izberete kar si želite. V druba mesta pa razpošiljam na naročila. Naše cene so zmerne, postrežba točna. GEORGE R1TONIA & SONS 307 GROVE STREET, MILWAUKEE, WIS. Phone: Hanover 600. Phone: Canal 1787 CVETLICE so izraz vsega, žalosti in veselja. — Za praznike ne razveselite svojih dragih z rtobeno stvarjo bolj, kot z lepimi svežimi, duhtečimi cvetlicami. Ko Vaš prijatelj (ica) leži (bolan(a), nesite mu (ji) šop svežih cvetlic in razveselite ga (jo). Ob rojstvu, ob bolezni, ob praznikih, ob posebnih dneh veselja, je cvetlica ona stvar, ki izrazi najbolj Vaša srčna čutila. Kadarkoli rabite sveže ali umetne cvetlice, pridite k Vašemu domačemu cvetličarju, ki Vam bo najbolje postregel. Pri nas dobite vedno najlepše krizanteme, gartrože, nagelje in "Sweet Peas." Frank Jindrfch KOLEDAR AVE MARIA ZA LETO 1926. Krasen koledar je in vsakdo, ki ga bo -dobil v roke, ga bo vesel. Koledar je krasno ilustro« van. Krasijo ga zanimivi, moj-stersko spisani spisi, povesti in razne razprave. Nekaj posebnega je v letošnjem koledarju kronika, katero je sestavil tako fttrokovnjaško prof. Rev. Pav. lin. Rojaki, sezite po njem! $tane 75c in se naroča pri: AVE MARIA, Box 443, Lemont, 111. KRASEN STENSKI KOLEDAR ZA SLOVENSKE DRUŽINE. Ličen stenski koledar je tekom celega leta pravi kras za vsako družino in za vsako hišo. Trinerjevi stenski koledarji. uživajo že več let sloves, da so j i najlepši v vsaki sezoni. Ti koledarji so pa v resnici vsako leto v decembru tudi lepši, ker tvrdka Joseph Triner Co. izde-' ljuje sloveče Trinrejevo grenko vino; umetniki, ki so pri tej tvrdki zaposleni, vporabljajo vedno svoje najboljše moči, da zadostijo" prijateljem Trinerje-vega grenkega vina. Trinerjev stenski koledar za leta 1926. je nekaj povsem novega in izredno krasnega. Kaže vam v resnici srečno in zadovoljno družino v domači hiši. Mlada mati se igra s svojo hčerko v ličnej sobi in zadovoljen oče gleda z ■ veseljem' na obe. Nasmeh z o-j brazov vseh teh treh je v popolnem soglasju s smehljajo-j čim vrtom v ozadju in z višnje- j vim obnebjem. Vaš lekarnar vam bo dal ta koledar zastonj, če ne, pa pošljite 10 centov v znamkah za poštnino na naš naslov: Jos. Triner Co., 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Toda ne odlašajte z naročilom. Lansko leto smo jih razposlali nad 500,000 in vsi koledarji so bili razposlani pred Božičem. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. Pristopite danes v naš božični hranilni klub — da bote obhajali vesel prihodnji BOŽIČ Hranjenje potom božičnega hranilnega kluba Vas nauči sistematično hraniti. Vsak teden vložite poljubno svoto v hranilni klub in za prihodnji Božič Vam naš zavod izplača prihranjeno svoto z obrestmi vred, kolikor pac bote vlagali tedensko. Ta denar, ki se Vam bo izplačal pred božičnimi' prazniki v prihodnjem letu, lahko porabite za božične praznike za nakup raznih stvari za svojo družino, prijatelje in sorodnike. Učite tudi svoje otroke hranit* na ta način. Z malimi centki na teden si bodo prihranili lepo svotico za prihodnji Božič. i METROPOLITAN STATE BANK 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Pošiljanje denarja za Božič. Gotovo tudi letos ne bodete pozabili svojcev v starem kraju, temveč jim bodete poslali primeren denarni dar za božične praznike. Čim prej to opravite, toliko bolje! Naša banka je ukrenila vse potrebno, da bodo njene božične pošiljatve hitro dostavljene. Denar lahko pošljemo potom pošte, brzojava, ali brzojavnega pisma. Denar poslan potom naše banke je izplačan prejemniku na njegovi domači pošti brez vsakega odbitka. Dolarje v Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo pošilja naša banka potom pošte ali brzojava. Naše cene so vedno med najnižjimi. Prepričajte se! V STARI KRAJ ZA BOŽIČ! Ako ste namenjeni praznovati Božič v starem kraju, potem je v Vašo korist, da se poslužite naše banke, ki je znana po točni in solidni postrežbi. Ako ste namenjeni dobiti koga iz starega kraja, nam pišite po navodila. Naša banka sprejema tudi denarne vloge na obresti. ZAKRAJSEK & CESAREK 455 W. 42nd STREET NEW YORK, N. Y- CVETLIČAR 2127 West 22nd Street, Chicago, 111. CENE PEČEM vseh vrst smo znižali za % SIMPLEX UNIVERSAL za mesec november in december. Pridite in kupite peči za kuhinjo ali gretje sob sedaj in prihranite si denar. HOME UNIVERSAL CROWN STOVES J. SADOWSKI Hihg Grade Housefurnishings 1617 West 18th Street Phone: c«.«i laso. Chicago, Dl Pri nas dobite najboljše vsakovrstno pohištvo, karkoli rabite: od zibeli do groba. Vsakdo, ki bo prinesel ta oglas v našo trgovino, bo dobil poseben dar naše trgovine. Ne pozabite tega! ENSKI SVET ^ T * * * IZOBRAZBA DUHA. 1H HH hodnost ter izbira za svojega ljubljenca vse novosti, ki jih Mnogo višje kakor telo stoji otrok mora spoznati ter mu jih v očeh dobre matere duša, po-1 na primeren, lahek in zanimiv doba božja. — Le potom duha, način pojasni, da otrok niti ne se bliža človek svoji popolno-! čuti materinega pouka, nego Hti. Zato naj se vsaka mati za- sprejema te novosti nekako veda, da z nego telesa še ni do- igraje. vršila dolžnosti svojega otroka. tt„„i t> j a ,. , „ v. .,.a Hvala Bogu, imamo dosti Tudi duševne moči mora gojiti; __ i . - , , ._ ________ri_______ r_ .„ j mater, ki čutijo potrebo m in negovati. Razum, spomin, domišljija in volja zahtevajo od nje prav posebne pažnje. dolžnost, da dajo poleg telesne vzgoje tudi mnogo duševne izobrazbe in ne čakajo šele, da Ona mati, ki misli, da se du-, s tem delom prične šele šola. sevni razvoj prične šele v šoli, ali da se začetek duševnega razvoja prepušča le slučaju,ta izgubi pri vzgoji mnoga dragocena leta in sicer ravno tisti čas, ko otrok najlažje sprejema in predelava vnanje vtise. Koliko duševno lepih, razmiš- Take matere so svojemu otroku tudi v poznejših letih voditeljice, svetovalke, prijateljice. — Mnogo pa je tudi takih, ki jim zadošča vsak izgovor, da se odtegnejo temu delu, pa najsi že iz udobnosti, samoljubja, prevelike zaposlenosti drugod, ali ljenih, razdrapanih in površnih iz kakega drugega vzroka. — otrok imamo v šoli, ki so postali Vendar je materina dolžnost, _ J__ in opazovala in nobena beseda ] bilo vse pripravljeno, da jo semi ni ušla. Vse ,kar je bilo ^ri j Sijem s šivalnim strojem — te-šivanju prav in kar ni bilo daj sem se zbala — in se brž prav, sem hotela znati skoraj zaklenila. A mati so koj zaslišali, da šivam, in so prihiteli vsi preplašeni v sobo. Jezili so se, zaropotali —i- a jaz sem vendarle šivala. Izpočetka mi je uhajal šivalni stroj nazaj, da se je trgala nitka in sem morala sešiti šiv še enkrat — a večje nesreče ni bilo. Res je pa, da sem* si sešila bluzo v enem popoldnevu in da nisem pokvarila šivalnega stroja, kakor so bili pričakovali mati. Niso mi verjeli, da sem sama napra okus .Kakor dober prijatelj mi »nogo do kolena. Razsekajte noje taka obleka, spoštujem jo in j gi po dolgem po sredi kosti bolje od onih, ki so šivali. Ko je bila sestra poročena, je vzela šivalni stroj s seboj in obiskovala s^m jo in sem bila vselej dobrodošla. Saj je imela sestra vedno kako šivanje pri rokaht ki ga je pomerjala na meni. "Na sebi ne vidim vsega," je dejala. In jaz, uboga reya„ sem stala in stala in se obračala z desne na levo, pa z leve na desno, dvigala sem roke in še ni bilo vse pravilno. Sestra pa se je ves čas jezila na slab kroj, vila bluzo. Povem pa, da sem se pričkala sama s seboj, ker bluzo nosila in sem jo imela je bila nehote preveč površna,, najrajši .Odtlej sem smela ši-in se je spet hudovala, ker ni vati, ne da bi se mi bilo treba bila zadostno poučena o vsem zaklepati. jo imam rada. In prav tako, kakor šivam- z ljubeznijo o-(blekce za svoja otroka, prav tako božam te oblekce z ljubeznivim pogledom, kadar sta (otroka" oblečena, in čutim z (njima, kako jima je udobno in j lepo v njih. To je občutek zadovoljstva in je tisto, da je zunanja oblika v zvezi z mojo notranjostjo. Ta skladnost pa je potrebna, četudi je še tako preprosta. i. s. in ne zadosti izvežbana. Spet in spet je vzela rokav od život-nika, pa razparala šive in polagala rokav na kroj in ga spet sešila in prišila na bluzo. In to paranje je bilo kar neskončno, zdaj pri bluzi, zdaj pri krilu in jaz sem primerjala in se o-bračala, da sem bila že vsa izmučena. Slednjič je pomerila obleko še ona in jaz sem morala iskati in najti napake, ki Umevno je, da sem se odtlej še bolj zanimala za šivanje in sem prav z veseljem ogledovala modne liste in pretuhtavala krojne pole. Uradniška družina smo bili in kajpada ni bilo nikoli zadosti denarja pri hiši. In laže sem prišla do nove obleke, ker ni bilo izdatkov za Šiviljo. Šla sem dalje in sem si napravila kroj za novo obleko iz krojne pole. Zelo sem se KUHINJA. potem počez, da naredite z vsake noge kakih osem koščekov. Denite jih y lonec, pridenite~ še kake telečje fcosti, najbolje od glave. Nalijte kaka dva kvor-ta vode, ali malo več kot je kosti in mesa, jn pridenfte ža kako žlica kisa (jesiha) ; ko ^avre, pa pridajte še lavorjev no, da se strdi. Na mizo-lahko aervirate same ali pa, kar nekateri tudi ljubijo, z oljem in kisom. ; Kako m napravi t mož g an j a poticaT—Osnkžite cele. telečje alir polovico govejih možganov in jih prevrijte v slan! vodi. Kuhane' stresite lia cedilo, da se odtekajo. Mešajte v skledi šest žlič kisle smetane, dva ru- Zivljenska draginja raste od dne do dnte tudi v Ameriki; zato je dobro, da znajo gospodinje tudi tukaj štediti in da znajo z raznih stvari narediti jedila, ki so cena, vžitna in dobra, list, par koščkov čebule, veji- fmenj^ka, dveh beljakov sneg, co peteršilja, par zrnov celega pridajte še drobno zrezanega popra; osolite prinierno in ku-^izelenega peteršilja, nekoliko hajte počasi, da se meso mehko soli, dve pesti krušnih drobtin skuha. Potem juho precedite v i in pa kuhane ter na male kos-lonec in jo pustite tako par ce zrezane možgane. Vse do-minut, da se mast na vrhu na- bro premešajte in stresite v do- ho; če pada krilo v lepih zgi- sti sem bila — vendarle — šlo bih; če ni rokav preveč zadaj je. Ne vem kako, vendar mi je praviti nikdar sredstvom. in z nikakim je razvijala večkrat sem ložaju. bolj bila in bclj, čim la šivilje, v takem po- taki le zato, ker jih je mati za- da vzgaja otroka, potem pri- 3Q bile ge tu in tam «£ogiej, trudila tedaj, mnogo sem raz-nemarjala v prvih letih. dejo sele vse druge. Kaj kori- ; ge ne y,eče bluza pod pazdu. mišljala, ugibala; v negotovo- Kakor telo, tako potrebuje s ti materi, ako udejstvuje po-tudi otrokov duh krepke hrane, vsod drugod, pa najsi tudi ku-Prva taka hrana je spoznava- pi« bogastvo za prav tega o- je preveč spredij!" In bila vedno všeč tista obleka! ki, nje vnanjega sveta, ki jo pre- troka: ako zanemarja njegovo jaz gem gledala in preSojevala sem si jo sešila sama. Odtlej jema otrok s peterimi čuti. — vzgojo, mu škoduje za vse ziv- pQ gvoji pametL Xa pamet se sem prav malokdaj potrebova-Svojo okolico opazuje; ogledu- Ijenje in te škode ne more poje, posluša, tiplje, t. j. spoznava otrok. Ne more sam vsemu kaj; mati mu pomaga, izpopolnjuje in dodaja tam, kjer otroku moči odpovedo. Najraje se seznanja otrok s tistimi stvarmi v svoji okolici, ki so mu najbolj všeč in ga najbolj zanimajo. Skrbna mati pa doda tudi take, ki nimajo zanj posebnega zanimanja, a so važne in potrebne zanj. Otrok sicer te- KAKO SEM SE NAUČILA ŠIVATI. Zdaj sem poročena in imapi dvpje otrok. Čeprav sama o-pravljam gospodinjska dela, vendar še nisem bila pri šivilji niti zase niti ne zaradi otrok. Fozneje so kupili starši drugi šivalni stroj zaradi druge sestre — in tedaj se je zgodilo, da sem stopila kar sama v tr- In neverjetno je, kako sem ve-Preden se je poročila moja govino in si kupila blago za sela, če napravim že iz zasta-sestra, so jo dali moji starši že bluzo. Ker nisem imela nikake-1 rele obleke novo obleko sebi iz navade kuhati in šivati učit. kroja, sem razparala staro ali otrokoma. Nisem vesela le In tudi doma so šivali tedaj kar bluzo, položila dele bluze na zato, ker je obleka ustvarjena brez prestanka. Ves prosti čas blago — in urezala bluzo. Ne- tako ,kakoršno hočem imeti saga ne ve, a mati z ljubečim o-!sem tudi jaz prebila takrat pri izrečeno sem bila vesela, ko ma. Ni tuje misli v tej obleki česom gleda v otrokovo pri-Išivalnem stroju in sem gledala sem si pomerjala bluzo. 2e je m ni ničesar, kar bi motilo moj prvovrstno meso, ki je drago. Danes podajamo gospodinjam par takih receptov: Jetra z rižem je jako okusna jed. Naredi se takole: Pražite riž na surovem maslu, v katerega ste dali par koščkov na drobno zrezane čebule. Ko se riž malo napne, ga zalite z vodo; še bolje je, ako imate juho pri rokah, osolite ga in kuhajte približno 20 minut. Potem stresite v skledo in po-lijte z jetrcami, katere pripravite takole: Denite v kozo za žlico masti, par koščkov čebule in ko čebula zarumeni, pridajte na drobne koščke zrez-ljane jetra, jih naglo mešajte ter potrosite z eno žlico moke, ko moka malo zarumeni, prilij-te še malo juhe,, jetrca osolite , in ko še par minut vro, jih malo okisajte po okusu in nato polijte z njimi riž. Kako se naredi žovca? Žov-co imajo nekateri ljudje jako radi, posebno sedaj po zimi. Naredi se takole: Osnažite dve| svinjski nogi, t. j. parklje in bere. Nato vso mast z juhe poberite in jo porabite za priku-ho. Meso kolikor mogoče obe-rite od kosti, denite ga v stek-_ lene ali porcelanaste skledice. a prav tako Potem pa nalijte na meso ju-kakor samo be toliko, da je meso pokrito. Postavite skledice na ws^/m/MHk hlad- bro ^omazano z drobtinami potreseno kozo. Postavite v pečico in pecite kakih 20 minut. (To je za kake tri ali štiri osebe.) Ako hočete za manj ljudi, potem vzemite manj mož-gan in temu primerno- manj drugih stvari. SLOVENSKE GOSPODINJE »o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše ia najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo »» Pokajeno meso. ter vse druge predmete, ki spadajo ▼ področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Cot. Center and Hutchins Street, JOLIET, fLL. Chicago telefon 2917. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ŽAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 - E. 62nd St., .1 Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOČ! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: - 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 POSEBNA BOŽIČNA H URRAY! ,\\Jli/ RAZPRODAJA!! Christmas is Coming !! Posebna cena za ta prstan, ki je preje veljal $100.00 — za bo- Stt. Brooklyn, N. Y. FEDERALNE POKOJNINE. ; Glasom poročila federalnega pokojninskega komisarja (Commissioner of Pensions) je dne 30. junija 1925. leta bilo 512,537 oseb/ ki dobivajo pokojnino, 13,002 manj od lani ob istem času. Skupni znesek penzij, izplačanih tekom fiskalnega leta 1925., je znašal nekaj čez 217 milijonov dolarjev. Treba omeniti, da pokojnine, ki jih vlada izplačuje vsled svetovne vojne, 'niso tukaj zapopadene, kajti teh ne upravlja zvezni pokojninski urad, marveč Veterans' Bureau. Med vpokojenci, ki so še Vedno na listi pokojninskega urada, je 126,566 iz civilne voj- j ne, 241,193 vdoy iz te vojne,1 101,702 veteranov iz španske vojne in 18,363 vdov iz iste vojne. Je celo še 17 vojakov meksikanske vojne in 21 vdov po vojakih v vojni od L 1812., ki še dobivajo penzije. Na podlagi raznih vojen z Indijanci, je še 3924 vojakov in 3034 vdov na pokjninski listi. Vsled onesposobljenja, izvirajočega iz vojaške službe za časa miru. dobiva penzije 12,399 vojakov in radi smrti tekom vojaške službe 3762 vdov, otrok in odvisnih sorodnikov. Penzijski sistem obstoja od L 1790., in od tedaj do konca minolega fiskalnega leta je federalna vlada izplačala na pokojninah čez sedemtisoč milijonov dolarjev in od teh čez 6613) milijonov je vsled Civilne voj-; ne. Kar se tiče civilnih vpoko-jencev, obstoja glasom tako-zvanega Retirement Act posebni pokojninski sklad, ki izvira v glavnem iz pokojninskih od-' bitkov od plače civilnih urad-: riikov federalne vlade in naraslih obresti. Koncem minole-J ga fiskalnega leta je ta sklad j (civil retirement and disability fund) znašal* skoraj 45 milijo-; nov dolarjev. Tekom lanskega fiskalnega leta je ta sklad izplačal približno devet milijonov dolarjev. Koncem fiskalnega leta je bilo na listi 11,689 civilnih vpokojencev. Svojo mater do mrtvega pretepel. V ljubljansko bolnico je bila pripeljana že priletna po-sestnica Doroteja Kralj iz Črnomlja. Ženica ima težke notranje in zunanje poškodbe. — Kakor poročajo, je posestnico do mrtvega pretepel lastni sin, katerega so prijeli orožniki. BOGASTVO AMERIŠKIH INDIJANCEV. Vrednost lastnine ameriških Indijancev se je znatno povišala tekom fiskalnega leta 1925.! Zvezni indijanski urad ceni sedanjo skupno vrednost indijanske lastnine na 1656 milijonov dolarjev. V to vrednost je za-popadena lastnina toliko indi- janskih plemen, kolikor onih posameznih Indijancev, ki so pod varuštvom vlade. Prirastek na vrednosti se pripisuje večji vrednosti petroleja in plina, premoga, svinca, cinka, asfalta in drugih rudnin v posestvih indijanskih plemen. Vrednost teh rudninskih naslag 934 mil. dolarjev. DRUŠTVO SV.' DRUŽINE (Holy Family Society) it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero. dom 10 narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925. Predsednik........George Stonič Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar ........Frank Videč Blagajnik _____________ Jos. Gršič Reditelj .......-i. Martin Bluth Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An-cel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov in članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $1906.22. Rojaki pristopite v naše ve liko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega Člana, kako*- tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za Vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v krat>em eden izmed naj- j močnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik:- Geo. Stonich; 815 N. Chicago St; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vai ▼ Jolietu. I1L ROJAKI ŠIROM AMERIKE. Zima je tukaj in ž njo tudi njen zvesti spremljevalec dolgočasje. Da se temu nekoliko opomore, sklenil sem iti na roko našim rojakom, ter jim nudim poles dobrih časopisov tudi" rajrazno-vrstnejše podučne in zabavne knjige. Knjige prodajam, iamenjavam, ter tudi posojujern najbolj oddaljenim rojakom v Ameriki. Vem, da se v nekaterih krajih slabo dela, vsled česar je težavno si nabaviti časopise in knjige, ker še večkrat za potrebni živci primanjkuje posebno pri večjih družinah. Zato pa se izkoristite s to izvanredno priliko katere vam ni ie nobena druga knjigarna nudila. Pogoji: Kot zagotovilo, da boste knjigo nepoškodovano vrnili, pošljite mi $1.00. Ko boste zahtevano knjigo prečitali, priložite zraven 20c kot odškodnino za čas ter naročilo za drugo knjigo. l"e ne želite več knjige, vrnem vaš vplačan dolar. Tukaj se vam nudi sedaj lepa prilika za vsestransko izobrazbo. Več rojakov se je že odzvalo na tak poziv lansko leto, da so skozi celo leto izmenjavali knjige, ter se. zelo zadovoljno izražali z4 to lepo priliko. Prijatelji knjig, sezite torej po dobrem čtivu brez odlašanja ter pišite po cenik! Opozarjam na današnji oglas v tem listu radi prodaje knjig. FRANK KURNIK, lastnik Slovenske knjigarne G121 St. Clair* Ave., Cleveland, Ohio. , (Advertis.) Decemberska Razprodaja ki traja od 12. do 19* dec. Vse naše blago je jako znižano. Mi potrebujemo denar, a Vi potrebujete blago in je ravno prav. — Nikar ne pozabite in ne zamudite te lepe prilike. — Prej, ko kupite blago drugje, Vas vabimo, da o-gledate naše zaloge Mi Vas ne silimo, da morate pri nas kupiti, ampak Vas le vabimo, da pridete in se prepričate o naših cenah in o našem blagu. Pri tej razprodaji si bo vsakdo prihranil čas in denar! Obleke za dečke. z dvojnimi hlačami različne barve, popolnoma volnene in narejene lično in trpežno. — Vredne $15.00. Sedaj na razprodaji same: $6.95 Italijanske Hormonike. Mi izdeljujemo m importira-mo vse vrste harmonike, prvo-| vrstne, na roko delane Italian f Jiccordeons. ki so najboljše na svetu. Jamčene 10 let. Naše cene so najnižje. Vsak kupec ......$ .30 Cerkvica na Skali, ali plačilo sveta ...........................25 Cesar Maks in Mehika.....25 Četrtek, povest .................75; Meško . . ................... Črna smrt .........................75: Pripovedke, Hubad ........I..- Deteljica Janeza Ciglar.. .75 Pravljice Utva in Mira. .v .50 Različno blago, Slomšek .50 Rabi ji, vez Pod Svobodnim sbfncem Finžgar, I. in II. zv. .i- Pol litra vipavca . ........... Povesti in slike, Ksaver Don Kišot iz la Manhe Dve Sliki, Ksaver Meško. Edip na Kolonu ...............20 Sosedov sin ...................... Napravite jim veselje — vzradosfcite mlada srca! Mi imamo tako veliko izbiro, da vsakdo lahko dobi natanko česar želi. Tudi cene so nizke in take, da vsakdo lahko za mali deli nar razveseli ta male. .45 .75 .40 Za deklice: Male piane od 50c naprej. Garniture za risanje od 10c. naprej. *Za dečke: Mali stolčki od 60c do 75c. Bobni od 50c—75c in do 32.00 Nogometne ioge (Footballs) $1.00 Ma'e puške, 25c Ben j. Eichholzer FOREST CITY, PA. Pred ognjem in tatovom. so naše varnostne skrinjice vedno varne- V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirje. zavarovalne police zemljiške prepise, bon-de in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so va vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop proti mali najemnini za S3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa skrinjice nikdo ne more odpreti. Tudi so Vam na razpolago brezplačno privatne sobica, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih. Naši uradniki so vam z .veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od navadnih vlog in kojih varnost Vam ne bo delala skrbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas-Naš kapital in rezervni sklad znaša več kot $740.000.00. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —JOLIET. ILL. Wm. Redmond, preds. Cha$. G. Pearce, k»»ir. Joseph Dunda, pomož. kasir. : Lepa knjiga: je lep božični dar, ki jo lahko podarite starišem, bratom, sestram, prijateljem(icam) itd. IZBERITE ENO ALI VEČ IZMED SLEDEČIH KNJIG: Lepa in koristna knjiga je dober prijatelj. Oni, kateremu podariš lepo knjigo, bo mislil nate, kot na dobrega prijatelja. Zaročenca. Klasičen roman iz 17. stoletja, zanimiva milanska zgodba, priredil A. Manzoni, poslovenil Andrej Budal. Kogar zanima duševna stran življenja, teg£* bo zlasti zanimal ta roman. Knjiga je izšla pred kratkim. Obsega 566 strani in je trdo vezana. Kot božično darilo bo zveselila vsakogar, ki ima smisel za slovensko knjiže\inost. Cena je $3.00. Pod svobodnim solncem, v dveh zvezkih izpod peresa našega slavnega pisatelja Finžgarja. Naj-krasnejši izvirni slovenski roman, kar jih imamo. Cena obeh knjig je $2.50. Slovenska kuharica. Vsakdo jo pozna, veliko bogato ilustrirano knjigo, ki zveseli vsako gospodinjo in koristi vsaki družbi. Cena $5.00. Angleško - slovenski besednjak, trdo vezan V platno. Vsakdo si ga želi in ga tudi potrebuje, pa si težko odtrga potrebni denar, zato je kot božično darilo dobrodošlo. Cena $5.00. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, izdala družba sv. Mohorja; dve veliki knjigi, elegantno vezani, bogato okrašeni s slikami. Nad vse koristna knjiga za vsakogar. Cena obema knjigama skupno $10.00. Življenje svetnikov in svetnic božjih. Vsebuje življenjepis vseh bolje poznanih svetnikov in svetnic, dve trdo vezani knjigi. Cena $5.00. Naroča se pri: KNJIGARNA "AMER. SLOV." 1849 WEST 22nd STREET, .CHICAGO, ILL. Fabijola, povest iz rimskih časov...................... Furij, De Amicis novela .. Genovefa......................... Gladiatorji zgodovinski roman dva zvezka .......... 1.50 Gospodarica sveta .......... Gruda umira ................. Skrivnost najdenk<»..... Spake, vez.................... Sorodstvo. Povest ........... Tri povesti grof Tolstega Tik za fronto ............... Tatič, Bevk ...................._ •60? Taras Buljba povest........ .60 i Trenotki oddiha .............. Helena, vez..................... .50 Tunel Hudo brezno ...................35 V Libijski puščavi............ Ilijada ............................25 Vera ............................... Igfalec, spisal Dostojev- |v petih letih okrog sveta, ski ...................................75 V tujih službah................ Izlet G. Broučka...............50 Iz življenja za življenje povesti I. in III. zv..........20 Junakinja iz Štajra ........ 1.50 Junaštvo in zvestoba........ 1.00 J určičevi zbrani spisi vsak zvezek .................... 1.00 8. zv. Deseti brat — Nemški val pet ....................... 4. zv. Cvet in sad — Hči mestnega sodnika — Ko-zlovska sodba v Višnji gori — Dva brata............... 5. zv. Sosedov sin — Sin kmetskega cesarja — Mej dvema stoloma ................ 6. zv. Doktor- Zober — Tugomer . ...?.................... 8. zv. Ivan - Erazem Ta-tenbah — Bojim se te — Črtica iz življenja političnega agitatorja — Telečja pečenka — Šest parov klobas — Po tobaku smrdiš — Zenitev iz nevošč-ljivosti — Andreja Pajka spomini starega Slovenca ................................ Jaromil ............................30 Jan Marija Plojhar ........ 1.50 Kazaki ........................... 1.00 Kobzar.............................. 1.00 Svetobor .......................60 Sisto E. Šesto ...................30 Krištof Kolumb...............60 Krivec ...........................50 Kraljica mučenica, vez... 1.00 Kratka povest o Antikristu ...................................30 Ljudska knjižica, 3. in 4. zvezek .......................... 1.00 Jernač zmagovač in Med Plazovi......................... 1.00 2. zv. Darovana .............50 zv. Jernač Zmagovač .35 zv. Malo življenje.....65 zv. Gozdarjev sin.....30 zv. PrihajaČ ...............60 Valerija, ali zmagoslavni izhod iz katakomb .......... Viljem Hauffove pravljice .....................:.„......... Vzori in boji.................... Zbrani spisi Josip Pagli- aruzzi, Krilan .................. Zbrani spisi Jos. Kosta- njevec ............................ Zabavna knjižica: Ks. Meško .......................... Zlata Vas ....................... Znamenje štirih ............ Zgodovinske anekdote I. in il. zv........................ Zmisel smrti .................... Zabavna Knjižica XXIV. zvezek .......................... Zločin v Orsivalu ............ Zadnji dnevi v Ogleju .... | Zgodba o nevidnem človeku ............................. Zeleni kader .................... Zgodbe zdravnika Muz- nika ...........-................ Za milijoni ...................... POUČNE KNJIGE. Abecednik ....................... Abditus-Idejni predhodniki današnjega socija-•lizma in komunizma....$ Angleščina brez učitelja Besednjak, angleško - slovenski, Dr. F. J. Kern .... Besednjak angleški — Webster mali 25c. vel. Breskev in marelica ........ Domači zdravnik, župnika Kneippa...................... Domači vrtX.................... Državljanski katekizem, pouk za dobavo državljanskega papirja .......... Gradjanski katekizem .... Grško - Slovenski slovar A. Dokler trd. vez......... Gospodarska geografija .. Higijena na kmetih ........ zv. Kako sem se jaz likal I. zvez......................50! Hitri računar v Din vel... 10. zv. Kako sem se jaz j V dolarski .................... likal II. zv..........................60 Hrvatska čitanka ............ 11. zv. Kako sem se jaz [Italijanščina za Slovence likal III. zv......................50 14. zv. Ljubljanske slike.. .75 15. zv. Juan Miseria........ .5(1 Mimo ciljev.......................50 Moje življenje .................70 Miklova Zala ...................45 Na krvavih poljanah ...... 1.50 Na negotovih potih...........30 Narod, ki izumira ...........25 Naše življenje, Ksaver Meško ............'.................75 Naša Teta Pugelj .......... 1.00 NihiHst, povest .................40 Obiski, Cankar ................ 1.25 Odiseja ..........................:. .45 Oglednica, Fr. Zakrajšek .35 Ob tihih večerih, Meško vezana................,.......... 1.00, Poslednji dnevi Pompejov 1.00 Perpetua ali afrikanski ** mučenci......1.................50 Kako si ohranimo ljubo zdravje I. II. III. z v......... Kateheze za prvence...... Katekizem slov. - angl. .. Knjiga o lepem vedenju.. Knjiga uradnih vlog........ Knjigovodstvo.................. Kratka Katehetika ........ Kratka zgodovina slovenskega slovstva.............. Kubična računica .......... LjUbavna in snubil, pisma Mladeničem, prevz. škof Jeglič .......................... Mlekarstvo .- .................... Nasveti za hišo in dom, trdo vez........................ Naše gobe. .................. Nemščina brez učitelja I. zvezek .......................... TI. zvezek ....................... 1.00 .45 1.50 .75 .30 .90 .45 .35 .75 .75 .75 .75 .85 .50 .55 .55 .75 .45 .75 .35 5.00 1.15 .40 1.50 1.50 .10 .10 3.00 1.25 .75 .75 .75 1.50 1.00 .50 .35 .45 1.25 .45 .25 .20 1.00 .75 .35 .40 1.00 1.00 1.50 .45 .45 . s fci .■ :js£ Naročilu je pridjati potrebno svoto v Money Ordru, bančnem čeku; ali v znamkah. Poštnini je v cenah že všteta. Vsa narošila pošljite na : KNJIGARNA AMER1KANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd, Street, Chicago, 111. SLOVENEC" Gladiatorji Is !•!• 7t. pa ABfUU spisal Gu J. Whyte Melville. PfimcM KONEC. . Legije je vodil Julij Placid s svojo običajno spretnostjo in hladnokrvnostjo. Pri padcu raz konja pod gradom Antonia se je toliko ponesrečil, da ni mogel več jezditi. Pa Rimljani so imeli nekaj slonov v taboru in enega teh je zasedel Placid in vzel seboj tudi par izurjenih lokostrelcev. Pokoren svojemu vodniku, temnokožnemu Azijatu, ki mu je sedel za ušesi, je slon s slovesno previdnostjo stopil po naglo narejeni poti navzgor proti tempeljnu. S strahom in grozo so ga gledali Judje, ki niso bili vajeni, se srečati v boju s takim nasprotnikom. Ko je prijezdil Placid v preddvorje in si ogledal barikado in bojišče, je opazil ponev z živim ogljem, ki ga je blazni prerok sipal krog ujetnikov. V glavo mu je šinila misel, kako najhitreje uničiti barikado in prisiliti Jude, da se udajo. "Naložite ogenj pod barikado!" je zakli-cal Hirpinu in gladiatorjem. "Vode nimajo, da bi gasili, in v par trenutkih bo suhi les ves v plamenu ii^ barikada bo narušena dovolj, da jo poderemo!" In nemudoma je bilo povelje izvršeno. Zakriti pod "želvo" so zanetili gladiatorji velik ogenj pod leseno utrdbo in kmalu je suho lesovje gorelo v mogočnih požrešnih plamenih« Judom pa so upadla srca, ko so se podirali njihovi zadnji braniki. — Tribun se je sklonil k Hirpinu in ga vprašal za Hipijem. Z resnim obrazom in strtim srcem je stari borec pokazal proti goreči barikadi, kjer je ležal njegov poveljnik, z mirnim obrazom in z mečem v roki. — "Habet!" je vzkliknil tribun z robatim nasmehom. — "Moj zadnji tekmec je padel! Se eden udarec in igra bo dobljena !" Žalosten in nevoljen se je Hirpin obrnil v stran. Placid pa je zapovedal gonjaču, naj požene slona skozi plamen, da bi njegova teža podrla še zadnje ostanka barikade in napravila prosto pot za naskok. Gonjač si je odvil od pasu svoje ogrinjalo in z njim zavezal slonu oči. Plašno in boječe, pa vendar ubogljivo se je vzpela ogromna žival na goreče utrdbe. Ni bilo dvoma, pod njegovo težo bi se polomili ožgani tramovi in zadnji up obleganih bi bil strt. Tedaj pa plane Eleazar skozi plamen in dim, se zažene slonu pod trebuh in ga zaporedoma zabode s svojim dolgim mečem. Divje je zatulil slon pri vsakem sunku od strahu in bolečine — zgrudil se je na kolena — in s težkim padcem se je zavalilo ogromno telo na kamenita tla, zmečkalo požrtvovalnega zelota pod seboj in vrglo lokostrelce raz sebe kakor peščico zrna. Eleazar se ni genil več. — Umrl je, kakor je živel, pogumen, neuklonljiv je dal svoje življenje za Jeruzalem in tempel. Mariamna ga je videla, ko je planil nad slona, pa njuna pogleda se nista srečala. Bleda, nepremična je stala, ko je izginil pod o-gromnim truplom, in krik groze se ji je izvil iz prsi, ko je padla nanj orjaška teža. Placid je priletel na kamenita tla kakor zadet od strele. V zadnjem hipu je še zagledal Esko in mrtvo Valerijo, sovraštvo se mu je bliščalo iz oči, z zobmi je škripal od onemogle jeze, — pa že so planili Judje kakor besni izza barikade na osuple gladiatorje in maščevalni meč se je zablisnil nad tribunom Julijem Placidom. Še dolgo let pozneje se je spominjal Eska na zadnji pogled svojega najhujšega nasprotnika, na divje, brezupne oči, polne peklenskega sovraštva in zaničevanja do vsega, kar je zapuščal živega na tem svetu, in do vsega, kar ga je čakalo na onem svetu.- XX. Zmag«. Jeruzalem je bil v rokah Rimljanov. Gori v tempeljnu so se še-sicer borile posamezne gruče Judov, ki so, zvesti svoji prisegi, rajši poginili s tempeljnom, prej nego bi ga predali poganom..Pa tudi ti zadnji borilci so videli in čutili, da je vse pri kraju, da se je izpolnila prerokba, ki jim je bila dotedaj zapečatena knjiga, da je razdjanje zavladalo v tempeljnu in da je konec judovske slave. Licinij je stopil z oddelkom svoje desete legije v preddvorje, bolj da vzame tempelj v posest in ga obvaruje, ako mogoče, popolnega razdjanja, ko pa da se še udeleži boja. Pozdravil ga je Hirpin s svojim od konice do ročaja krvavim mečem. Gladiatorjev oklep je bil razsekan in ob-tolčen, njegova obleka raztrgana in krvava in obraz črn od dima, pa njegov glas še ni izgubil svoje prijetne robate, hrupne šaljivosti, njegovo lice je še vedno kazalo nekdanjo dobrodušnost. "Živel pretor!" je vzkliknil. "Zopet te bom videl na zlatem vozu v zmagoslavnem, pohodu na rimskih ulicah! Tempelj je tvoj in vse, kar je v njem, če se bo le še dalo kaj rešiti iz požrešnega plamena. — Boj je končan in prišel sem, da pogledam, kje bi se dal najti požirek sveže vode. Vaši ljudje ne vedo zanj in ujetnikov ni, vse so pobili. — Prejasni! Plena imam danes, da bi lahko kupil celo pokrajino, — vse bi dal za tole čelado hladne vode! Najboljši človek, kar jih je imela Palestina, umira tamle v kotu od žeje!" Vračajoč se preko dvora, da zbere svojo četo in poišče vode po naročilu Titovem in pogasi požar, ki se je lotil že tudi tempeljna, je zadel Hirpin na svojega mladega prijatelja in na umirajočega Kalho, ki je med bojem prišel — zadnjikrat — spet k zavesti. Spomnil se je pri pogledu na Kalho onega starca, ki je nekdaj v Rimu tako pogumno nagovoril gladiatorje v amfiteatru, in ohranil mu je odkritosrčno občudovanje in Kalhove besede niso našle nerodovitih tal v Hirpinovi duši. Srce se mu je krčilo od pomilovanja, da ni mogel pomagati ranjenemu starcu. Resnico je govoril, ko je rekel Liciniju, da bi dal ves svoj plen za čelado vode, pa dal bi bil tudi celo kraljestvo, če bi bilo treba. — Kri je tekla v potokih, vode pa ni bilo niti kapljice ne! Licinij je koj dal naročilo svojim tribunom, in je spremljal Hirpina v kot stebričja, kjer je ležal Kalha. Ogorelo tramovje se je kadilo naokrog, mrtva trupla so ležala kupoma po tleh, smrtno ranjen, polomljen, slaboten in umirajoč je ležal Kalha na golih tleh, pa njegov obraz je bil miren in srečen, kot bi počival na mehki postelji in čakal na osvežujoč spanec. — Njegove oči so se ljubeznivo obrnile k Liciniju in smehljaj mu je zasijal na licu, smehljaj človeka, ki se poslavlja za kratek čas od svojih ljubih in upa, da jih bo kmalu spet videl. Moči so mu vidno pešale. S trudno kretnjo je pokazal na Mariamno in Esko, pogledal Lucinija ter z rahlim glasom dejal: "Skrbi za nju! Neštete zaklade sem ti odprl spodaj v taboru, — to mi obljubi v povračilo!" Licinij je odložil ščit in stisnil umirajočemu roko. "Moja otroka sta od danes naprej! — O moj učenik, nikoli ne pozabim tvojih naukov in tvojega zgleda!" Vprašajoče je gledal Kalha Hirpina. Zamišljen je zrl predse gladiator, otožnost, sočutje, ljubezen, občudovanje mu je sijalo na obrazu} in žarek upanja se mu je zasvetil v očeh. "Vzemite ga v svojo sredino!" je šepnil Kalha. In polno in radostno je zadonel njegov glas: "Mogoče, da bo tudi ta mož krvi eden izmed biserov v moji kroni! Slava Njemu, ki je milostno sprejel moje ponižno delo, ki plačuje kratke ure mojega slabega službovanja, udarec brezbožne roke z večnd srečo in neumrljivo krono! — Na svidenje, prijatelji! Zopet se vidimo, komaj da smo se ločili! Ne pozabite me!.In veselite se z menoj, v ponižnem, hvaležnem veselju, da mi je bilo dano, vas poučiti o nebesih in vam pokazati pravo pot!" Zadnje moči so mu ginevale, glava mu je klonila — in njegovi zvesti prijatelji so v pobožnem molku1 zrli v mirni, smehljajoči se o-braz svojega mrtvega učenika, mučenikova duša pa je splavala k svojemu Gospodu po večno plačilo v nebesa. - Najbolje in najceneje kupite vedno v slovenskem Dry Goods Štora JOHN GOTTLIEB 1845 West 22nd SU Chicago, HL - SLOVENSKI NOTAR - Izvršuje notarske posle točno, lično in pO nizki ceni. Se Vain toplo priporoča. s. ..........."F" ■■■■■■■■■Mssssss^sassasaj KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. WARHAM zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt cesto CHICAGO, ILL. Slovenske Grafofonske Plošče. Božične: ** * 25008—Sveta noč. Moški in ženski glas. Sveta nebesa. Moški in ženski glas. 25009—Angeljsko petje. Moški in ženski glas. Zvezdice božje. Moški in ženski glas. 25010—Radu j se* človek moj. Moški in ženski glas. Sveti večer. Moški in ženski glas* 24033—Sveta noč, blažena noč. Godba in zvonovi. Božično drevesce. Godba in zvonovi, 24034—Božični glasovi. Godba s cerkvenimi zvonovi. Rodilo se je dete. Umetniška godba. > Druge izbrane: 25001—Na ohceti. Marš. Frank Lovšin, harmonika. Juhu polka. Frank Lovšin, harmonika. 25002—Juhu valček. Frank Lovšin, harmonika. Domžalska polka. Frank Lovšin, harmonika. 1870—Dekliška tožba. Moški glas. Da ne smem. Moški glas. 1871—Oj rožmarin, oj rožmarin. Moški glas. Strune milo se glasite. * Moški glas. 3594—Visoka je gora. Ženski duet. Ljubi Janez. Polka. Kranjska godba, 3596—Ti si mila. Valček. Harmonika. Ko sem k njej periov. Ženski duet. 4220—Polka je ukazana. Kvartet slovenskih pevcev s harmoniko Po goraj je ivje. Kvartet slovenskih pevcev s harmoniko 7993—Deklica mila. Poje mešani kvartet. Vabilo. Poje mešani kvartet. 7994—Pastirček. Poje mešani ki-artet. Kozarček ie. ,Poje mešani kvartet. 24044—Kranjski valcer. Igra harmonika, banjo in kitara. Nolo-haker marš. Igra harmonika, banjo in kitara. Posamezna plošča stane skupno s poštnino 85c, — 5 plošč 94.00, — 10 plošč $7.50, —i vseh 15 plošč $10.00. Vsa naročila pošljite na: JUGOSLAV AMERICAN CORP. (prej Jos. Vogrič) 455 W. 42nd STREET, NEW YORK, N. Y, NAJBOLJ UDOBNE -v* so danes električne stvari,, kot posode za gretje čaja, kave, mleka itd. — Kako udobno je peglati z železom, katerega greje elektrika! Ali ga imate v vaši hiši? zato ker so praktični in u-dobni, so taki predmeti tudi najboljši darovi ob priliki godov, porok, zlasti pa za božične praznike. — Pridite in kupite darove za božične praznike pri nas! Fidelity Electric Co. 2049 West 22d Street, Chicago, I1L Božič se bliža! Božične in druge najnovejše - VICTOR PLOŠČE - svetovno kot najboljše, razpošiljam širom Amerike. Pri naročilu 5 komadov plačam poštnino, ter še na-vržem eno zanimivo povestno knjigo. Imam tudi COLUMBIA, ODEON in OKEH plošče zadnje izdaje. Plošče in ROLE ZA PIANO so po 75c. VELIKA RAZPRODAJA KNJIG. 10 različnih knjig z Družinsko pratiko velja sedaj samo $2.00. Pri naročilu knjig naj se navede, ali naj so po večini povestne, znanstvene, gospodarske, dramatične vsebine, ali poezije in muzikalije. Večje romane, kakor "Strah na Sokolskem gradu," "Ljubezen in maščevanje," "Peta ljubezni," "Milijonska nevesta*" posojujem tudi izven Cleve-landa proti primerni odškodnini, kakor tudi druge knjige. Najlepše se rojakom priporočam: FRANK KURNIK, 7» » * Slovenska knjigarna PISANO PO LIE J J. M. Trunk. Neokusnq in še nekaj. Ne glede na to, kar je v resnici, je oseba našega Spasite-Ija sveta milijonom. Že navadna dostojnost in ozic na prepri-I qanje drugih bi imel zadosto-I vati, da naj bi se vzvišena o-sebnost Kristova ne vlačila med trivialna dnevna vprašanja, kakršno! je sporno vprašanje o prohibiciji. Prosveta nima tega takta. V št. 260 veže^in meša, da je vse skup zmešano in breztaktno, neokusno. Seve cerkvi in cerkvenim krogom je treba eno prisoliti, in v ta namen je vsako sredstvo dobro, dasiravno ti krogi hočejo natvezti komu drugemu načelo, da namen po-. svetuje sredstva. brata Grimm. O bistvu krščanstva, čigar podlago tvori stari zakon, on nima, ali noče imeti pojma. Spasitelj zakliče na križu: "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil." Ni izviren, ni povedal nič novega, ker te besede se najdejo v 22. psalmu! Gospoda v Chicagu ni bila vprašana, kaj bi njej ugajalo, in "hinc lacrimae illae — odtod solze" — in nič izvirnosti. Nekaj novega iztuhtati znajo pač le v Chicagu. Pa ima svobodnjaška gospoda še drug dokaz za — bajke. "Kdo," povprašuje, "je pravzaprav slišal ?" Učenci so zbežali, Peter ga je zatajil, in že- ne, no, žene, — mnogo jih je O "šk of o vsk i h "i n kardinalskih \}il°> Prjp,oz,na «am',s0 < kl 1RiaJ° z norcl je 7., vrsto 9., pa bo takoj spo- °P**avka- 1 x 1 znal, da je imel pisec 'Razode- Enako ]ahko trdim' da zna nja* pred seboj tisto judovsko oni najbolj klanfati in planka- knjigo, iz katere je nekaj eno- kl Vld* Povsod samo klanfa-stavno preplankal, drugo pa na nj zavi*o, kakor najbolj savi. Samo prepričanje se ne j23)'1* OZJ1 r°e' izraža tako zaničljivo, to pri- . Ko"ec Prihodnjič," pravi haja iz besnega srda. j P1S™ouk' zavita štrena bo P« Sledi nekaj o čudežih. "Dan-1 brzkone še bolj ~ zavita-danes nihče več ne pripisuje posebne važnosti vprašanju! (namreč o čudežih)", "vprašanje je samo od sebe zaspalo...", Mora udariti, ne pride preko. V št. 260. Enakopravnosti se znani Zvonko Novak "fajta" z razen, svobodomiselne gospode odborom SSPZ. in uredništvom okoli Glasu Svobode v Chicago Enakopravnosti radi cenzure, seve, ker tam se še naprej in Kakor rečeno, me ta borba ne naprej bavijo s tem vpraša-| briga. Mr. Novak pa se mora njem, kakor kaže št. 100 Gla- zopet obregniti ob katoliški su Svobode, in če ves ' svet cerkvi seve na svoj način. U-dremlja nad zaspalim vpraša- redništvo Enakopravnosti mu njem, v Chicagu bdijo in o- bere levite, pa bodb toliko iz-prezno čuvajo, da bi se ne zgo-i dale, kakor bi ga jaz hotel podilo kaj, in bi tudi oni morali j učiti o katoliški cenzuri. — zaspati. Po kursu v stare vere, ki bodo seve vse resnične, in gla-somkaterih na Jezusu baje ni prav nič izvirnega, se vrže pismouk na — bajke. "Es war einmal......", kakor začenjata Bob v steno. Grobarska stavka. Chikaški grobarji so te dni zastavkali. Zahtevajo osemur-ni delavnik in minimalno plačo $6.00 na dan. Phones: 2S75 in 2743. 6121 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L- 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za po*r*-fce, krste »n zenitovanja. — Cene zmerne. 1002 ---H. CHICAGO. ST. JOLIBT. ILL.