' “ TRGOVSKI LIST “
Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za leta 90 Din, za ‘/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani.
Uredništvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
Izhaia	r**£	Uubllana,četrtek 26. ."SITE«rso
2000 kolkova-
nih prošeni 40 služb
Ljubljanska občina je razpisala 40 službenih mest pogodbenih do-hodarstvenih paznikov. Vse prošnje za ta ne baš sijajno plačana službena mesta morajo biti kolko-vane, pravilno kolkovane morajo biti tudi vse priloge in teh se zahteva kar cela vrsta. Vsak prosilec bo torej imel precej stroškov, ki bodo tem bolj občutni, ker spadajo skoraj vsi prosilci med socialno zelo šibke sloje. Kljub temu pa je vložilo za teh 40 mest 2000 prosilcev z vsemi potrebnimi kolki opremljene prošnje. Upanje posameznega prosilca na uspešnost njegove prošnje je torej silno majhno in od vseh 2000 prosilcev bo samo ena petdesetina dobila službo. Kljub temu takšna neverjetna množica prošenj!
V tem razmerju 2000 prošenj za 40 služb je tudi najbolj jasno izražena vsa beda, ki jo preživlja današnja Slovenija. Ljudem so vsi viri zaslužka zaprti in kakor hitro se izve le za eno prosto mesto, že se oglasi sto in več prosilcev za to mesto. Naravna posledica tega je, da se ljudje ponujajo za vedno nižje mezde in plače, da se zaslužek prebivalstva stalno manjša in s tem ves naš življenjski standard stalno niža. Neizprosno se pogrezamo v vedno večjo proletarizacijo in vedno obupnejšo bedo!
In pomislimo ei razočaranje teh 2000 prosilcev, od katerih so dali mnogi tudi zadnje dinarje za kolke na prošnjah in prilogah, ko bo efekt vseh njih prošenj, moledovanj in žrtev le ta, da bodo skoraj vsi odbiti, ker bo pač uslišanih od vseh 2000 prošenj samo 2%. A potem se naj kdo še čudi, če se širi nezadovoljstvo in če pridobivajo na pristaših skrajni levičarji i Ali bi sploh moglo biti drugače 1
Teh 2000 prošenj za 40 služb potrjuje to, kar smo trdili že leta in leta, da namreč vse naše gospodarstvo propada in da je zato za vse ljudi možnost zaslužka vedno manjša. V trgovini ni že nobenih novih mest, ker pada število trgovin stalno, v obrtu je stanje še žalostnejše, nobenih novih industrij pa tudi ni. Dotok iz dežele pa je vedno enako velik, poleg tega pa išče službe še novi redni letni prirastek. Samo naravno je, če je na vsak razpis služb prava ataka prosilcev. Javnih del, ki bi vsaj delno zaposlila te . Vedno močneješe kadre delo iskajočih ljudi, pa tudi zaman pričakujemo. Tako postaja splošno gospodarsko stanje vedno težje in vedno obupnejše.
Kakor v zasmeh na vse to težko stanje pa se nam iz Beograda še vedno deklamira o bogati Sloveniji in kadarkoli se urejuje nov proračun, se odmerja Sloveniji posebno velik davčni delež. Tako se nam tudi letos obljublja, da bomo banovinskih trošarin plačevali več kg druge banovine, zato pa od njih manj imeli. Ni zadosti, da Plačuje Slovenija že dvakrat tako velike državne davščine, kakor pa bi jih morala po številu prebivalstva, sedaj naj plačuje za skupne izdatke še višje banovinske trošarine. Popolnoma nemogoče zahteve so to!
Kako je v teh zadnjih letih padlo gmotno stanje slovenskega prebivalstva, mora opaziti vsak, ki le za hip pogleda v nedeljo v
naše vasi. Še nikdar niso bili ljudje tako slabo oblečeni, kakor so sedaj. V nekaterih krajih je revščina dosegla že to stopnjo, da ljudje nimajo niti za vžigalice in sol. Pesem o bogati Sloveniji je čisto odpeta, danes se začenja čisto druga in nad vse žalostna pesem o Sloveniji, ki se pogreza v revščini. Zato pa je tudi izključeno, da bi ta obubožana Slovenija dajala še one davke, ko preje. Kdor hoče imeti iz Slovenije nekdanje davke, ta naj tudi poskrbi, da se bo njeno gospodarsko življenje dvignilo. Ta naj gleda na to, da bodo izpolnjene vsaj one minimalne zahteve Slovencev, ki so pogoj njih obstoja.
Po dvodnevnem posvetovanju so zastopniki trgovinskih in industrijskih zbornic ter Centrale industrijskih korporacij v Beogradu soglasno sprejeli resolucijo, v kateri pravijo med drugim:
Zbornice so mnenja, da noveliranje nekaterih pomembnih določil davčne zakonodaje v svrho povečanja davčne obremenitve ni prava pot. To bi se smelo zgoditi le s posebnim zakonom. V finančni zakon pa so bile vnešene tudi razne finančne reforme, ki ustvarjajo novo situacijo v gospodarskem življenju in za katere so izvedele zbornice šele po izglasovanju v skupščini. S tem se ustvarja atmosfera negotovosti in presenečenja, ki ni za gospodarstvo koristna. S tem pa se tudi jemlje zasebnemu gospodarstvu vsaka podjetnost.
Po novem zakonu se predvideva povečanje dohodkov od davka na poslovni promet za 170 milijonov dinarjev. Povečane so davčne stopnje. To je že drugo povečanje. Zbornice so mnenja, da se povišek dohodkov ceni iz tega povečanja previsoko in zato se ta izdatek ne bi smel vezati na tako važen izdatek kakor je oni po § 15. predloga finančnega zakona.
Tudi pri tej priliki pa morajo zbornice poudariti, da se mora davčna obremenitev zmanjšati, ne pa povišati. Vsako povečanje bo še bolj zavrlo vse gospodarsko življenje, ker je kupna moč prebivalstva itak že do skrajnosti znižana. Zelo verjetno je, da bo takšna fiskalna politika znižala tudi dohodke državne blagajne, kakor kažejo izkušnje s povišanjem trošarine na sladkor in pivo.
Zbornice pozdravljajo olajšave, ki jih prinaša novi finančni zakon. Zlasti pozdravljajo odpravo obvezne dolžnosti izdajanja kolkovanih računov, kar bodo vsi trgovci odobravali. Toda to pomeni bolj rešitev neke nadloge, kakor pa davčno razbremenitev.
Zbornice opozarjajo tudi na novo obremenitev v obliki banovinskih trošarin, ki dosegajo od 15 do 150 % vrednosti blaga.
Po mnenju zbomic pomenijo tretjo novo obremenitev določila o posojilih. Zbornice so mnenja, da je mogoče rešiti vprašanje novih posojil samo s posebnim zakonom.
Zbornice predlagajo nadalje, da plačujejo samoupravne davščine tudi državna posestva.
Ce se sprejme predlagano po-
Kdor hoče zato imeti iz Slovenije davke, ta naj gleda na to, da oživi zopet naša lesna trgovina, da ne bodo z davčnimi privilegiji obdarjene zadruge uničevale trgovino, da ne bosta šušmarstvo in divja konkurenca tujih velepodjetij jemala obrtnikom vsako možnost eksistence. Ta naj poskrbi, da pride zopet v Slovenijo nazaj njen pupilni denar in da zopet oživi njeno, to nekdaj tako dobro delujoče denarništvo. Ta naj da Sloveniji delo in zaslužka, da bo mogla zaslužiti tudi denar za davke. Nemogoče pa je, da bi Slovenija le dajala in nič ne prejemala.
Beda Slovenije je prikipela do tega, da bo kmalu vsa Slovenija
večanje davčnih stopenj za davek na poslovni promet, potem predlagajo zbornice:
1. linearno povišanje v višini 25 % ni dobro. Potrebno bi bilo, da bi se stopnja za življenjske potrebščine zmanjšala in prav tako na predmete široke potrošnje.
2. davek na žita in na drva bi bilo treba reformirati, ker današnje stanje ne more zadovoljiti niti države niti interesentov.
3. Revidirati je treba seznam predmetov, za katere se plačuje luksuzni davek. Število teh predmetov je treba zmanjšati.
4. Reorganizirati je treba kontrolo nad odmero in plačilom davka.
5. Pri uvozu blaga more biti osnova za odmero carina, toda dobro bi bilo, če bi se določilo, da izkorišča to pooblastilo finan-
Te dni se je mudila v Beogradu večja deputacija funkcionarjev in članov Združenja sadnih ekspor-terjev in sadnih trgovcev za dravsko banovino, ki je bila po intervenciji narodnih poslancev bivšega ministra Mohoriča in dr. Jančiča sprejeta od guvernerja Narodne banke.
Narodni poslanec in bivši minister Mohorič je guvernerju obrazložil v izčrpnem govoru položaj, v katerem se nahajajo naši izvozničarji in nevarnost, ki jim preti, če se vprašanje obračunavanja klirinške marke ne reši v pozitivnem smislu.
Posl. Mohorič in reprezentant Združenja sta nadalje obrazložila še razna druga dejstva, ki preprečujejo uspešno delo sadnih eks-porterjev v Nemčijo. Tako sta navedla:
Več kot leto dni je prakticirala Narodna banka pravilno obračunavanje klirinške marke na podlagi curiškega borznega tečaja, to je približno na temelju, da je ena marka Din 17,60 do Din 17,65. Naši izvozničarji torej ob pričetku kampanje v mesecu juliju prošlega 'eta niso imeli nobenega pomisleka, da ne bi vzeli za kalku-lacijsko bazo gornji tečaj. Po tem so se ravnali tudi pri določitvi nakupnih cen. Posledica tega je bila,
©n sam tabor prosilcev za službo. V Ljubljani se nam je sedaj odkril ta tabor, drugi tabori po Ljubljani in v drugih krajih se še zakrivajo. Toda kmalu bodo tudi ti planili na dan, ker postajajo razmere vedno težje in težje. Iskreno želimo, da bi odločujoči krogi imeli to uvidevnost in spoznali svojo dolžnost, da morajo na vsak način preprečiti, da bi se ti tabori prosilcev za službe izpre-menili v tabore obupancev. Zadnji opomin, da ne pozabijo na to svojo dolžnost je teh 2000 prosilcev za 40 služb! Težke bodo posledice, če bi odločujoči tudi ta opomin prezrli!
čni minister samo v soglasju z zbornicami.
6. Prva kazen za one, ki ne vodijo knjige prometa ali ki ovirajo davčne oblasti pri pregledu knjig, bi morala ostati ista ko danes, zvišana kazen pa samo za ponovne prestopke. (Vse te izpre-membe se nanašajo na § 25. finančnega zakona.)
Glede izpremembe amandmana o taksah predlagajo zbornice nekatere izpremembe § 26. finančnega zakona.
1.	Ni treba, da se taksa po tar. post. 34 plačuje od vsake pole, ker se računi pišejo na liste in so oni za manjše zneske navadno bolj dolgi, dočim zavzemajo velike nabave le majhen prostor na računu. Po tej odredbi pa bi bil položaj ravno za velike nabave ugodnejši.
da so naši sadjarji producenti dosegli za svoje blago tako zadovoljive cene kakor že dolgo ne. Izvozničarji so pa upoštevali ta tečaj tudi pri prodajnih cenah in je vnovčenje vse naše produkcije pripisati v prvi vrsti samo temu dejstvu, kljub temu da je izvoz v Italijo radi sankcij bil nemogoč. Medtem pa je Narodna b&nka brez potrebe — kar se bo pokazalo že v najkrajšem času — reducirala našim uvozničorjem obvezno uporabo klirinških mark za plačilo njihovih obveznosti v Nemčiji od 100 na 50% in to z motivacijo, da naj s© s tem dvigne uvoz blaga iz Nemčije in s tem zmanjša klirinški saldo. Efekt te odredbe pa j© bil čisto drug, namreč ta, da se uvoz sploh ni povečal, pač pa je postal vsaj izvoz sadja povsem nerentabilen in nemogoč.
Nadalje je Narodna banka garantirala, da se bodo izplačevala klirinška vplačila po strogo kronološkem redu. Ne da bi preje opozorila Narodna banka izvozni-čarje, pa je proti koncu prošlega leta kar naenkrat opustila svojo že več kot eno leto izvajano prakso, ter je nekim izvoznikom izplačala približno 840.000 mark izven kronološkega reda, kar je bilo popolnoma napačno. Mali eks-porterji delajo z lastnim kapita-
2. Zbornice predlagajo, da se lestvica takse na račune in note zniža od predlagane višine 1 do 5 Din na največ 1 do 3 Din.
3. Vnesti bi bilo treba pojasnilo, da se morejo uporabljati krer ditne knjižice, na katere se povišuje taksa od 5 na 10 Din, tudi takrat, kadar se blago prodaja posrednikom, trgovcem in obrtnikom s ciljem, da ti prodajo blago naprej ali da ga predelajo.
4. Ublažitev kazni za protipravno delovanje, kakor se predlaga v § 26. F., je treba črtati, ker je v nasprotju s fiskalnimi interesi in z zahtevami lojalne konkurence.
5. Poleg odprave opombe I. iz tar. post. 92, kar je vredno vse pohvale, je treba črtati tudi opombo iz tar. post. 31 zakona o sodnih taksah.
6. Osvoboditev zadrug, njihovih zvez in funkcionarjev od kazni za taksne prestopke ni niti umestna niti pravična. Ne morejo sc odpuščati kazni samo eni kategoriji krivcev.
Glede brezcarinskega uvoza predmetov po § 28. predlagajd zbornice, da se dovoli zaradi zaščite domače delavnosti ta uvoz samo za blago, ki se ne izdeluje v državi.	*
Zbornic ponovno predlagajo, da« se izpremenita čl. 60. in 33. taksnega zakona in začne teči petletna zastarelost, če že ne od dne slorjenega dejanja, pa vsaj od dneva končne likvidacije tega posla.
Končno opozarjajo zbornice, da bi se morali pravočasno objaviti vsi predpisi upravne tehnične narave zaradi pravilne in lažje uporabe davčnih reform. S tem bi se tudi preprečile komplikacije, ki delajo škodo in neprijetnosti tako davčnim oblastem ko tudi davčnim zavezancem.
lom, medtem ko je večjim in velikim to absolutno nemogoče in so navezani na tuja sredstva, zbog česar bi morala Narodna banka v prvi vrsti gledati na to, da vsaj deloma razbremeni one izvozni-čarje, ki so bili prisiljeni poslu-žiti se tujih sredstev, ker so samo na ta način mogli plasirati naše produkte v inozemstvu in je s tem tudi naš kmet spravil svoje produkt© po primernih cenah v denar.
Upoštevati je tudi to, da so za izvozničarje sadja razmere mnogo slabše, nego za izvozničarje dragih naših pridelkov. Vsi drugi izvozničarji poslujejo v večjem ali manjšem obsegu vse leto in tudi vsako leto. Jabolka so pa izrazit sezijski artikel, ki se izvaža s&mo enkrat na leto in niti vsako I®to ne. To je zadostno znano iz raznih že objavljenih člankov, prav tako pa je tudi znano, da so izgubili naši izvozničarji sadja od leta 1982 do 1. 1935. ogromne vsote, ker je dobra konjunktura za izvoz sadja že radi menjajočih se sadnih letin, posebno za izvoz v Nemčijo, samo vsako drugo oziroma tretje leto.
Rezultat intervencije pri guvernerju Narodne banke je bil žal negativen. Guverner je samo svetoval, da prizadeti čimpreje prodajo svoja dobroimetja. Ako bi to storili, bi znašala kurzna razlika pri vagonu najmanj Din 8.000— do Din 9.000—. Tudi lajiku bo razumljivo, da tako velike razlike med nakupom in prodajo izvoznik ne more prenesti, zbog česar je tudi vsako nadaljnje tozadevno utemeljevanje nepotrebno.
Zbornice in predlog novega
finančnega
Naš Izvoz sad/a prošle
jeseni v
Navidezno silaina konlunktura te razvila za prizadete izvozniiarle v pravcato katastrofo
Radi negativnega rezultata intervencije pri Narodni banki so bili delegati primorani zainteresirati odločujoče činitelje za to stvar in bodo prisiljeni pod vzeti korake, da ugotovijo in odločijo za to poklicani, če je Narodna banka postopala v skladu in smiselno po našem klirinškem sporazumu z Nemčijo in če je imela pravico brez predhodnega in pravočasnega opozorila izvozničarjev, opustiti in spremeniti že nad enoletno veljavno poslovno prakso.
Kako le padalo
gospodarstvo
Iz poročila predsednika lesne sekeiie g. Škrbca
na občnem	zboru v Celju
lesno Politične vesti
Združenje trgovcev v Ljubljani
ima
55. redne iletno skupščino ▼ ponedeljek 30. mprca 1936 ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva 27. Dnevni red:
1. Poročilo predsefdlnika.
2. Poročilo tajnika.
3. Računski zaključek za 1.1985.
4. Poročilo nadzornega odbora.
5. Proračun za leto 1986.
6. Razprava o »Trgovskem listu«.
7. Samostojni predlogi.
8. Slučajnosti.
Če ob 7. uri zvečer ne bo na-vzočnih zadostno število članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, to je točno ob 8. uri (§ 374 zakona o obrtih).
Samostojni predlogi so morajo vložiti pri upravi najkasneje tri dni pred skupščino. (§ 378 zakona o obrtih.) V smislu čl. 40 pravil sta oklepni račun in proračun vsakemu članu v času od 16. do 30. t. m. na vpogled, da ju lahko pravočasno prouči.	I
Kldlor se ne udeleži skupščine, ruši disciplino v naših stanovskih vrstah ter omalovažuje prizadevanje onih tovarišev, ki se nesebično in požrtvovalno borijo za interese vseh ostalih članov. — Zato tovariši in tovarišice, vsi na skupščino!	Uprava.
V Južni Srbiji več trgovin
Našim bralcem bo Še v spominu naša polemika z »Narodnim blagostanjem«, ki je trdilo, da je Slovenija aktivna pokrajina, absolutno pasivna pa Južna Srbija. Statistika o gibanju trgovin najbolj jasno kaže, kako je bila trditev »Narodnega blagostanja« brez podlage. Dočim je nazadovalo po statistiki Zbornice za TOI v Ljubljani v Sloveniji število trgovin v letu 1935. za skoraj 1000 ali čisto natančno ga 976, se je v Vardarski banovini jpovečalo število trgovin za 1101. No\o prijavljenih trgovin je bilo namreč 2142, odjavljenih pa samo 1041. Najbolj je naraslo število trgovin v prilepskem okraju (od 262 na 439) in v skopljanskem okraju {od 1037 na 1220). To pač dovolj jasno kaže, v katerih banovinah je kriza najbolj huda in katere banovine so pomoči najbolj potrebne. Kljub temu pa naj po novem finančnem zakonu še nadalje in še ,v večji meri plačuje Dravska banovina trošarine za druge banovine!
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske bano-Ivine z dne 25. marca objavlja: Uredbo o dopolnitvi zakona o zaščiti domače lesne industrije — iiredbo o ureditvi gozdne proizvodnje in o ukrepih za sanacijo lesnega gospodarstva — Odločbo o pretvoritvi vlog in terjatev v dinarsko veljavo — Odločbo o kolkih — Popravek v uredbi o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic — Razne 'razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Iz zadružnega registra
Vpisal* se je »Jugokerarnika« Žalec, t. z. z o. z., ki bo s stroji proizvajala keramične izdelke in izdelke iz gline ter jih prodajala.
Izbrisala se je Vodovodna zadruga za mesto Gornji grad zbog razdružitve in izvršene likvidacije.
Pomen lesne trgovine za naše gospodarstvo se najbolj jasno vidi v bilanci naše izvozne trgovine. Tako po količini ko po vrednosti je bil les vsa povojna leta do 1. 1930 naš največji in najvažnejši izvozni predmet.
Pa tudi v našem narodnem premoženju pomeni lesno gospodarstvo eno najglavnejših postavk, saj dosega gozdna posest vrednost 25 milijard Din, od katere je dobila lesna trgovina in industrija v konjunkturnih časih do pol mi-lijaide Din letnih dohodkov. Pomen lesne trgovine za našo zunanjo trgovino kaže dejstvo, da smo izvozili v 1. 1924, najboljšem lesnem izvoznem letu lesa za 2500 milijonov Din, 1. 1929 pa za 1750 milijonov Din.
A tudi v socialnem pogledu je bilo lesno gospodarstvo vedno za vse prebivalstvo največje važnosti, saj je zaposlovalo na tisoče delavcev, voznikov in drugih nameščencev.
L. 1931 pa je nastala ob splošnem poslabšanju mednarodnega gospodarskega položaja tudi težka kriza za naš les. Cene lesu so začele močno padati, izvoz se je krčil in položaj je postajal vedno težji. Vrhu vsega pa je nastopila na že povsem nasičenem evropskem lesnem trgu še Rusija z dumpinškimi cenami. Posledica tega je bil nov padec cen, a proces rušenja cen se je še nadaljeval zaradi novih ovir, ki so nastale s kontingentiranjem uvoza ter ostro konkurenco držav izvoznic. Proizvodnja je prekašala povpraševanje.
Vrhu vsega pa je vladala na našem lesnem trgu še popolna desorganiziranost lesne trgovine,
kateri so se poleg tega nalagala vedno nova bremena. Začeli so se odpusti delavstva, še bolj se je poostrila borba za trge in v tej najtežji uri, ko je v resnici bila že dvanajsta ura, je začela v vrste naših lesnih gospodarjev prodirati zavest, da je le v složni in skupni borbi vseh možna rešitev.
Kako katastrofalno stanje je takrat vladalo, kažejo najjasneje številke našega propadajočega lesnega izvoza.
Stavbnega lesa smo izvozili v 1. 1930 v vrednosti 685,6 milijona Din, 1. 1931 še za 369,7 in 1. 1932 samo za 210,1 milijona Din.
Izvoz železniških pragov je padal po vrednosti takole: 1. 1930
93.8, 1. 1931 75 in 1. 1932 3,6 milijona Din.
Oglja smo izvozili 1. 1930 za 24,1, 1. 1931 za 22,2 in 1. 1932 za 13,7 milijona Din.
Izvoz lesnih izdelkov je znašal po vrednosti 1. 1930 43,8, 1. 1931
20.8, 1. 1932 le še 11,7 milijona Din.
Izvoz ekstraktov: 1. 1930 36,8, 1. 1.931 28,1, 1. 1932 12,5 milijona Din.
Skupno je znašal po vrednosti izvoz vseh vrst lesa L 1930 910,9, 1. 1931 535,1 in 1. 1932 264,1 milijona Din. Še bolj jasna je veličina nazadovanja lesnega izvoza v primeri s prejšnjimi leti. Tako je znašal lesni izvoz po vrednosti (v milijonih Din):
1. 1922	660,7	1.	1926	1.089,6
1 1923	1.615,7	1.	1927	1.398,8
1. 1924	2.291,8	1.	1928	1.618,0
1. 1925	1.416,9	1.	1929	1.830,2
Pri tej priliki pa je treba ugotoviti, čta so se v času visoke konjunkture dostikrat zanemarjala načela solidne, realne in smotrene lesne izvozne trgovine. Zato so se že zgodaj opazila stremljenja slovenskih lesnih trgovcev, da se Uredi vsaj lesni izvoz iz Slovenije V ta namen je bila dne 13. novembra v Celju anketa lesnih trgovcev Slovenije. Te ankete se je
udeležilo nad 200 lesnih trgovcev in po kritični obravnavi vzrokov, ki so privedli lesno trgovino v ta težavni položaj, se je soglasno sprejela resolucija, ki jasno kaže, da so lesni trgovci pravilno precenili položaj, da pa niso bili njih predlogi upoštevani, kakor še danes ne najdejo lesni trgovci na odločilnih mestih za svoje upravičene potrebe vedno pravega razumevanja. Tako se je v tej resoluciji med drugim zahtevalo:
Državna uprava mora posvečati lesni trgovini ve« pažnje. Še vedno se ne zahteva za izvajanje lesne trgovine dokaz strokovne usposobljenosti. Zato prihajajo v lesno stroko tudi taksni, ki niso kvalificirani za to stroko in ki ji zato kvarijo ugled. Ponovno je trgovstvo že zahtevalo izpremembo predpisov glede dostave vagonov in ležarinskih pristojbin. Končno je zahtevalo lesno trgovstvo, da se že enkrat začne graditi železniška zveza Slovenije z morjem in da se izpopolni sušaška luka, da bo ustrezala zahtevam modernega prometa.
Na podlagi sklepov ankete so se nato začele ustanavljati po trgovskih združenjih lesne sekcije. Dne 21. januarja pa je bila prva seja Osrednje sekcije lesnih trgovcev ter je bil izvoljen za predsednika inž. Kobi, za podpredsednika pa Ernest Marinc iz Celja in Fran Škrbec iz Ljubljane. V odboru pa so bili zastopniki iz vseh okrajev Slovenije.
Osrednja sekcija je takoj podala svoje poročilo o stanju lesnega gospodarstva v Sloveniji. V svojem poročilu je konstatirala, da je v Sloveniji nad 140.000 gozdnih posestnikov, da živi od gozdne posesti nad 2500 lesnih podjetij in da je direktno ali indirektno najmanj polovica prebivalstva zainteresirana na lesnem gospodarstvu. Interesi vseh teh so zaradi lesne krize ogroženi. Dejansko se je tudi že število lesnih trgovcev znižalo za 400, večina lesnih industrij pa počiva. Predvsem pa trpi lesno gospodarstvo zaradi pomanjkanja kreditov, zbog številnih taks ter vedno težje znosljivih obresti za dolgove.
Da se pomaga lesni izvozni trgovini, je izdelala Osrednja sekcija osnutek uredbe o izvozu lesa, s katero je hotela predvsem izločiti iz lesne trgovine vse one, ki niso bili strokovno dovolj usposobljeni ali katerih podjetja so imela premajhno kapaciteto. Vendar pa ni bilo mogoče doseči, da bi se ta uredba tudi izdala. Deloma ni prišlo do soglasja tudi zato, ker so v Beogradu hoteli vso lesno izv®zno trgovino centralizirati, čemur pa je Osrednja sekcija iz lahko razumljivih razlogov odločno ugovarjala. Osrednji sekciji pa se je posrečilo vsaj to, da se je ustanovila Organizacija les« nih izvoznikov dravske banovine, katere predsednik je bil inž. Kobi, podpredsednik pa inž. Zupančič.
Leta 1933. je bilo izvoljeno novo predsedstvo Osrednje sekcije ter je bil izvoljen za predsednika Fran Škrbec, za podpredsednika pa inž. Župančič. Delo sekcije je bilo živahno, pa Čeprav je imela Osrednja sekcija le silno skromna denarna sredstva. V petih letih so znašali vsi upravni in pisarniški stroški 0. S. samo 17 000 Din, za potne in druge stroške pa je skrbela Zveza trgovskih združenj.
Posebno se je trudila Osrednja sekcija, da bi dosegla zaščito lesnih podjetij, ki so že vsa štiri zadnja leta delala če ne z izgubo, pa vsaj brez dobička. Ker so jim poleg tega zamrzle njih terjatve v Italiji, naravno niso mogla plačevati svojih dolgov in zato so bile
eksekucije in dražbe vedno bolj pogoste. Neobhodno je, da se vse eksekucije in dražbe ustavijo, do« kler se ne izvede zaščita lesnih podjetij.
Nadalje je potrebno, da se uve, de sistem kontingentov in kontrola uvoza ter s tem ustvari ugodna podlaga za trgovinska pogajanja z drugimi državami. Izvoz lesa pa se mora organizirati po sistemu produkcijskih pokrajin. Centralni cdbor lesnega gospodarstva mora biti k tej organizaciji pritegnjen, država pa naj podpira izvoz z izdatnimi podporami.
Koncem svojega poročila je predsednik Škrbec še poročal o zborih in sestankih, ki jih je priredila Osrednja sekcija ter zlasti o velikem zborovanju v Ljubljani v letošnjem januarju ter o njegovih zahtevah.
Svoje s splošnim in glasnim odobravanjem sprejeto poročilo je zaključil predsednik Škrbec z besedami:
»Kakor doslej tako bo tudi v bodoče naša organizacija v teh katastrofalnih časih energično delovala v korist svojega članstva in bo nedvomno tudi dosegla uspehe, če bo seveda tudi članstvo storilo svojo dolžnost, da bo solidarno in borbeno za svoje življenjske interese.«
(Poročilo o celjskem zborovanju Osrednje sekcije objavimo v soboto.)
Sejmi in razstave
? i’1HWIiMIi—IH IIIIIIM»lilllilllHliliriWII»MaWR
Ugodnosti pri obisku švicarskega vzorčnega velesejma v Baslu
od 18. do 28. aprila 1936
Švicarski vzorčni velesejem v Baslu slavi letos svojo dvajsetletnico. Iz skromnega začetka 1.1916 se je razvila velika izložba švicarske delavnosti in švicarske kvalitete. Danes ima velesejem v Baslu 7 razstavnih dvoran na 30.000 m2; letošnje število orazstavlijalcev znaša okrog 1200.
Obiskovalec iz Jugoslavije uživa naslednje ugodnosti:
Pri vizumu: 50% popusta, to je plača samo Din 36‘25.
Na železnicah: Jugoslavija: 50% pri povratni vožnji; Avstrija: 25 do 33'3%,popusta; Italija: 30% popusta pri potovanju tja in nazaj; Švica: Brezplačna povratna vožnja v 6 dneh ali 30% popusta na vseh voznih kartah.
V hotelih: Pavšalne cene za dve prenočišči, 2 zaijtrka, 4 obede, vključno napitnina, sfr. 26-50 do sfr. 40 z ozirom na razred hotela.
Na sejmu: Brezplačna sejmska izkaznica, znižana vstopnina sfr. 150, katalog velesejma za sfr. 1	•
Sejmske izkaznice in informacije se dobijo pri vseh potniških uradih in pri švicarskem konzulatu v Zagrebu.
Levantski semenj
V Tal-Avivu (Palestina) bo VII. Levantski semenj od 30. aprila do 30. maja 1936. Na sejniu bo imela naša država lasten paviljon. Organizacijo razstave v tem paviljonu je prevzel Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v sporazumu z Jugoslovensko-palestin-skim gospodarskim odborom v Beogradu. Ker je levantsko tržišče izredne važnosti za naš izvoz, priporoča Zavod vsem našim producentom in izvoznikom, dia se poslužijo te ugodne propagandne prilike. Za podrobne informacije se je obrniti neposredno na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu ali na Jugo-slov ensko-palestinski gosp oda rski komitet v Beogradu.
Rimska pogajanja Avstrije, Italije in Madjarske so bila zaključena s podpisom treh protokolov.
S prvim in tretjim protokolom se ustanavlja (po zgledu Male antante) konzultativni svet vseh treh držav, ki ga tvorijo njih zunanji ministri. Z drugim protokolom se obvezujejo vse tri države, da se ne bo nobena država glede ureditve Podonavja pogajala z drugimi državami posamič. (G. Sušniku ne bo torej več dovoljena nobena ekstratura v Prago.)
Sušnik je izjavil po podpisu protokolov, da se ne skriva za protokoli noben vojaški dogovor. Ma-djarski listi pa pravijo, da je cilj vseh treh držav sklenitev carinske unije.
Mussolini je poslal pozdravno
brzojavko predsedniku albanske vlade. V brzojavki izreka Mussolini simpatije italijanskega naroda svoji zvesti zaveznici. Albanija je namreč morala pred kratkim sprejeti vse pogoje Italije, ki deloma jemljejo Albaniji vsako gospodarsko neodvisnost, da je postala že čisto kolonija Italije.
Na seji strokovnih korporacij je napovedal Mussolini, da bo mesto sedanje poslanske zbornice kmalu imenovana fašistična korporativna zbornica, ki jo bodo tvorili zastopniki 22 korporacij. To se bo zgodilo, ko se bo zmagovito končala vojna v Afriki.
Mednarodni položaj se še vedno ni izbistril. Nemški odgovor se šele pričakuje. Listi poročajo, da bo Nemčija vse predloge, da bi umaknila svoje čete iz Porenja odločno odklonila. Nevtralne države so sklenile, da ne pošljejo nikakjh čet v Porenje. Francija je sporočila, da se o nemških protipred-logih sploh ne bo pogajala. V podkrepitev te izjave se je Flandin odpeljal iz Pariza v svoj volilni okraj. Italija izjavlja, da more podpisati novo locarnsko pogodbo šele po odpovedi sankcij proti njej. Iz Belgije pa se že poroča o delni mobilizaciji vojske. Vendar pa splošno prevladuje prepričanje, da bo mogoče tudi sedanja težka nasprotja vendarle premostiti z mirnim sporazumom.
Nemčija je končno odgovorila na predloge locamskih držav. Direktno na te predloge sploh ne odgovarja, pač pa omenja, da j® pripravljena na nadaljnja pogajanja, ki pa se morajo vršiti na bazi popolne nemške enakopravnosti z drugimi silami. Podrobnejši odgovor pa bo dala nemška vlada šele po volitvah. Splošno mnenje je, da se bedo šele maja meseca začela pogajanja o nemških protipredlo-
fih. Zaenkrat imajo besedo nem-ki in francoski volilci.
Svet Zveze narodov je svoje zasedanje odgodil, ker poročilo lo-carnskih držav še nima definitivnega značaja. Prihodnjič se sestane Svet zopet v Ženevi.
Nemška letala so se pojavila nad Strassbourgom. Neko letalo je letelo čisto nizko, očividno je hotelo fotografirati okolico mesta.
Veliko pozornost je vzbudilo v diplomatskih krogih, da kandidirajo v nemški parlament na odličnejših mestih tudi nekateri najbolj znani avstrijski emigranti. Med njimi tudi znani dr. Habicht. To pač ne kaže, da bi Nemčija le količkaj opustila svoje napadalne namene proti Avstriji.
Turški zunanji minister Aras je sporočil članom Sveta Z. N., da bo Turčija odpovedala vojaške klavzule lozanske pogodbe, utrdila Dardanele in zahtevala popolno suverenost nad Dardanelami, Bo-sporom in Marmarskim morjem, kakor hitro bo prišlo do sporazuma med locarnskimi silami.
Z etiopskega bojišča poročajo Italijani samo o svojih letalskih napadih. Zlasti hudi so ti napadi na južni fronti. Italijani očividno pripravljajo ofenzivo proti Ha-rarju. Iz Adis Abebe pa se poroča o uspehih etiopske vojske na severni fronti. Med drugim se poroča, da je padel oddelek 600 al-pincev v zasedo ter bil ves uničen.
Italijanska letala so bombardirala Džidžigo in vrgla na mesto 25 ton bomb. 15 ljudi je bilo ubitih, 85 pa ranjenih, med katerimi je mnogo Arabcev ter 8 Angležev. Tudi bolnišnice obstreljujejo italijanska letala kar neprestano.
Mir v Španiji je zopet obnovljen, kakor je izjavil drž. podtajnik za notranje zadeve. Tudi stavke so se nehale.
Japonski ministrski predsednik Hirota je izjavil, da ni prav nobene nevarnosti, da bi prišlo do vojne med Rusijo in Japonsko.
Zaradi neprestane komunistične agitacije je bilo v braziljski prestolnici razglašeno obsedno stanje.
Zaradi zadnjega vojaškega upora na Japonskem bo cela vrsta naj-višjih japonskih oficirjev zamenjana.
Denarstvo
Lombardna posojila Poštne hranilnice
Poštna hranilnica daje proti 7% obrestim na državne papirje posojila v tej višini: 250 Din na eno obveznico vojne škode (nominala 1000 Din), 50 Din na obveznice 7% investicijskega posojila (nominala 100 Din), 35 Din na obveznico 6% begluškega posojila (no-ininala 100 Din), 30 Din na obveznico 4% agrarne obveznice (nominala 100 Din), 4000 Din na delnico Narodne banke. Državna hipotekarna banka pa daje na obveznice drž. papirjev lombardna posojila do višine 80% njih tečajne vrednosti, in sicer proti 7% obrestim. Ne more se ravno reči, da bi bila Poštna hranilnica posebno uslužljiva.
Rentabilnost naših državnih papirjev
Po tečajih zadnjega tedna se obrestujejo naši državni papirji takole: 2'5% vojna škoda daje dejansko 7-01% obresti, 4% agrarne obveznice 8'69%, 6% begluške obveznice 9-19%, 7% investicijsko posojilo 8'64%, 7% Blair 9'72% in 8% Blair 9‘85% obresti.
Odlog plačil je dovoljen:
Hranilnici in posojilnici v Hajdini za dobo 6 let za njene dolgove, nastale do 18. novembra 1935. Obrestna mera za stare vloge po 2% bruto.
Krekovi posojilnici v Mariboru za dobo 6 let za dolgove, nastale do 15. novembra 1935. Obrestna mera za stare vloge po 2 in pol odstotka.
Hranilnici in posojilnici v Vel. Laščah za dobo 6 let za dolgove, aastale do 3. maja 1934. Obrestna mera za stare vloge po 2 odstotka.
Važna olajšava za zavezance rentnine
Po § 30. novega finančnega zakona se bodo vodili v posebni evidenci rentninski zavezanci, ki pravilno prijavijo davčnim oblastem svoje terjatve in dogovorjene koristi od njih in ki dokažejo, da zbog plačilne nesposobnosti dolžnika ali pa zbog veljavnih zakonskih predpisov (zaščita kmetov) ne morejo priti do dogovorjenih koristi. Tem zavezancem bo rent-nina odmerjena kasneje, in sicer vsakokrat od onega zneska, ki ga dobe od dolžnika. Upnik je dolžan, da v 15 dneh prijavi vsako plačilo dolžnika, sicer izgubi preje navedeno ugodnost in bo vrhu-tega še v smislu čl. 138. zakona o neposrednih davkih kaznovan, če bi dobila davčna oblast od koga drugega prijavo o plačilu dolžnika. Ta ugodnost ne velja za upnike, za katere bi kdo drugi pred njihovo prijavo davkariji javil, da so dobili plačane svoje terjatve ali del njih od dolžnikov.
Če je bila upniku že preje odmerjena rentnina, potem bo davčna oblast na prijavo davčnega zavezanca in njegovo dovolj obrazloženo zahtevo z izterjavo dolžne rentnine počakala.
•
Bolgarska Federalna banka, ki dela s francoskim kapitalom, ter Takovska banka, ki Ima večinoma domači kapital, se bosta po vesteh bolgarskih listov fuzionirale.
Grška narodna banka je dosegla v L 1935 93,6 milijona drahem či-ftega dobička. Kakor lani bo tudi le.tos izplačala banka od vsake delnice 2750 drahem dividende.
Italijanska banka Credito Ita-‘‘fno, ki ima 500 milijonov lir del-
,e glavnice, tudi letos ne bo zPlačala nobene dividende, pa če-P.rav je dosegla 21,9 milijona lir cistega dobička.
Naša izvirna in umetniška reklama
V igralnici kavarne »Zvezde«
6l» predložil p. t. interesentom
Vpogled nekaj svojih »vzorcev«, ačrtov za reklamne tiskovine,
kar sem jih v naglici lin v najbližji 'bližini 'mogel zbrati. (Manjkajo še načrti za »naslove« za ovoje, etikete itd.)
Rad se držim ameriškega načina pojmovanja reklame, ki mi je prirojen. Gre mii za to, da vzbujam v občinstvu najživahnejše zanimanje za priporočane izkilelke (pri-
jdelke, prireditve) in da, kar se da krepko, vtisnem ta priporočila v njegov spomin, predvsem z izvirno dovtipnostjo (Schlager!), ne da pri tem preziram tudi izvirnost' v tehniki, formi. Skušam biti1 po možnostih kolikor mogoče preprost v izraznih sredstvih, a skrbim, da je reklama vzlic nekomplicirano-
sti tehnične izvedbe v tisku maksimalno učinkovita, t. j. varču-jem tudi z denarjem p. t. naroči-teljev(-ic) reklamnih načrtov.
H. Smrekar, um. slikar in grafik, Ljubljana VII., Aleševčeva ul. 38.
Tel. št. 2332.
Vprašanje ljubljanske
bolnišnice
Ne o bodoči, temveč o sedanji bolnišnici treba govoriti
V ljubljanskih listih se v zadnjem času mnogo piše o ljubljanski bolnišnici. Hvalevredno je to zanimanje, toda bojimo se, da se je obrnilo že v smer, ki ne more biti vsaj trenutno koristna. Razpravlja se namreč o tem, kje naj bo bodoča, velika in moderna ljubljanska bolnišnica. Kakor je že pri nas navada, mnenja seveda o tem niso enotna. Tako predlagajo nekateri, da se zgradi nova bolnišnica v okolici Rožnika ali pod Rožnikom, drugi predlagajo, da se vse bližnje ozemlje sedanje bolnišnice uporabi za novo bolnišnico, tretji zopet predlagajo Golovec, ki je tudi dejansko za bolnišnico najbolj prikladen.
Toda med tem ko se lomijo kopja za bodočo bolnišnico, pa vladajo v sedanji bolnišnici še naprej stare in nevzdržne razmere. Med tem ko se prepiramo, kje naj bo bodoča bolnišnica, pa leže po trije bolniki na eni postelji, operirajo zdravniki kar v bolniških prostorih in je še naprej zdravje in življenje bolnikov ogroženo zaradi prenasičenosti zraka z raznimi bacili in bakterijami. Vsa ta debata zaradi bodoče bolnišnice se nam zdi prav tako odveč, kakor če bi se prepirali kadar hiša gori, kakšna naj bo fasada nove hiše. Vse ob svojem času in kadar hiša gori, je treba misliti le na to, kako se bo mogla hiša rešiti, dočim je fasada nove hiše šele muzika dalj-nje bodočnosti.
Prav tako je z ljubljansko bolnišnico. Razmere so postale na tej bolnišnici zaradi njene prenatrpanosti že tako neznosne, da moremo reči, da je stanje isto, kakršno je, kadar hiša gori. Tu treba samo reševati, tu treba samo delati na to, da se te neznosne razmere čim preje odpravijo, da bo čim prej konec tega kulturnega škandala, da morajo tudi po trije bolniki ležati na eni postelji ali pa da leže bolniki med posteljami na tleh!
Pri tako obupnih razmerah, kakršne so v ljubljanski bolnišnici, pa debata o bodoči moderni bolnišnici ni le odveč, temveč naravnost škodljiva. Kajti zelo lahko se pripeti, da bo poslužila vsa ta debata odločujočim gospodom še v izgovor, da bi že dovolili kredit za odpravo sedanjih kričečih ne-dostatkov, da pa je treba še malo potrpeti, ker je na programu ustanovitev velike in moderne bolnišnice. Pa tudi to bi se moglo zgoditi, da bi potem gospodje dejali, da na ustanovitev velike in moderne bolnišnice še ni mogoče misliti, ker si v Ljubljani niso na jasnem, kje naj bo nova bolnišnica. In z izgovorom, da treba počakati, da se ta spor reši, bi bila odložena ad
alendas Graecas tako izpopolni-ev stare ko zgraditev nove bolnišnice l Zato pustimo lepo ob stra-“ .načrte o bodočnosti nove bolnišnice ter posvetimo svojo skrb le razmeram v sedanji bolnišnici. O teh je treba neprestano pisati, tu treba kar venomer dregati, tu ne sme biti nobene popustljivosti in nobenega odneha-nja in tu so potrebni krepki in glasni protesti! Nehigienskim in nekulturnim razmeram v ljubljanski bolnišnici treba napraviti konec in zato se mora takoj začeti z graditvijo potrebnih paviljonov.
Vse kaže, da se naša javnost ne zaveda, da je vprašanje bolnišnice tudi nad vse važno gospodarsko
vprašanje. Ze itak povzroča vsaka bolezen silne stroške, če pa v bližnjem mestu ni dobre javne bolnišnice, pa more zdravljenje požreti tudi celo premoženje. Dejansko gredo tudi cela premoženja v tujino, ker se ljudje že boje iti v ljubljansko bolnišnico. Kdor le količkaj more, gre v tuje sanatorije in žrtvuje deset in desettisoče, ker so ga preplašile razmere v ljubljanski bolnišnici. V enem letu bi s tem denarjem, ki gre za tuje sanatorije, mogli razširiti ljubljansko bolnišnico tako, da bi bili vsaj glavni nedostatki odpravljeni.
Ljubljanska bolnišnica tudi ni le stvar Ljubljane. Vsa Gorenjska je brez bolnišnice, vsa Notranjska in velik del Dolenjske so navezane na ljubljansko bolnišnico. Prav za prav pa tudi vsa Slovenija, ker bi morala biti ljubljanska bolnišnica osrednja bolnišnica za vso Slove-nijo.
Povečanje ljubljanske bolnišnice
je sedaj po odpravi II. razreda tem bolj potrebna, ker ta malo preudarjena novotarija, ki dokazuje samo silno slabo pojmovanje demokracije, bo še bolj gnala ljudi v tuje sanatorije.
Pa še nekaj je treba poudariti! Ni bolj važne javne naloge kakor je skrb za zdravje, ki je največji kapital. Zato pa tudi velja: Kaj nam pomagajo lepe lučke po parkih, kaj razne druge lepe stvari, če pa smo tako zaostali, da ne moremo bolniku dati niti to, da bi lahko sam spal v svoji postelji. Pri takšnih razmerah so pač malo prepričujoče vse besede o našem kulturnem napredku, kajti kje naj se sploh pokaže kultura človeka, če ne pri negi bolnikov!
Zato pa odpravite to sramoto in začnite z razširjenjem ljubljanske bolnišnice. Ko bo pa to storjeno, se bomo pa kregali, kje naj bo nova bolnišnica! Do takrat pa konec s to debato.
Preobdaienie naše industrije
Akcija za ustanovitev industrijskih nabavijalnlh zadrug
Pod predsedstvom dr. Gjorgjc. vica je imelo v nedeljo Združenje industrialcev v Beogradu svoj tretji redni občni zbor. Zboru je bilo predloženo obširno poročilo uprave o stanju domače industrije. Iz poročila posnemamo:
Naše gospodarstvo trpi zelo, ker je postala naša država proti svoji volji upnik tujih držav, da znašajo njene terjatve za izvoženo blago že nad 250 milijonov Din.
Sankcije proti Italiji so zelo težko zadele našo industrijo, zlasti lesno, indirektno pa tudi tekstilno. Uvoz iz Italije je padel za 353%, izvoz v Italijo pa za 125%. Naša tekstilna industrija je dobivala bombažno predivo predvsem iz Italije. Ko so se začele izvajati sankcije, so bile rezerve prediva hitro potrošene, od drugod pa se je novo predivo dobilo le težko. Češkoslovaške predilnice niso mogle kriti vseh potreb in so stornirale celo že preje sprejeta naročila. Poleg tega so zahtevale od naših industrij zdravih deviz, ki jih pa tekstilne tvornice niso mogle dobiti od naše Narodne banke.
Stanje industrije se je sicer nekoliko zboljšalo. Vendar pa bi bilo napačno sklepati iz narastka števila zavarovanih delavcev, da so se razmere znatneje zboljšale. Kajti statistika zavarovanih delavcev ne izkazuje tudi števila brezposelnih, ki se stalno veča zaradi stalnega dotoka delovne sile iz dežele ter zmanjšane emigracije. Industrializacija naše države je še vedno potrebna, seveda pa se mora ta izvrševati po načrtu. Za nekatere industrijske panoge je že dosežena gornja meja razvoja, tako zlasti za mlinsko industrijo in tudi za tekstilno. Ustanavljanje takšnih novih industrij bi bilo zato treba omejiti.
Industriji se dostikrat očita ne-razmerje med cenami njenih izdelkov in cenami kmetijskih pridelkov. Toda pozablja se, da ni vedno industrija kriva za to ne-razmerje. Tako na primer znaša trošarina na sladkor 8 Din za kg, dočim je sladkor v tvornici le po 3 do 4 Din. Poleg tega pa je slad-
kor obremenjen še z drugimi davščinami. Pivovarniška industrija plača od vsakega hektolitra 264,4 Din raznih davščin in zaradi teh velikih davščin je postalo pivo predrago, da je padel njegov kon-sum od 740.000 hi v 1. 1927 na 210.000 hi v 1. 1934. Prav tako obremenjuje industrijo silno trošarina na električni tok. V nekaterih krajih je zaradi te trošarine padel konsum električnega toka za 20%. Pri nas se žal pozablja na izkušnje, ki sta jih imele Francija in Anglija s previsokimi trošarinami. V obeh državah so spoznali, da previsoke trošarine škodujejo konsumu in s tem tudi državnim financam. Zato so znatno zmanjšale dajatve na potrošnjo ter s tem dosegle, da je promet narastel, s tem pa tudi državni dohodki.
Poročilo govori nato o težkočah, s katerimi se mora boriti beograjska industrija kruha. Nato pa poročilo pohvalno omenja, kako skuša pomagati industriji beograjska občina. Tako je občina znižala industriji ceno za električni tok, znižala je nadalje trošarino in vodarino. Poleg tega plačuje beograjska občina vse svoje račune hitro in zanesljivo. (Dobro bi bilo, da bi tudi naše občine na podoben način podpirale našo industrijo. Op. ured.)
Po poročilu uprave je predlagal tajnik združenja, da se ustanovi nabavljalna zadruga, ki bi nabavljala za industrije premog, razne maže ter druge potrebščine. Proti temu predlogu pa je nastopil Milan Stanojevič, ki je dejal, da je nepotrebno hiteti z ustanovitvijo te zadruge, ker bi trgovci, ki so dosedaj oskrbovali industrijo s temi potrebščinami, upravičeno očitali industriji, da jim ne pusti živeti. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da uprava združenja podrobneje prouči ta predlog.
Končno je bilo sklenjeno, da se prouči vprašanje nastavitve posebnih strokovnjakov, ki bi svetovali posameznim industrijam, kako bi mogle zboljšati svojo proizvodnjo ter jo poceniti.
Velika pomladanska modna revija Obrtniškega druStva
Obisk na veliki spomladanski modni reviji Obrtniškega društva je odličen in nad vse zadovoljiv. Posebno včeraj na praznik Marijinega oznanjenja je bila revija zelo dobro obiskana. Ljubljanskemu prebivalstvu treba priznati, da se pomena in važnosti modne revije za naš obrt zaveda.
Tako izredno dober obisk revije pa je tudi najbolj dragoceno priznanje tako prirediteljem revije kot tudi vsem tvrdkam, ki pri reviji sodelujejo. Vse te tvrdke pa so se tudi v resnici potrudile in vsak dan prinaša nove toalete in nove kreacije naših modistinj, šivilj in krojačev, da vidi tudi redni obiskovalec revije — in tudi takšnih je — vsak dan nekaj novega.
Bistveno pa je pripomogel k uspehu revije tudi neumorni ih vedno dovtipni konferansje Mirko Jelačin. Soglasna sodba vseh obiskovalcev je, da si boljšega konfe-ransjeja sploh ni mogoče misliti. Seveda pa treba izreči vse priznanje tudi aranžerju revije arh. Mesarju in vsem, ki so pripomogli k prodornemu uspehu revije.
Končno naj nam bo dovoljeno, da še navedemo po vrstnem redu vse tvrdke, ki sodelujejo pri reviji in ki so se s svojimi izdelki ter s predmeti, ki jih prodajajo, izkazale kot prvovrstne ljubljanske tvrdke.
Damski saloni;
Bazanella Kuža, Gajeva ul. 6/1. »Danica«, Pelc Danica, Aleksandrova cesta 2.
»Hity« d. zo.z., Kongresni trg 13/1. Kancler Irena, Šelenburgova 7/1. Kudar Lina, Knafljeva ul. 4. »Lady«, živec Ema, Tyrševa la/III. Pučnik Anka, Šelenburgova ul. 7/1. Ravnikar Malči, Gajeva ulica 3. Renčelj Vida, Kongresni trg 15/11. Selan Olga, Sv. Petra cesta 95. Seljak Fani, Miklošičeva c. 16/11. Sever Živka, Bleivveisova c. 3/II. »Vogue«, Ravnihar Danica, Aleksandrova cesta 16/1.
Krojaški saloni: »Chevalier«, Boc Josip, Tavčarjeva ulica 4.
Dovžan Ivan, Sv. Petra cesta 81. Iglič Fran, Pražakova ulica 10. Jelovšek Josip, Kongresni trg 8. Lombar Alojzij, Ljubljana VII., Celovška cesta 53.
Pučnik K., Šelenburgova ulica 1.
Modistinje:
»Chic«, Kajfež Marija, Wolfova 3. Gregorc Stana, - Jančigar, Šmar-tinska cesta 6/1.
»Klobuček«, Podboj M., Gajeva ul.
(pasaža nebotičnika).
Klopčar Mira, Kongresni trg 4. Slabina Marija, Gosposka ulica 5. Stegnar Ivanka, Stritarjeva ul. 9. »Truda«, Peteln Truda, Aleksandrova cesta 5.
Krznarstvo:
Roth L., Mestni trg 5.
Saloni steznikov:
Salaj Irena, Tyrševa c. la/II. Stuzzi Matilda, Tavčarjeva ulica 4.
Čevljarji:
Ješe Janko, Miklošičeva cesta. Mulej Lovro, Frančiškanska ul. 8. Peternel Mihael, Krakovski nasip štev. 10.
Zalokar Alojzij, Mestni trg 19. Zarnik Alfonz, Gajeva ulica 9.
Galanterija:
Slatnar J., Šelenburgova ulica 6.
Modne potrebščine:
Kette I., Aleksandrova cesta. Lesjak V., Šelenburgova ulica 3. Soss K., Mestni trg.
barva, plesira in
Ze v 24 urah 5*\ss;
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ni. 3. Telefon št. 22 72.
Nove knjige
Sienkiewicz: Križarji II. del. Iz
poljščine prevedel dr. Rudolf Mole. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Kot 59. zvezek Ljudske knjižnice je izšel II. del znamenitega poljskega narodnega romana Križarji. Značilna priljubljenost tega romana med slovenskim narodom je, da še menda ni doživel noben tuj roman v slovenščini toliko izdaj, ko baš Križarji in da je vendar bila vsaka izdaja hitro razprodana. Razlog za to priljubljenost »Križarjev« med slovenskim narodom je seveda v prvi vrsti v sijajnih pisateljskih kvalitetah Sienkiewicza, ki so tako izredne, da si je celo kot Slovan pridobil Noblovo nagrado za književnost. Za uspeh »Križarjev« med Slovenci pa je odločilne važnosti še ena stvar. »Križarji« so eden tistih redkih romanov, ki slika boj med germanstvom in slovanstvom in ki se konča z zmago slovanstva. A ta zmaga se opira na historično resnico, kako so združeni Poljaki in Litovci strli moč mogočnega in ošabnega Nemškega viteškega reda in si zgradili svojo narodno državo. Redkokdaj more brati naš človek tako zanosne dogodke, zato pa te redke prilike učinkujejo nanj tem mogočneje. Vrhu tega pa so glavni junaki romana popisani s takšno ljubeznijo, da jih takoj vzljubi tudi bralec in da z njimi preživlja vse slavne dni iz poljske zgodovine.
Priznanje založnici, da je zopet izdala veliko delo nesmrtnega poljskega romanopisca v ljudski izdaji, a vendar tudi v nad vse okusni opremi.
Knjigo, kakor so »Križarji«, pač ni treba še posebej priporočati.
Omenjamo le še nizko ceno knjige, saj velja II. del Križarjev broširan Je 64, lepo vezan pa 80 Din.
L slovenski izseljeniški kongres v Ljubljani
Izseljeniška knjižnica, št. 7. — Izdala in žaložila Družba sv. Rafaela.
Knjižico, ki jo je izdala pod gor njim naslovom Družba sv. Rafaela, vsebuje stenografski zapisnik o I. slovenskem izseljeniškem kongresu, ki je bil dne 1. julija 1935. v Ljubljani. Namen knjižice je sicer v prvi vrsti propaganden, vendar pa prinaša mnogo več, kajti iz nje je razvidno vse stanje našega izseljeniškega problema. Čeprav ni kmalu naroda, za katerega bi bilo izseljeništvo že številčno tako ogromnega pomena, ko za slovenski narod, se je vendar pri nas posvečala temu vprašanju mnogo premajhna, dostikrat celo sploh nobena pažnja. Knjižica Družbe sv. Rafaela zasluži zato vse priznanje in kdor se količkaj zanima za naš nacionalni problem, ta bo z zanimanjem prečital poročilo o I. izseljeniškem kongresu. Knjižico, ki velja le 10 Din, priporočamo zato prav toplo.
Februarska številka »Industrijskega pregleda«
in proizvodnji aluminija poroča inž. čubelič, o naši industriji kože in njenem pomenu pa inž. H. Gav-rilovič. Posebej opozarjamo na članek inž. Plemclja jz Ljubljane, ali naj uporabljamo asfalt ali beton pri gradnji naših cest. O glicerinu in njegovem pomenu piše inž. Škvarkin, o industriji olja pa g. Jovanovič. Sledi članek o sladkorni industriji in cenah sladkorja. Nadalje članki: H. Kramer: Ka-
ko rešiti vprašanje klirinških terjatev proti Nemčiji, dr. Vitez: Svetovna proizvodnja svile, Mavrovič: pomen propagande v gospodarskem življenju. Hronicus se sprašuje: Kdo je kriv? in pri tem v celoti podpisuje članek, ki ga je objavil »Trg. lisk. »Zakaj tuji ka-pitali«, »Problem Bafe«, »Jadranske ladjedelnice«, »Naša industri-
poroča o stanju naše industrije ter daje podnet za napredek našega gospodarstva.
Znova priporočamo vsem gospodarskim ljudem »Industrijski Pregled« kar najtopleje. Zlasti pa bi bilo želeti, da bi ga redno in vestno brali tudi naši birokrati; morda bi potem vendar enkrat spoznali, kako se more in mora
ja upognjenega pohištva« in še ce-1 podpirati gospodarska delavnost v la vrsta drugih člankov in notic | državi.
Težko	stanie s
špecerijskim in kolonialnim	b
V nedeljo je bila v Beogradu letna skupščina trgovcev s kolonialnim, špecerijskim in delikatesnim blagom. Na skupščini se je ugotovilo, da je promet zelo nazadoval, kar je posledica silno zmanjšanje kupne moči prebivalstva. Poleg tega pa niti ena trgovinska stroka ne trpi tako zelo zaradi konkurence raznih privile-g'ranih zadrug in konzumov, kakor baš kolonialna in špecerijska. Zaradi teh privilegijev so tudi dohodki drž. blagajne padli, fiskus pa hoče sedaj to izgubo nadoknaditi s še večjim obdačenjem trgovcev. V času splošnega nazadovanja poslov mora spraviti to povečanje davčnih bremen vso trgovino s špecerijskim, kolonialnim in delikatesnim blagom ter vso mešano trgovino na rob propada. Položaj te stroke se je poslabšal tudi zato, ker se predmeti kolonialne in špecerijske stroke prodajajo tudi v vedno večji meri v lekarnah in drogerijah. Z Ustanovitvijo pro-dajalnice »Ta-Ta« je nastala nova nevarnost za špecerijsko in kolonialno stroko. Posebno so zadeti špeceristi tudi zaradi tega, ker morajo vedno številnejšim stran-
sk.
kam dajati blago na up. Kredit pri trgovcu je mnogim brezposelnim zadnja rešitev. Položaj trgovca pa je danes mnogo preveč obupen, da bi smel dajati še nadalje na kredit in zato se je na zboru sklenilo, da se uvedejo črne knjige za vse dolžnike po trgovinah.
Kakor v Beogradu, tako je tudi v \seh drugih mestih položaj špeceristov in malih trgovcev vedno bolj obupen. Konkurenca je vedno bolj ostra ter dobiva mestoma že čisto značaj umazane konkurence. Poleg tega zniža vsako zvišanje mestnih in državnih trošarin zaslužek trgovca, ker se pač morejo li poviški samo za zeleno mizo prevaliti vedno tudi na potrošnika. Toda žal se gospodom za zeleno mizo ne more nič dopovedati, ker za nje je važna samo teorija, dočim so jim zahteve praktičnega življenja ali španska vas ali pa se jih ne tičejo. Ni čuda, da je vedno večje število špecerijskih, kolonialnih in delikatesnih trgovin, ki niso več mogle vzdržati v neravnem boju in ki so morale likvidirati. Ali tudi zaprte trgovine odločilnih gospodov še ne bodo izmodrile!
Doma in po sveto
Novo	gospod
koncesijo	dob
je s svojo pestro, poučno in zanimivo vsebino zopet razveselila vse bralce te naše odlične revije. Cela vrsta najbolj aktualnih člankov kaže pot, po kateri bi morala kre niti naša oficialna državna gospodarska politika, da bi prišli do blagostanja. Zalibog pa se moramo še vedno bati, da niti besede te naše strokovno tako izvrstno urejevane revije ne bodo imele pri naši birokratizirani upravi pravega učinka.
Iz vseskozi aktualne vsebine najnovejše številke »Industrijske' ga Pregleda« naj navedemo vsaj nekatere glavne članke:
V uvodniku se opozarja, kako je industrializacija države še vedno eden naših glavnih problemov. O industrijski politiki razpravlja dr Mirkovič, izredni univ. profesor v Subotici. 0 naši industriji boksita
»Berliner Tagblatt« objavlja vest iz Dubrovnika, da je neka angleška družba izvedla zelo obsežne preiskave o rudnem bogastvu krajev v okolici borskega rudnika. Preiskava, ki se je raztezala na več sto kvadratnih milj, je dala zelo dobre rezultate. Odkrili so ne samo velika ležišča bakra, temveč tudi zlate in srebrne žile. Angleška družba si je že zagotovila od jugoslovanskih oblasti koncesijo za ta kraj. Kakor se sliši, se bo ustanovilo podjetje, ki bo proizvajalo na leto do 40.000 ton čiste ga bakra in do 60.000 unč zlata.
Rentabilnost novega podjetja je že zagotovljena, ker bo delalo to podjetje pod istimi pogoji ko bor-ski rudnik. Angleški geologi so izračunali, da znašajo proizvodni stroški za tono rude največ 12‘5 funta, dočim znašajo ti stroški v todeziji in Chilu do 20 funtov. To pa predvsem zato, ker se pridobiva pri nas pri bakru kot stran ski produkt tudi zlat«. (Pa menda tudi zato, ker so pri nas koncesije posebno poceni, ravno tako pa tu di delovna sila. Op. ured.) Ker so pogoji za novo podjetje tako izred no ugodni, se izvajajo priprave za ustanovitev novega podjetja v po. spešenem tempu Po mnenju geologov pa se more proizvodnja v Jugoslaviji kljub tem že izredno ugodnim pogojem še razširiti in poceniti.
Berlinski list pripominja na to vest, da se v Jugoslaviji opaža stremljenje, da se ustanovi lastna jugoslovanska industrija bakra ter da se začne v Jugoslaviji tudi predelovati baker. Ker so mezde nizke, bi moglo biti tudi predelovanje bakra tako ceneno, da bi vzdržalo vsako tujo konkurenco.
Kakor je v resnici potrebno, da ne bi izvažali v tujino samo surovi baker in nato za drag denar uvažali iz tega bakra napravljene ba-
krene žice in druge predmete, tako pa bi bilo za nas mnogo bolj važno, če bi znali tudi s»mi začeti izkoriščati naša rudna bogastva. Ali res ni v Jugoslaviji kapitalista, ki ne bi hotel imeti tako lepega dobička ko Angleži in Francozi? V resnici vzorni gospodarji smol Tisti naši kapitalisti, ki pa ne žive v Sloveniji, ki so si napravili milijonska premoženja imajo denar naložen v Švici ali v drugih zapadnih deželah, kjer ne dobe skoraj nikakih obresti za svoj denar. V naša podjetja, ki nosijo milijonske dobičke, pa na lagajo tuji kapitalisti denar 1 In še se kdo čudi, če ni denarja.
Dobave - licitacije
Obče odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 27 marca ponudbe za dobavo 16.650 pol konoeptnega papirja.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 1. aprila ponudbe za dobavo fosforbronce v masivnih palicah, kromovega nikljastega jekla, jeklene žične mreže in »Kra-ger-Kali-patron«; do 8. aprila o dobavi raznega tesnilnega materiala (azbestna vrvica, klingerit itd.).
V intendanturi štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo 30. marca ofčrtna licitacija za do-bavo ljudske hrane (kava, kakao, paprika, suho grozdje, citrone, in dne 26. marca za dobavljanje mesa ljubljanskemu garnizonu za čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1.
Dne 30. marca bo v intendanturi štaba Komande III. armijske oblasti v Skoplju ofertna licitacija za nabavo raznih pisarniških potrebščin.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik
sprejema do 2. aprila ponudbe za dobavo Škarij za pločevine, raznih vijakov, ročnih svedrov in jeklenih cevi; do 9. aprila za dobavo 2.000 kilogramov čistega bencina.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Proračunska debata v senatu je v načelu končana in senat je v načelu soglasno proračun sprejel. Nato je takoj prešel v podrobno razpravo in sprejel tudi že večino proračunov posameznih ministrstev. Posebno zanimanje vlada za debato o finančnem zakonu ter za glasovanje o tem zakonu.
Načelne važnosti je bil v proračunski debati govor senatorja Simonoviča, ki se je dotaknil najbolj perečega vprašanja, če ima sploh senat pravico zavrniti proračun. Simonovič je to pravico senatu odrekel, ker bi sicer mogel senat povzročiti tudi razpust skupščine, kar pa čisto gotovo ni pravica senata. Na vsak način pa so njegova izvajanja dokazala, da je naša ustava o tem vprašanju mnogo preveč pomanjkljiva.
Delovni klub se je ustanovil v senatu. Njegov predsednik je Milan Simonovič, I. podpredsednik dr. Ante Pavelič, II. dr. Karameh-medovič, tajnik G j uro Kotur in blagajnik Georg Grassel.
Senator Ivan Hribar je interpe-liral ministrskega predsednika zaradi govoric o prevzemu Zenice po Kruppu. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je takoj odgovoril na interpelacijo ter v glavnem navedel naslednje: Vodijo se samo pogajanja med družbo Zenica in Kruppom glede dobave novih stro-,ev. Krupp ne dobi nobenih delnic. Nastavljeni bodo le domačini. Zenica bo v bodoče izdelovala samo predmete, ki jih druge domače železarne ne izdelujejo. Zlasti bo izdelovala nosilce za mostove in tračnice. Mi smo uvažali doslej letno za 200 milijonov din predelanega železa iz tujine, čeprav imamo doma bogate železne rudnike. Prav tako uvažamo po nepotrebnem bakrene predmete in aluminij. Takšni neracionalni gospodarski politiki hoče napraviti vlada konec. Senator Hribar se je s tem odgovorom zadovoljil.
Umrla je v Ljubljani gospa Marija Jeras, rojena Kos, mati upravnika »Trgovskega lista«. Pokojnica je bila prava slovenska mati, ki se je vsa posvetila svoji rodbini ter lepo in v narodnem duhu vzgojila vse svoje otroke, od katerih so vsi dosegli ugledne pozicije. Naj starejši sin Ivan je ravnatelj »Sladkorja«, drugi sin Josip je profesor in znani solunski dobro-voljec, tretji Srečko je magistratni uradnik, četrti Franc pa je upravnik našega lista in knjigovodja tiskarne »Merkur«. — Plemeniti pokojnici bodi ohranjen časten spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
Na visoki trgovski šoli na Dunaju
je diplomiral g. Risto Jelačin, sin predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina. Iskreno čestitamo!
Okrožno sodišče v Sarajevu je razglasilo konkurz nad premoženjem lesne industrije »Krivaja«. Za konkurznega sodnika je imenovan Uroš Dugonja, za konkurznega upravitelja pa odvetnik Sta-kič. Prvi zbor upnikov je sklican za 16. april. Oglasitveni rok je do . junija 1936. Ugotovitveni narok pa dne 25. junija. če apelacijsko sodišče potrdi razglasitev konkur-za, potem je usoda »Knvaje« za-pečatena, ker se njena pogodba z državo preneha. Brezpredmetna postane tudi tožba »Krivaje« proti erarju. Instalacije podjetja, ki so se pred nekoliko leti cenile na 400 milijonov Din, bodo imele samo vrednost starega železa.
Sarajevska občina ima 42 milijonov Din dolga, kakor je konsta-tiral na zadnji seji občinskega sveta župan.
Nova železniška postaja ob kam niški progi Podboršt je bila slovesno otvorjena. Občina Ježica je dobila s tem svojo tretjo postajo, ki pa je potrebna zlasti za delavstvo, ki živi v bližini te postaje, a je zaposleno v Ljubljani.
Desetdinarske srebrnike in dvo-dinarske novce so v vasi Orlanac tako dobro ponarejali, da so se od pravega denarja razlikovali le po žvenku. Falsifikatorji so aretirani Organizacijo emigrantov iz Do brudže je razpustil bolgarski no tranji minister.
V Sofiji se je začel velik političen proces proti bivšemu notranjemu ministru Kolevu in polkovniku Kalandarevu, ki sta hotela vreči vlado Andrije Toševa. Skupno je povabljenih k razpravi 32 prič, med njimi tudi več bivših ministrskih predsednikov in ministrov.
Pariški »Matin« objavlja senzacionalne vesti o pripravah komtn-terne, da zmaga v Španiji komunistična revolucija. Po teh vesteh je bil poslan v Španijo Bela Kun z enim milijonom pezet, da organizira komunistično revolucij o„ Njegova naloga naj bi bila, da strmoglavi sedanjo vlado, da izvede agrarno reformo in da z neizprosnim bojem proti cerkvi zatre katolicizem. Komunisti v Španiji naj bi tudi proglasili svobodo španskega Maroka, ki naj postane sovjetska berberska republika, iz katere naj se začne osvobodilna vojna proti francoskemu Maroku. Odgovornost za vse te vesti je seveda treba prepustiti »Matinu«.
Na voditelja španske liberalne stranke Alfreda Martineza je bil izvršen atentat. Trije streli so ga težko ranili. Njegovi otroci so bili priča atentata. O atentatorju ni sledu.
Na Danskem so našli ostanke nekega nemškega letala, ki je s posadko vred izginilo na zadnjih nemških manevrih.
Število smrtnih žrtev je zaradi zadnje povodnji v Ameriki naraslo že na 200 oseb. Listi poročajo, da se je pojavila v poplavljenem ozemlju nova bolezen. Ljudje, ki dobe to bolezen, se napihnejo ko balon, nato pa umro v strašnih mukah.
Do krvavih delavskih nemirov je prišlo v Krakovu na Poljskem. Soc. dem. stranka je proglasila simpa-tijsko stavko z delavci podjetja »Semperit«, ki so stavkali. Stavku-joči delavci so v sprevodu skušali priti pred vojvodstvo. Sprevod je policija ustavila in uporabila pri tem orožje. Pozneje je prišlo do ponovnega krvavega spopada med policijo in delavstvom. Skupno je bilo ubitih 6 delavcev, 42 pa ranjenih.
Tržna poročila
Akcija Gospodarske sloge
je naletela že na prve težkoče in tako so se na primer organizirali kupci v Novem Sadu ter tudi s svoje strani predpisali cene, po katerih bodo plačevali živino. Ker kmetje niso hoteli po teh cenah prodajati, ni bila sklenjena nobena kupčija. Sedaj piše tudi dr. Maček v »Gospodarski slogi« o težavah, ki jih bo morala premagati Gospodarska sloga, da doseže svoj cilj. Pravilno pravi dr. Maček, da ne more imeti trajnega uspeha, če ee prisili samo domačega mesarja na višje plačilo cene živini. Prava cena živine se doseže le z izvozom. Izvoz pa je nemogoč, kadar je na domačem trgu cena živine višja, kakor pa so cene izvozne paritete. Zato treba delati tudi na to, da se zmanjšajo cene za one izdelke, ki jih potrebuje in kupuje kmetovalec.
Mariborski svinjski sejem
Na svinjski sejem dne 20. marca je bilo pripeljanih 207 svinj in 1 koza, cene so bile te: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 70 do 100, 7 do 9 tednov stari 120 do 145, 3 do 4 mesece 170 do 230, 5 do 7 mesecev 245 do 340, 8 do 10 mesecev 370 do 510, 1 leto 540 *to 900, 1 kg žive teže 6 do 7, mrtve teže 7-50 do 9-50 dinarjev. Prodanih je bilo 126 svinj.
Radio Ljubljana
Sobota, dne 28. marca. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo — 18.00: Radijski orkester — 18.40: O medionizmu (prof Jos. Šimenc) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila —-19 30: Nac. ura — 19.50: Zunanji politični pregled (dr. Alojz Kuhar) _ 20.15: Ronny jazz — 21.15: Pozor! Uganite za nagrado konec — Zvočna igra, napisal Joža Vomber-gar — Za pravilen odgovor na dvoje stavljenih vprašanj bo razdelila neka velika domača tvrdka med izžrebane lepe nagrade -j-22 00- Čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski orkester-
urednik Aleksander
Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O Mihaiek, vsi v Ljubljani.