Z13. štroilha.                                                        V Ljubljani, v sredo, 17. septembra 1913.                                                            XLU1. Iefo.

»Slovenski Narod* velja:
V Ljubljani na dom dostavljen:                      v upravnlštvu prejeman:
«elo leto .•«•«•• K 24*— ćelo leto. . . . , . . K 22*— pol leta « , ;m > (# tm • m 12-— pol leta •••»,••• s 11'— fatrt leta • >• ^ •-. •• . . 6-— četrt leta • • V. • . . . 5"5O na mesec   •«••«•   9  2*—     na mesec    ♦ *•••♦   •   l'9O
Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Vređnttftvo i KnAllova nlloa *L 5 (v prltličju levo,) telefon št 34.
Izhaia vsak dan ivećer izvzftmil nedelje ln praznike.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta 2a enkrat po 56 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin- Pri večjih inserdjah po dogovoru.
Upravništvu naj se poSiljajo naročnine, reklamacije, inseratl iti,
to je administrativne stvari.
————  Posamema tfevilka velja 10 vinarjav.   ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozlra*.
„Narodna tlakarna" telefon it 85.
•Slovenski Narod* velja po pošti: xa Avstro-Ogrsko:                   •                        za NemOjp:
ćelo leto -   .   •  «   .   •   .   K 25-— I ćelo leto ...             .   .   K 30*—
S&MeV   :  :$$&:   I1™]    »Aaerlkota~dnw.deW.i-na mesec   •  •«##•   #   2*30 ■ ćelo leto.......K 35,-»
VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali ziunnjta. UprarnUtvo (spodaj, dvorišče levo).. Knaflova nlloa ft 3, toUflon at 83.
Kranjske deželne električne centrale.
Piše ing. M. pl. Š u k 1 j e. I.
Pred vsem moram konstatirati, đa je strokovna kritika o delovanju deželnozborske večine glede preskr-be dežele z električnim tokom zelo težavna stvar. Bistvo taki oceni mora vsekakor biti rentabilitetni račun. In ravno tu leži težkoča. Kako naj si preskrbi zasebnik onih obilih podat-kov in številk iz deželnega knjigovodstva, katere neobhodno potrebuje v temeljito oceno ćele akcije, ko de-želni odbor ravno to materijo tako skrbno skriva! Ko je bil svojčas g. ing. A. Klinar izdelal rentabilitetni račun za Završnico, ga je referent sam spravil v svojo miznico, češ, da ni treba občinstva plašiti s tako neugodno perspektivo. Kako daleč da šega še dandanes skrajna previdnost merodajnih činiteljev, razvidno je iz skoro neverjetnega, a vendar istini-tega dejstva: vsi deželni uradniki so dobili pred kratkim najstrožji ukaz, da ne smejo nikomur pokazati ne aktov, ne številk, in to niti samim deželnim poslancem ne, deželnim odbornikom pa Ie v toliko, v kolikor spada akt v referat radovednega gospoda! Ta genijalni ukaz je dandanes še v veljavi. Ne maram izreci svojega mnenja o dopustnosti take odredbe. Gotovo pa je, da je vpričo te tajinstvene opreznosti deželnega odbora stvarna kritika prav težavna. Zato se moram omejiti na oceno obče znanih dejstev in na razmotrivanje oficijalnih publikacij.
V 134. številki z dne 14. junija t. 1. priobčil je »Slovenec« na uvodnem mestu zanimiv članek pod naslovom: »Delo kranjskega deželnega odbora v znanstveni oceni.« Tam berem vesele besede:
»Pa tuđi znanstveni krogi so se začeli kritično baviti s projekti kranjskega dež. odbora. Za nas je naj-večje važnosti objektivna ocena znanstvenikov, katerih sodba ni mo-tena po privatnih interesih. V tem oziru z zadoščenjem beležimo stvarno razpravo, ki jo je priobčila »Rundschau fiir Technik und Wirtschaft« (Wien, Prag, Berlin), ki jo izdaja prof. dipl. ing. Alfred Birk na c. kr. nemški tehnični visoki soli v Pragi. V tem listu   je objavil inženir Jožef
Tschermak . . .« Naj zadostuje! Veliko se je tačas ugibalo in pisalo, od kod da je gospod inženir J. Tschermak   dobil   svoje gradivo,   oziroma po čegar naročilu    da   je isti spisal svoja članka. Obrnil sem se takrat na gospoda prof. Birka,    ki ga poznam še iz dijaških let, naj mi pomaga v tej zadevi.   V odgovor   dobil   sem   od imenovanega gospoda pismo,    ki ga skrbno hranim in iz katerega je razvidno:    da kakega    inženirja Jožefa Tschermaka ni med živimi in da se je dotična razprava rodila v beli Ljubljani. Povsem utemeljeno sodim, da sta avtorja imenovanih člankov gospoda dr. Lampe in ing. D. Sernec. Iz istega vira prihaja tuđi navedeni članek v »Slovenca«. Živa priča v prilog moji sodbi je veliko veselje, s kojim se opetovano   omenja   baje neplodno »vodno zborovanje« v Soino-gradu marca meseca 1909.   Gospod dr. Lampe menda ni mogel preboleti nevesele zavesti, da na istem zboro-vanju zastopnika kranjske dežele ništa zinila besede.* Le tako si razla-gam škodoželjnost člankarja. Deželni stavbni urad ni bil obveščen o dobri volji ljubljanskih tehniško-znan-stvenih pisateljev,   zato se je branil poslati redakciji praškega lista — leta je namreč blagohotno posredovala v tajni zadevi — zaprošenega gradiva. Tako je prišlo, da sta se pisa-telja    volentes   —   nolentes    morala omejiti na že objavljena poročila deželnega odbora kranjskega,    oz. na razprave    našega  deželnega zbora, pet situacijskih skic pa sta povzela iz »Wochenschrift fiir  den offentlichen Baudienst«, kjer so bile natisnjene o priliki  razpisa  vodopravnih  komisij. Končno sta pridala še šesto skico, na koji projektujeta s pomočjo številnih ličnih krogov gotove   centre za »in-dustrializacijo« monarhije na podlagi danih vodnih sil   ter    dopovedujeta strmečemu    občinstvu,     da    bo    iz Ljubljane    vsled Savskih    naprav   z elektriko    preskrbljena    ne le    ćela kranjska dežela, marveč tuđi  »Trst, Reka, del Koroške   in Južni Štajer« ter spodnja   in   gorenja Avstrija do Semmeringa,    oz.  Hieflaua,    Solno-graško, Tirolska    skoro do Bozena, ćela Furlanija in Italija    preko Be-netk notri skoro do Padove. Na taki znanstveni   podlagi je spisan »znanstven članek, ki se odlikuje po stro-
*    AUgemeiner   Wassertag   — Salzburg,   Marz 1909.   Stenographi-
sches Protokoli.
—
gi stvarnosti in ki obravnava ne samo tehnični, ampak tuđi upravno-komercijalni dei naše akcije in prihaja do zaključkov, ki jih je vredno za-beležiti.« Menim da je to že precej višek budalosti.
Doslej, tako docira »Sloven-čev« uvodnik, so se iz rek kar izre-zavali posebno pripravni deli, na katerih se je takorekoč »roparsko« gradilo. Projektanti pač nišo imeli interesa na tem, da bi se vodne sile racionelno izrabile, namreč na strogo znanstveni podlagi! Samo ob sebi pa je umevno, da tuđi deželni odbor polaga mehko roko svojo le na posebno pripravne dele naših voda. Kadar se bodo uresničile vse drzne sanje naših velikopoteznih deželnih elektrikov, takrat bo od približno 150.000 konjskih sil reke Save racionelno izrabljenih prilično 20.000 konj, med tem ko bo še vedno daleč nad 100.000 konjskih sil izgubljalo se po naših vodah, na veliko žalost še radikalnejših znanstvenikov. Razlo-ček med obstoječimi vodnimi zgrad-bami na Kranjskem in med utopija-mi deželnega odbora tiči edinole v tem, da so se naše industrijske vodne centrale zidale na riziko dotičnega podjetja, kateremu tuđi neso lepe do-hodke, deželni mlinarji pa gradć tja v en dan s tujim denarier«, z denar-jem dežele in naroda kranjskega, brez odgovornosti, brez vsake kontrole, a z vsemi možnimi in nemož-iiimi sredstvi nasilja in lokavosti. Krona ćeli akciji pa je ravno nepro-dorna tajnost, v kojo skrivajo svoje delo ćelo pred očmi pravilno izvolje-nih ljudskih zastopnikov, deželnih poslancev in odbornikov. In hoc sig-no vinces!
0 HufoiišKBm shodu v
Ljubljani.
in.
Motreč vse to, kar se je sedaj do-igralo y Ljubljani, moramo s tužnim srcem in z veliko bolestjo v slovan-ski svoji duši hote ali nehote zakli-cati skoro iste besede, s katerirm je pred 61. leti slavni hrvaški pisec Ivan K u k u 1 j e v i ć S a k c i n s k i v svojem znamenitem delu »Arkivu« označil »borbo duha rimskega in za-padnega proti duhu slovanskeinu in vzhodnemu«; zaklicati moramo te besede kot odmev iz milijon in niHi-jon duš pravoslavnih    Slovanov   v
svrho, da bi naši bratje Slovenci vsaj na ta način uvideli, da je bolest in tuga slovanske naše duše ne samo popolnoma odkrita, marveč tuđi upravičena:
»Ni bilo Rimu dovolj, da so se mi-roljubni Jugoslovani ponajveč pod njegovim vplivom sprli med sabo*, kateri spor traja sedaj že ravno ti-soč let! Ta spor evo traja še dandanes!
Saj zato se baš sedaj čuje lani v inače tako divnem in mileni in od boga blagoslovljenem stolnem mestu slovenskem najbolj beseda rimskega jezuita, ki propoveduje vse drugo samo ne o verski znosljivosti, miru in ljubezni med ljudini.
In samo za to nišo mogli naši bratje Slovenci povabiti na s>vojo »narodno« prireditev tuđi nas, rodne in najbližje brate pravoslavne vere...
Toda, bratje Slovenci, kam borno prišli?!
Ali še ni bilo dovolj dosedanje proklete verske neznostljivosti in mržnje?!
Ostanite vi zvesti svoji zapadni katoliški krščanski veri, ne zamerite pa nam, ako tuđi mi ostanemo verni in zvesti svoji vzhodni pravoslavni krščanski veri! Vsakemu svoje, pa bo nam vsem lepša, sijajnejša in slavnejša bodočnost!
Pričakujemo mirno in spokojno ponovni prihod sina človekovega na našo zemljo!
Saj nam edino on samo more povedati in odločiti: Kdo je v pravici — zapadna katoliška ali vzhod-na pravoslavna cerkev glede onih spornih dogem, zbog katerih sta se katoliška in pravoslavna cerkev lo-čili druga od druge! . . .
Tega vam, bratje mili, ne sporo-čamo samo mi, marveč to vam kot Slovanom polaga na srce in dušo, kakor vidite ali v duhu čujete tuđi slavni Ivan Kukuljević Sakcinski, ki ni naš, nego vaš istovernik.
Poslušajte, poslušajte njegove besede! Sedaj ali nikoli! Sedaj, sedaj vsaj v poslednjem letu crne, pre-črne in prežalostne tisočletnice velike borbe latinskega Rima proti Slo-vanstvu in pravoslavju, poslušajmo te besede, od prihodnjega leta 1914. pa delujmo bratsko složni vsi brez razlike vere — pravoslavni, katoliki, protestanti in musulmani — na to, da bo prihodnja tisočletnica (1914. do 2914.) nam vsem v vsakem oziru srečnejša,    dostojnejša in slavnejša!
Poslušajmo, poslušajmo!
Zakaj vsak zavedni Slovan mora uvideti, da, takorekoč instinktivno čutiti, da so to besede samega genija jugoslovanskega, katere besede moramo vsi zavedni Slovani brez razlike plemena in vere brezpogofric poslušati, ker samo tako si borno mogli ustvariti in zagotoviti veliko in srečno, slavno in sijajno skorajšno bodočnost!                               —b.
Ljubljanski občinshi svet.
Ljubljana,  16.  sept.
Prva seja občinskega sveta ljubljanskega se je vršila danes točno ob 6. zvečer.
Sejo je otvoril župan gosp. dr. Ivan Tavčar, konštatiral sklep-čnost, imenoval za overovatelja zapisnika občinskega svetnika ggm L i-kozarja in Bahovca ter na-znanil, da so opravičili svojo odsot-nost občin. svetniki gg. S c h m i 11, Kregar in Štembov.
Navzoča sta nova občinska svetnika gg. K a v č i č in K r a j -ger, ki ju župan ob tej priliki toplo pozdravlja.
Mestni občinski svet je bil, kakor običajno, zastopan pri cesarski maši dne 18. avgusta ter je izrekel takrat tuđi čestitke pri deželnem predsedniku. Istotako se je udeleži! občinski svet maše - zadušnice za pokojno cesarico Elizabeto.
Došli so zahvalni dopisi od deželnega predsedstva v imenu presto-lonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda in vojnega ministrstva zaradi gostoljubnega sprejema častnikov ob priliki tekmovalnega streljanja častnikov. Došla je zahvala vojaške-ga poveljništva in nekega pešpolka, čigar rezervisti so bili na povratku iz južnih pokrajin v Ljubljani skupno pogoščeni.
Slavni  občinski  svet!
Dne 28. julija je v Rogaški Slatini umri bivši mnogoletni ljubljanski občinski svetnik dr. Josip K u -š a r. Bil je zelo simpatična osebnost in delaven mož, zato mu hoćemo obraniti blag spomin.
Mestna občina je izrekla rodbini sožalje in položila na njegovo kr> sto venec.
Umri je dne 7. iunija bivši čev-Ijar Anton Fabjan, ki je imenoval za glavnega dediča, kar se zgodi zelo redko, mestno občino. Natančno se ne da še določiti, koliko bo dobila po njem mestna občina, vsota bo znaša-
LISTEK.
«
Križ in sulica,
(Konec.)
Veter je utihnil mahoma, kakor na Mojzesov ukaz.
Župnik je ponovil vdrugič in še vtretjič:
»Bratje in sestre!«
Nato je govoril dolgo in genlji-vo o ljubezni do bližnjega, o sprav-ljivosti in miru, čeprav taki lepi nauki nišo bili v evangeliju tište nedelje. Pobožna pridiga je bila, segla je v srca kakor milost božja.
Po opravilu so se ljudje že koj pred cerkvijo prijazno spogledali. Hudi duh se je prestrašil te sladke omamice ter je treščil. Pred farov-žem je stala kuharica, pesti ob bokih. Mimo je prišla Komarjeva Jerica. Kuharica je privzdignila nos, pome-žiknila je ter vprašala:
»Ali si ga videla danes, ali si se ga nagledala do dobrega?«
»Koga?« se je začudila Komarjeva Jerica. Njena lica so bila ne-dolžna in bela, njena prazniška oble-ka pa je bila vsa zelena, posuta z drobnimi rumenimi pikami.
»Koga neki!« se je široko za-smejala kuharica. »Tega križa, de-yetkrat križanega!«
Oglasil se je Andrejaz:                 j
»Baba nemarna, zmerjaj svojega starega tam notri, ne pa krščan-skih ljudi!«
»Rajši povej, Andrejaz, kje si iz-gubil svoj nos!« ga je oprasnil tik za hrbtom kozavi Lukež.
»Tukajle!« se je okrenil Andrejaz ter je zamahnil v kolobarju z obilo pestjo, tako da je udaril narav-nost na mesnati nos Lukežev.
Tedaj se je ogromno vzdignil vesoljni tepež, silen, kakoršnega še nikoli ni gledala dolina šentflorjan-ska. Nebo sijajno, žareče, v platnenih strmeče, je videlo pod seboj same crne pesti, je slišalo grozoten vik brez človeških besed. Ta greh se je započel ob štirih popoldne ter je se-gel daleč tja v noč, v to noč bridkost-no še v spominu samem.
Le ena bela zvezda je sijala nad potopom. Stari mežnar, ves objo-kan, je šepal trudoma po strmih, temnih stopnicah, bit plat zvona. Bit plat zvona zaradi nesreće, hujše od ognja in hude ure.
Kaplan je sedel sam in samoten v svoji zaklenjeni izbi, goli in prazni. Okna so bila tesno zastrta, luč je dremala na hrastovi mizi. Daleč mu je bil svet, daleč dalj od pekla in ne-bes. Zaglobil se je bil, trd in resen, v učenjake janzeniste, posebej še v spoštovanega Nicola ter njega slav-nega učenca Pascala,
Župnik je slonel ob odprtem oknu ter je gledal z 'rosnimi očmi v srebrno mesečino. Srce njegovo je bilo polno usmiljenja in odpuščanja. Prikazala se je bela mačića ob nje-govem komolcu na oknici, namršila je tenke brke ter pobrundala meh-kobno. Treščil jo je na vrt.
»Apage, satanas!«
Zaloputil je okno, lomil je sopi-haje in omahovaje do postelje. Tam je pokleknil in je molil:
»Udari, Bog, na to grešno mesto Ninive, če se ti zdi; jaz nisem Jo-na! ...«
III.
Beseda je kakor razvajen otrok: komaj dobro shodi, že zagospodari svojemu očetu, človeku, ter mu je nadvse okruten gospodar. Pojem izgine, mrtva je misel, beseda sama ostane v svojem veličanstvu. Silne vojske vojskuje človek, njen oče, po njeni samovoljni zapovedi; mesta gore s plamenom, polja stočejo pod konjskimi kopiti, na nebu je v straš-nem sijaju zapisana beseda od vzho-da do zahoda.
Tako prijazno in milo je bilo življenje na Prisojnici, kakor da ga je bil napisal sam Kristof Šmid, pri-šel pa je hudi duh in je treščil bese-do v dolino, da se je pr^padorr.a raz-cepila. Kaj je bil križ in kaj je bila sulica? Nič. Ali napočila je ura in beseda je meso postala. Nd Prisojnici
ni bilo več sosedov, ne prijateljev, ne bratov in sester, ne faniov in deklet; bil so le še križarji m suličarji. Tuđi so se imenovali novostrujarje in starostrujarje; novostrujarji, križarji, so bili krepkejši in glasnejši, zato ker so bile z njimi vse ženske ražen župnikove kuharice. Kaplan je hodil visok in črn po dolini ter je odzdrav-Ijal; zgodilo pa se je tuđi, da je po-motoma odzdravil, čeprav ga ni bil kmet niti postrani pogledal; takrat je kaplan užaljen zavzdihnil ter je daleč pljunil. Župnika so bolele noge; sam in žalosten je sedel v širo-kem naslanjaču ter je prebiral življenje svetnikov, posebno življenje velikih mučencev, ki so jih cesarji preganjali zaradi prave vere. Kadar se je znočilo, nišo šli fantje vasovat, temveč so se pretepali po vsej prostrani dolini, v znamenju križa in sulice. Noči so bile puste, dnevi doigi in težki.
Župnik je molil.        «
»Daj, Gospod, da gre ta kelih mimo mene! — Kaj je to življenje še življenje? Dopolni naj se kakorkoii, da se le dopolni! Noge so mi odpo-vedale, boli me v križu, brni mi v glavi in svet se je pohujšal. Odreši me teh nadlog, čas je!«
Ob svoji molitvi se je spomnil na svetega Boštjana, tolikokrat za-detega, udano trpečega, in se je pri-srčno razjokal.
Kaplan je hodil z dolgimi koraki po svoji prazni izbi. Molil je, toda njegova molitev ni bila prav nič udana, temveč ponosna, umerjena in stvarna.
»Treba je, o Gospod, da izvoj-skujem to vojsko po Tvoji volji in v Tvojem imenu! Zato mi dodeli ^vojo pomoč, pa hitro, da bo tega pohujša-nja konec! Amen!«
In je široko zamahnil z brevir-jem.
Tuđi po krčmah so molili.
»Če Bog da, te navijem, da boš tenko cvilil!«
»Če Bog da, te natarem, da boš gledal luno in še zvezde povrhu!« —
Župnik je dal napreci, da se po-pelje do škofa zaradi pritožbe in pravega razsvetljenja.
Takoj je potrkal hudi duh na okno kaplanovo; in tuđi kaplan je dal napreci, da se popelje do škofa zaradi pritožbe in potrjenja.
Ko je bil hudi duh tako ukrenil, se je napotil nemudoma v dolino ter je potrkaval in pošepetaval od duri do duri. od okna do okna.
»Vštanite, ljudje božji, lovite pravico, dokler je čas!«
In vsivprek so vstajali, kakor so bili zaspani ter so se napravili neute-goma do jezičnih doktorjev in pra-vičnin sodnikov.
Kaplan je priganjal hlapca, hla-pjec konja,                >:
Stran 2:_________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD", dne 17. septembra 1913._______________________________________213 Stev.
la nekako 17.000 K. Umestno je, da se' postavi dobrotniku ponižen spomenik na grob, ki bo stal nekaf Čez 200 K. Dobrotniku blag sponiin!
Finančno ravnateljstvo se zahvaljuje za odpis polovice vodarine.
Zahvaljujejo se tuđi nekateri magistratni uradniki za imenovanje. ■Jaz sem mnenja, da je to zahvaljeva-nje popolnama nepotrebno in bom to odpraviL Kdor je napredoval, je to zaslužil in je napredovanje tuđi samo ob sebi umevno.
Župan poroča še o več dopisih, ki pa nimajo splošnega interesa.
Od deželnega predsedstva Je prišla rešitev pritožbe, ki so jo vlo-žili proti službeni pragmatiki občin-ski svetniki dr. Ambro'schitz in tovariši glede tega, da se ni izrecno zahtevalo za vstop v mestno službo znanje nemščine ter da za gotova mesta zadostuje izkaz o študijah in izpitih na Hrvaškem, v Slavoniji, Bosni in Hercegovini. Kar se tiče jezika, je deželno predsedstvo pritožbo zavrnilo, glede izpričeval pa pravi, da ne velia ta predpis za sprefem v politično konceptno službo, za spre-jem v službo kot občinski zdravnik, živinozdravnik in tržni nadzornik ali za sprejem v tehnično službo. Te-oretično je deželno predsedstvo pri-tožbi ugodilo, faktično pa to že itak velja. Poročilo se vzame v vednost.
Župan je odgovarjal nato na razne interpelacije, med drugimi tuđi glede varnostnih ograj pri Gruber-jevem prekopu, ki bodo nepotrebne ob malo frekventirani progi za voja-šnico, zlasti ko se bodo tam zarasle akacije.
Zapisnik zadnje sele se odobri, ker ni bilo proti njemu nobenega ugovora.
Novosprejeti  meščan    g.   Josip
0 1 u p je nato podal v roke županu obljubo.
Vršile šo se nato dopolnilne vo-litve in sicer so bili izvoljeni na • predlog podžupana dr. Karla T r i 1-ler ja:
v personalno - pravni odsek občinski svetnik g. K r a i g h e r;
v finančni odsek podžupan gosp. dr. T r i 11 e r;
v stavbni odsek občinski svetnik gosp. Kavčič;
v olepševalni odsek občinski svetnik gosp. Kraigher;
v direktorij mestnega vodovoda in elektrarne občinski svetnik gosp. Kavčič, in
v odsek za službeno pragmati-ko občinski svetnik gosp. Smole.
Volitve so se morale izvršiti, ker sta izstopila bivša občinska svetnika gg. M i I o h n o j a in Štembov. Ker sta odpadla s tem tuđi načelnika finančnega in stavb-nega odseka, se morata ta kluba nanovo konstituirati, kar se je zgodilo pozneje med odmorom.
V imenu personalnega in prav-nega odseka je poročal občinski Svetnik gosp. dr. Novak o župano-vem dopisu glede popolnitve uprav-nega odbora »Mestne hranilnice«. V seji dne 15. juli ja sta odložila svoje funkcije občinska svetnika gg. M i -
1 o h n o j a in S t e m b o v, zadnji je odložil tuđi odborniško    mesto    pri »Mestni hranilnici«.    Ker    je v tem odboru 11  občinskih svetnikov in 9 drugih meščanov, je izvoliti še ene-ga člana iz občinskega sveta. Veči-na nominira občinskega   svetnika g. Ka v č i č a.    Skrutinatorja  občinska svetnika gg. Knez in R o j i n a. Iz-voljen je bil občinski svetnik gosp. Kavčič s 23 glasovi. Štirje listki so bili prazni, 5 glasov je dobil občinski svetnik gosp. Staudacher.
Isti poročevalec je nato poročai o dopisu mestnega magistrata glede naprave ustanovnih pišem za mestnl jubilejni ustanovi za mestne uboge in za učence obrtnih strokovnih sol. Poročevalec občinski svetnik gosp. dr. Novak poroča, da so bile te ustanove sklenjene v občinskem svetu dne 27- junija 1888 in sicer 12 ustanov za mestne uboge, od teh 2 ustanovi po 50 K in 10 ustanov po 40 K. Za umetno vezenje in čipkar-stvo so bile sklenjene tuđi ustanove, toda brez navedbe vsote. Napravi naj se ustanovno pismo, ki to fiksira in pri drugih ustanovah doloci, da se da 5 ustanov po 100 K. Ustanove za mestne uboge oddaja župan, ustanove za učenke pa občinski zastop začetkom vsakega šolskega leta.
Občinski svetnik g. dr. Z a j e c je mnenja, da naj se zabrani na kak način, da bi mogla deželna vlada, če se sklene v državnem zboru kak tak zakon, razpolagati s temi ustanova-mi. Opozarja na Knaflove ustanove, ki so določene za slovenske dijake s Kranjskega, ustanovno pismo pa se-daj tolmačijo naenkrat tako, da mo-rejo te ustanove dobiti tuđi nemški dijaki. Pravi prav neokusno: Nisem varuh občinske avtonomije mestne občine. (Ugovarjanje in smeli. »Tuđi ste varuh avtonomije!«)
Poročevalec občinski svetnik g. dr. Novak zavrača te pomisleke, ker ustanovno pismo jasno pravi, kdo oddaja te ustanove.
Župan: Ore tu za že obsto-ječe ustanove, ki so se do sedaj od-dajale brez ustanovnega pisma. Na ustanovah samih to pismo ničesar ne izpremeni- Če pa dobimo kdaj na to mesto kako upravno komisijo, bo ona oddajala ustanove.
Občinski svetnik gosp. dr. Novak je poročal nadalje o dopisu mestnega sveta v Gradcu glede peticije na železniško ministrstvo v zadevi tarifov c. kr. priv. Južne že-leznice. Na dnevnem redu so pritožbe interesentov proti Južni železnici, ki s svojimi tarifi pritiska na občinstvo. Graška mestna občina je dala inicijativo, da se temu priđe v okom. — Pred meseci je Južna železnica dobila provizorično dovoljenje za 7% zvišanje prevoznine. Južna železnica pa hoče to doklado izpremeniti v trajno ali pa jo vsaj podaljšati. Zato je umestno, da ugovariamo proti ta-kemu  protežiranju  Južne  železnice.
Občinski svetnik gosp. Pam-m e r želi, da se tozadevne enkete pri trgovski zbornici v Gradcu udele-ži zastopnik mestne občine ljubljanske.
Župan mu pojasni, da dopis trgovske zbornice ne določa dneva, kdaj se bo vršilo to posvetovanje, udeležil se ga pa bo najbrže sam.
Prošnjo odvetnika gosp. đr. Alojzija K o k a I j a glede prevzetja spomenika Lundru in Adamiču, odnosno za spomenik nabranega de-narja v varstvo in oskrbo mestne občine ljubljanske odloži župan na poznejšo sejo, ker je treba nekaj stvari še pojasniti s kamnosekom Vodnikom.
Gledališko vprašanje.
Na vrsto bi imelo priti nato poročilo o dopisu magistrata glede zvišanja gostaščine. Občinski svetnik g. dr. Z a j e c pa izrazi željo, da naj se prej resi gledališko vprašanje, ker sta obe točki financijalnega značaja in ker je odvisno od rešitve gle-dališkega vprašanja, kako stališče bo zavzemala S. L. S. v vprašanju gostaščine.
V imenu gledališke komisije poroča občinski svetnik g. Kristan:
V zadnji seji občinskega sveta pred počitnicami je bila izvoljena posebna komisija, ki je imela nalogo, da se dogovori z deželnim odborom, kako bi se dala omogočiti sezona za leto 1913/14 sporazumno z deželnim odborom in mestno občino ljubljansko. Komisija je takoj pričela z deiotn in storila vse, kar se ji je zdelo pri-merno, da omogoči, da se to vprašanje resi ugodno in omogoči sezija za leto 1913/14. Kljub temu poročilo ni veselo. Komisija ni mogla izpolniti svoje naloge ter mora prepustiti ob-činskemu svetu samemu, da on od-loči v tem vprašanju. Komisija stoji na stališču, ki je razširjeno že v javnosti, da ima deželni cdbor kranjski samo pod gotovimi pogoji voljo so-delovati pri omogočenju sezone.
Poročevalec prečita nato odloke deželnega odbora in slika križev pot pogajanj z deželnim odborom. Komisija se je trudila, da prepreci pre-nehanje slovenskega gledališča v Ljubljani, s cimer pa bi obenem Ljubljana izgubila tuđi svojo civilno god-bo. Poleg tega je imela komisija pred očmi tuđi socijalno vprašanje domaćih igralcev. Nacrt prošnje na deželni odbor je bil v komisiji spre-jet soglasno. V deželnem gledališču naj bi se prirejale opere, operete in drame štirikrat na teden. Sodelova-la naj bi »Slovenska Filharmonija« z reduciranim številom godcev. Filharmonija naj bi se od slučaja do slučaja če treba izpopolnila. Predlog se je glasil, da naj odpošljeta mestna občina in deželni odbor v intendan-co svoje zastopnike in imenovale so se tuđi že osebe. Deželni odbor naj da na razpolago gledališko poslopje oba pa naj jamčita, da dobi slovensko gledališče do 31. marca 1914 skupaj podpore 42.000 K in da se pokrije eventualni deficit. Deželni poslanec g. dr. Z a j e c pa ni mogel dati nobenega zagotovila, da bo deželni odbor kaj prispeval. Mestna občina, ki je že dosedaj dajala po 32.000 K podpore, bi morala primak-niti torej še 10.000 K. Izrekla se je tuđi želja, da naj bi deželni odbor po-plačal zahteve zavarovalnice v Trstu glede gledališke garderobe. Ta nacrt gledališke komisije je bii predložen županu, da izreče svoje mne-nje. Župan je podal nato izjavo, da sprejme nacrt, predlog glede zneska 42.000 K pa sprejme samo pod pogo-jem, da deželni odbor plačuje ravnatelja in honorira blagajnika. Nacrt in izjava župana sta se predložila deželnemu odboru. Deželni odbor je nato odgovori!, da je pripravljen omogočiti sezono pod gotovimi uve-ti. Gledališko poslopje prepusti brez-plačno do 31. marca v on em obsegu, kakor dramatičnetnu društvu. Preko tega pa ne more dati še denarnih prispevkov. Deželni odbor načelno ođklanja sodelovanje pri vodstvu in si pridržuie pravico hišnega gospo-darja. Pridržuje si cenzuro ter pravico po svoji previdnosti predstave suspendirati ali popolnoma ustaviti. (Razburjenje.) Vodja gledališča naj bo odgovoren deželnemu odboru in naj bo strokovnjak. V prvi vrsti je prišel tu v poštev g. J. B o r š t n i k. Će se sestavi kaka intendanca, se te deželni odbor ne udeleži.
Komisija se je posvetovala nato o teh pogojih deželnega odbora, ki v bistvu odklanjajo, za kar je bila komisija prosila, v prvi vrsti deže'no podporo. Ražen tega pa je stavil deželni odbor še pogoje, ki jih prej nikdar ni stavil. Komisija je prišla do spoznanja, da na ta način ni mogoče vzdržati sezone.
»Tak švrkni, goni!«
»Tak potegni, mrha; kaj ne veš, koga voziš?«
Došla sta.župnika; težak in de-bei je sedel v širokem in težkem vozu; težak in debel hlapec je zaspano božal debelo in težko kobilo.
Ko je župnik ugledal kaplana tik poleg sebe, je vzkliknil ves užaljen jn nejevoljen:
»Oj nehvaležnost, ti nehvalež-nost, ti!«
»Kakšna nehvaležnost, ti nehvaležnost, ti?« se je srdito okrenil kaplan. »Ali je mar nehvaležnost, da nisem pljunii na sveti križ, ne s sulico prebodel Križanega?. . . . Švrkni, goni!«
Voz kaplanov je Švignil šunko-ma naprej; župnik si je tiščal robec na usta, da bi ga ne zadušil vroČi prah.
Za njima obema ie drvila po široki cesti, prerivala se, dohajala in prehajala dolga vrsta kolesljev; bici so švrkali, še hujše so švrkaie bese-de. Prečudežno je bilo to vesoljno zmerjanje, ki je sekalo in cepilo dolino vse križem, do zadnjih temnih robov, spajalo se s prahom, z zaduš-no soparico, s sopuhom razpaljenih, potenih teles. Sam hudi duh, ki je čepel kraj poti nad jarkom, je pri-vzdignil obrvi ter nakremžil   Kolati
obraz,   ker ni še nikoli ne gledal ne poslušal take procesije.
Težak je bil vzduh z ognjem in strelo, s hudim prerekanjem, s tepe-žem in ubojem do vrha napojen. Ljudje Prisojničani, vsi od žalostne-ga župnika do breznosega Andreja-za so ogledavali in preobraćali svoje temne misli ter nišo videli Boga, ki je bil vzdignil nad njimi svojo silno roko. Od obzorja do obzorja je kipe-io kvišku v strašnem črnem loku. Treščilo je, da se je razmeknilo in zamajalo nebo, zgrnila se je noč, v dolino je udarila vesoljna povodenj.
»Odpusti, o Bog, prizanesi!« je prosil župnik; teklo je v dolgih cur-kih od klobuka, od nosa, od voznika, od kobile.
»Ne zameri, o Bog, saj nisem tako mislil!« je plah prigovarjal kaplan; z dlanmi si je zastiral obraz, ali od rok je prsilo in curljalo na ko-lena da ga je tresel mraz.
Ljudje so se kričeči in moleći razbegli po dolini. Tedaj pa je segel v noč in povodenj rezki glas pijane Barbe:
»Marija, k tebi uboge reve mi zapuščeni vpijemo . . .« Poprijelo je sto in še drugih sto glasov, tenkih, visokih, zvočnih, glo-bokih, milo prosečih, grenko hrešče-čih:    veličastna   prošnja molitev ie vziup.ela proti nebu.
Usmiljeni Bog se je nasmehnil ter je ukazal nevihti. Vedrilo se je nebo, že je pomežiknilo solnee, že je zašumel preko doline veselo božajoč veter.
Župnik in kaplan sta se spogle-dala.
»Kaj . . . kako je bilo?« se je za-čudil župnik.
»Kaj . . . kako je bilo?« je naglas pomislil kaplan.
»Saj je sulica vrhu križa!« se je še bolj začudil župnik, tako da je odprl usta nastežaj.
»Kajpak . .. konica je suličasta!« je ves zavzet spoznal kaplan.
Takrat se je župnik tlesknil z debelo dlanjo po čelu.
»Kaj . . . kako je bilo? Soparica je bila!«
»Soparica je bila!« se je veselo in zmagoslavno    razleglo  po  dolini.
Zaobrnili so vozove ter so ves božji dan pili in plesali, daleč v hladno noč.
Pijana Barba je prisegla, da je videla kraj poti hudega duha prav v tistem trenotku, ko je treščilo vanj. Sli so gledat, pa so našli tam samo škorenj, ki ga je bil spotoma in v zmcui  izgubil breznosi Andrejaz.
Ivan Cankar.
Komisija je vložila zopet novo vlogo, ki je bila tuđi soglasno spre-jeta. Prosila je deželni odbor, naj prepusti mestni občini gledališče pod pogojem, da se smejo igrati samo igre in operete, ki jih prej odobri deželni odbor. Gledališče naj bi se torej podvrglo cenzuri deželnega odbora. To vlogo je resil deželni odbor dne 18. avgusta ter je stavil zopet iste pogoje, kakor sem jih že prej omenil.
Komisija ni mogla vsled tega priti do enotnega sklepa. Eni so bili mnenja, da naj se brez ozira na vse te krute pogoje gledališka sezona-otvori in so to svoje naziranje ute-meljevali s tem, da je neverjetno, da bi deželni odbor ustavil predstave in vrgel igralce na cesto. Na drugi strani pa se je naglašalo, da so pogoji kruti (Klic: In poniževalni) ter da je obstanek sezije popolnoma nego tov.
Župan je bil mnenja, da je pač treba storiti vse, da se prepreci za-tvoritev sezone, zato naj deželni odbor prizna vsaj toliko, da ne bo su-spendiral predstav iz vzrokov, ki leže izven ingerence vodstva gledaii-šča in izven ingerence mestne občine ljubljanske.
Na podlagi tega županovega mnenja sem storil nove korake pri deželnem odboru in ker deželnega glavarja ni bilo v Ljubljani sem pismeno predložit županovo stališče in prosil, da deželni odbor sprejme vsaj ta pogoj, da suspendira ali prekini predstave samo v slučaju, če stori vodstvo kaj proti navodilom deželnega odbora.
Na to prošnjo sem dobi! od deželnega odbora odgovor, da so prej omenjeni pogoji deželnega odbora definitivni in da se na teh pogojih ne da nič izpremeniti. (Klici: Neverjetno! Barbarsko!) Vsaka izprememba pogojev bi bila v protislovja z inten-cijami deželnega odbora. (Veselost. Klici: Res, res!) Podpisan je na tem odloku dr. Lampe.
Vprašanje gledališča je obtičalo torej na mrtvi točki, kjer komisija ni mogla več naprej. Komisija si je sve-sta velike odgovornosti če ukine sezono. Dobro vemo, da se občinstvo lahko odvadi obiska gledališča. Za-tvoritev gledališča za to sezono po-meni lahko zatvoritev za več let in pomeni veliko škodo za našo dramatično literaturo, ki zaostane takoj za desetletja. Nevarnost pa je pod lemi pogoji prevelika. Mestna občina naj nosi vsa bremena in kljub temu se lahko zgodi, da se sezona prekine v sredi po previdnosti deželnecra odbora. To je tako elastičen pojem, da lahko porabi deželni odbor za zatvoritev gledališča vse, kar leži tuđi izven ingerence občinskega sveta. Pri-meri se lahko kaka demonstracija v gledališču med obČinstvom samim in gledališča je konec.
Zato občinskemu svetu ne morem ničesar predlagati in prosim, da občinski svet sam odloči.
Kot drugi se je ogiasil k besedi občinski svetnik gospod
dr. Novak,
Žalostni položaj našega gledali-škega vprašanja, ki je notoričen, me oprošča da bi obširno razpravljal o zgodovini našega gledaiišča. Smatram pa za svojo dolžnost, da opo-zorim z vso resnostjo javno na ne-katere okoliščine, ker nočem, da bi mogel kdo očitati mestni občini ljubljanski in napredni većini, da je za-krivila kak greh, če bo naše slovensko gledališče tako žalostno prene-halo. Mestna občina je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da zasigura sezono 1913/14. Svoje velike pri-spevke je hotela mestna občina, ozi-roma župan sporazumno z napred-nimi občinskimi svetniki zvišati še za 10.000 K ne glede na bremena in odgovornost, ki jih prevzame' s tem, da prevzame gledališče v Iastno režijo. Deželni odbor je storil to, Kar marsikdo od nas kljub poznanju pri-jaznosti deželnega odbora, ni priča-koval. Deželni odbor se je postavil na stališče, da ne plača nič, pridržuje pa si pravico, da lahko zapre gledališče kadar hoče. (Dr. Zajec: Tako je!) Deželni odbor pravi: Odklanjam misel, da bi dal kak vinar, odklanjam, da bi nastavil kakega uradni-ka, pridržim si cenzuro in pravico suspendirati predstave, kadar bom slabe volje. Vzrokov za zaključenje deželnemu odboru niti treba ni na-znaniti. Mestna občina pa naj plača tako velike vsote. Če je večina deželnega odbora nezaupna proti ka-kerau društvu, se ne bi nič Čudil. Ne-zaslišano pa je, da kaže to nezaupa-nje napram korporaciji, proti mestni občini ljubljanski, katere avtonomi-ja daje že dovolj garancije, da se ne bo vršila nobena zloraba. Noben srednjeveski gospodar ni stavil svojim podložnikom takih pogojev, kakor jih hoče staviti dežejni odbor ! mestni občinL                                   I
Kruto je že dejstvo, da si pridržuje deželni odbor pravico cenzure, jaz pa sem mnenja, da je to samo maska, da vsaj deloma lahko opra-viči zaprtje gledališča. Drugi stavek je tu merodajen, v katerem deželni odbor sramežljivo prizna, da ima pravico vsak trenutek zapreti gledališče.
Na take pogoje mestna občina ne more pristati, dokler ima še kal ponosa. (Klici: Tako je!)
Težko je v tem trenutku člove-ku, ko vidi ne samo, da prejenja slovensko gledališče, marveč da je par slovenskih igralcev dobesedno vrže-nih na sredo ceste.
Jaz sem mnenja, da tega zadnjega odloka deželnega odbora mestna občina ljubljanska ne more molče sprejeti. V to Kanoso ljubljanska napredna večina ne bo šla! Zato predlagani :
Občinski svet izreka zahvalo gledališki komisiji za njeno trudalm-bjvost — izraza pa svoje obžalova-nje, da deželni odbor do sedaj ni na-šel povoda s pritrditvijo predlogoin gledališke komisije omogočiti obstoj slovenskega gledaiišča in sezone za leto 1913/14.
Govoril je nato še obč. svetnik g. Štefe, ki je skrbel tuđi za smeli s tem, da je v neprostovoljnem humor-ju imenoval gledališče in državno policijo v eni sapi, torej dva velika greha S. L. S. Rekel je namreč, da bo že državna policija skrbela, da ne bo demonstracij v gledališču.
Na željo občinskega svetnika g. Š t e f e t a prekine nato župan sejo za 15 minut, da se gledališka komisija še enkrat sestane.
Ob 3/4 na 8. otvori župan dr. Tavčar zopet sejo. Prvi se oglasi k besedi občinski svetnik g.
Reisner,
ki omenja izpočetka, da so vsi člani gledališke komisije zastavili vse svoje moči, da rešijo sezono. Pred-logi deželnega odbora so nesprejem-ljivi. Omeniti pa hočem ob tej priliki nekaj kratkih detajlov. Gre za stališče med občinskim svetom in deželnim odborom.
Prvi odlok deželnega odbora je iz leta 1909, to je pogodba z Dramatičnim društvom, veljavna do sezone 1912. V tem odloku se je postavil deželni odbor na stališče hišnega in policijskega reda, deželni odbor pa si pri tem ni lastil nobenih posebnih pravic. Leta 1912 je deželni odbor prvikrat izrekel nove pogoje, namreč da se srne nastaviti samo ravnatelj, ki ga deželni odbor odobri in da se predloži celosezijski repertoar. Ko se je potem Dramatično društvo zopet obrnilo do deželnega odbora, je dobilo odlok, ki pravi, da deželni odbor še ne more sklepati o prepu-stitvi gledališkega poslopja, ker mora društvo prej imenovati osebe, ki bodo gledališče vodile.
Ne gre za stvarne zadeve, mar-več samo za čisto osebne stvari. Ta sklep deželnega odbora je posledica prireditve neke predstave »Zlata skleda«. Deželni odbor je zahteval najprej, da pade dotična neljuba mu oseba, gledališki ravnatelj gospod Govekar. Ko je Dramatično društvo v to privolilo, je dobilo povrh še cenzuro. Tuđi gosp. Etbin Kristan je moral pasti kot gledališki ravnatelj, ker ni bil oseba, ki bi bila ljuba deželnemu odboru. Končno je prevzel ravnateljstvo gosp. profesor Kobai.
Letos, ko je Dramatično društvo zopet prosilo za prepustitev poslopja, je stavil deželni odbor iste pogoje kakor doslej vedno, samo osebo bi bilo treba še imenovati, ki bi bila deželnemu odboru odgovorna.
Napačno je stališče, če bi hotel kdo omalovaževati besedilo zadnjih odlokov deželnega odbora. Ce vza-memo te stroge nove pogoje in pred vsem določilo o previdnosti deželnega odbora, potem nam je jasno, da je popolnoma nemogoče, da bi prevzela gledališče kaka privatna oseba ali kako društvo, še manj pa mestna občina. Ta previdnost se bo naslanjala na poročila kake osebe, ki bo morda iz katerih koli namenov poročala morda tuđi napačno. Zato mora občinski svet ostati pri predlogu občinskega svetnika gosp. dr. Novaka, da je mestni občini nemogoče pod ta-kimi pogoji prevzeti gledališče.
Hočemo pa poskusiti še enkrat s predlogom, da sprejme mesto gledališče y svojo upravo in vodstvo pod pogoji, kakor jih nredlaga gledališka komisija, deželni odbor pa naj svoje zadnje ukrepe mvdiiicira.
Občinski svetnik g. Pammer ugovarja, da bi se obenem sprejela tuđi vsota 42.000 K, ker mora ta za-deva priti pred fii^nčni odsek.
Gospod ž i' p a n reasumira, da hoče mestna občina prevzeti gledališče pod istimi pogoji kakor je je pre-vzelo Dramatično društvo, potem pa se bodo morala vršiti sele posveto-vanja, v katerem obsegu se bo gledališče vzdrževalo, in dolociti se bo morala tuđi visina subvencije.    Se-
213. «ev:_____________________________                                         „SLOVENSKI NAROD", dne 17. septembra 1913.                                                                                              Stran 3.
I veda oper in operet ne bo mogoče dajati. Finančna stran danes izostane, ker je treba najprej videti ali bo de-
! želni odbor tem predlogom dostopen ali ne.
Poročevalec, občinski svetnik g. K r i s t a n, vidi v predlogu občinske-ga svetnika g. R e i s n e r j a edino pot, po kateri je morda še mogoče priti iz zagate. Pogoji, ki jih stavi de-želni odbor sedaj, pa so nesprejem-Ijivi. Konstatira še enkrat, da je de-želni odbor stavi I mestni občini kru-tejše pogoje, kakor privatni družbi. Če pa deželni odbor predrugači svoj sklep, ima mestna občina možnost, da še vendar otvori sezono.
Župan odredi nato glasovanje, ter so bili predlogi občinskih svetni-kov g. dr. Novaka in Reisner-ja sprejeti*
i               Župan naznani nato, da se seja
nadaljuje jutri in želi, da bi se zlasti glede gostaščine otvorila obširnejša debata.
Nato je sledila
tajna seja.
V tajni seji je občinski svet sklenil, da se izpraznena služba mestnega zdravnika n e razpiše; ob enem je imenoval šolske zdravnike dr. Jerneja Demšarja in dr. Mav-ricija Rusa za definitivne mestne zdravnike v X. činovnem razredu 2. plačilne stopnje.
Za podtajnika v Mestni hranilni-ci ljubljanski je bil imenovan dr. Fr. Černe v V. čin. razredu, za ofici-jala Matija Rode, za praktikante pa pomožna uradnika Fran Rako v n i k in Milan Sterlekar.
Nadučitelju Janezu L e v c u se je dovolila osebna doklada v znesku letnih 200 K.
Občinski svet je odklonil: prošnjo Antona P u n t a r j a za podelitev dimnikarske koncesije, prošnjo To-maža Korbarja za razširjenje gostilničarske koncesije za prodajo žganih pijač, prošnja Marije S t e 1 e-t o v e za podelitev gostilničarske koncesije in končno prošnjo Ane P u a takisto za podelitev gostilničarske koncesije. Glede prošnje Jakoba Sterleta za podelitev gostilničarske koncesije se je sklenilo, naj se tej prošnji ugodi, ako bo ob priliki kaka koncesija prosta.
Občinski svet je ugodil tem-le prošnjam: prošnji Frana Pirea za podelitev fijakerske koncesije, ker je to koncesijo njemu na korist odsto-pil Avgust Turk; prošnji Karoline Moharjeve za podelitev koncesije za prodajo sodavice v Zvezdi, prošnji Antonije K i k 1 o v e za podelitev starinarske koncesije, prošnji Adolfa Goloba za podelitev zobo-tehniške koncesije, prošnji Uršule K1 a n č a r j e v e za prenos izkuhar-sjee koncesije, prošnji Ivana Gaj-š k a za podelitev koncesije za prodajo ljudskošolskih knjig, koledar-jev, molitvenikov itd. in prošnji Min-ke R u s o v e za dovoljenje nadalje-vanja gostilniške obrti.
Oogodki na Balkanu.
V roparski Albaniji.
Albanci se že vadijo, da dostojno Stopijo v vrsto evropskih kulturnih narodov. Ropati, pozigati, krasti, moriti, to so znali že prej, sedaj je treba še meetingov, ker so ljudski shodi že zastarela stvar. Tak meeting so imeli v Lesu in Draču in bog ve kje še. Zlasti meeting v Draču je interesan-ten, ker dokazuje, da so se gotovi rAlbanci že navadili tuđi goljufije in kravjih kupčij z interesi ljubljene majke domovine. Tuđi vladne krize za Albanijo nišo nič novega in ravno te dni je Esad paša v Draču vehe-jnentno napadal provizorično vlado v Valoni. Provizorična vlada zopet misli, da so Grki podkupili junaka iz Skadra, da bi podpiral kanditaturo Wuađ paše za albanski prestol.
Te dni priđe baje ravnatelj   du-najske    Bančne    družbe Aleksander ■Weiner v Albanijo, da studira teren     : za ustanovitev Albanske banke skup-    ; no z milansko »Banca commerciale«. Delniška glavnica te nove banke naj    i bi znašal pet milijonov kron.
»            *                          •
*                                                                  ]
Posledice nepromišljenih besed.        :
Govor grškega kralja Konstanti-    ;
na je rodil že posledice, ki so za Gr-    < ško lahko še usodepolne. Država, ki
jo    danes    franeoski denarni trg ne    1
podpira, ne more    zlahka   zadostiti    ^
svojim vitalnim notranjim potrebam.    ;
»Matin« že grozi grški vladi, da    i
bo Francoska prekinila pogajanja za    (
pesojilo 800 milijonov frankov, če se    i
izkaže vest za resnično, da je grška    '
vojna mornarica naročila tri dread-    i
noughte v skupni vrednosti 120 mili-    *
jonov drahem.     »Liberte« trdi nada-    I
Ije, da Grška sicer še ni oddala naro-    >
čil za svojo vojno mornarico, da pa    i
hoče grška vojna uprava naročiti na    \
Angleškem topove za SQ 4o 1QQ brzo-    i
Strekji baterij.                                           A I
Tri vprašanja.
Egejski otoki, Albanija in Bagdadska železnica, to so tri točke, za katere gre velesilam. Zlasti Angleška se trudi, da bi pregovorila Italijo, da izroči Egejske otoke velesilam, da te potem razpolagajo z otoki. Zlasti za-sedenje Atsropalije in Rodosa Agle-ski ni všeč. ker ogroža tako zasede-nje Angliji dohod do Sueškega prekopa. Res si lahko ustvari Italija sedaj y Sredozemskem morju popolnoma izredno pozicijo, če ji ostane zlasti otok Rodos. Pomisliti je treba samo, da ima Italija vsled zasedenja Tripo-Iitanije že itak zelo trdno morsko pozicijo, ki jo pa otok Rodos še nepri-inerno ojačtije. Italija pri tem spretno izigrava Albanijo in je skoro gotovo, da bi bila pripravljena k velikim priznanjem Grški v Albaniji, če se ta prostovoljno odpove otoku Rodosu. Od tod je izviral tuđi veliki spor med Francosko in Italijo, ker ima tuđi Francoska velik interes na tem, da Italija svoje pozicije v Sredozemskem morju preveč ne utrdi.
Naša zaslepljena politika pa Še vedno noče uvideti, da tako nezmer-no ojačenje Italije nikakor ne more biti v interesu naše monarhije, in že se slišijo glasovi, da hoče naša zuna-nja politika zavzeti afront proti Nem-čiji, ki podpira Grško v njenih zahte-vah. Človek bi skoraj mislil, da je prišla era srbofilstva v Avstrijo, ker se zavzema naša politika za italijan-ski Rodos, ki bi Grško v njenih rokah gospodarsko zelo povzdignil. Toda to ni tako. S solznimi očmi vsled ob-žalovanja, da Grški ne morejo privo-ščiti Rodosa, pravijo naši diplomati, da Italiji ne morejo in ne morejo pri-voščiti, da bi ubožica ne dobila mast-ne pečenke, da potem sita požre še tište bore kosti, ki so ostale od ne-kdaj naše Levante.
Bagdadska železnica nas prav nič ne briga, to je seveda pribito. Koliko Avstrijcev pa je bilo že v Bagdadu, v mestu slovitega Harun al Ra-šida? Kteri Avstrijec pa bi bil tako smel, da bi hotel dobavljati za to že- ; leznico žeblje, tir ali kaj podobnega. Za tračnice bodo že skrbeli albanski gozdovi, saj mora imeti ta mlada država vendar vsaj en vir dohodkov.
Tako nas je naša diplomacija pripeljala res že tja, kjer nimamo prav nobene besede več. — Trudni smo in zaspani, dajte da smemo mirno počivati.
Tirolska volilna reformo.
Tirolski krščanski socijalci ho-čejo imeti svojo posebno volimo pravico z inteligenčno (!) volilno pravico duhovnikov. Zvesti svojemu prislovičnemu posebnemu stali-šču med avstrijskimi narodi bi morali pač zahtevati za duhovništvo nadnaravno volilno pravico v občin-ske zastope. — Tuđi na Tirolskem zahtevajo vse stranke, in teh ni malo (nemški liberalci, veleposestvo, kon-servativci, krščanski socijalci, liberalni Italijani in klerikalni Italijani) da se mora doseči najprej kompromis, dočim hočejo krščanski socijalci kar hitro zredigirati in sprejeti novo volilno pravico. Za enkrat so se pogajanja totalno razbila.
Dne 20. septembra ft. 1.
se vrši
po celem Spodnještajerskem
VI. „narodna zbirka.
Štajersko.
Uradniške spremembe pri Južni železnici. Prestavljeni so asistenti: Henrik Egger iz Maribora (koroški kolodvor) v Bolcan; Teodor Drofe-nik iz Maribora (koroški kolodvor) v Ljubljano; Alojzij Hail iz Wartber-ga v Ptuj: Rihard Krick iz Prager-skega v Beljak.
»Drava« v gornjegrajskem okra-ju. »Slovenec« z dne 12. t. m. piše: »Okraj Gornji grad bo gradil v Pu-stempolju čez Dravo nov most...« Pa naj kdo reče, da gospodje pri »Slovencu« naše Štajerske ne po-znajo. Drava v Gornjegrajskem okra ju!!
Javna varnost v    mestu   Celju.
Politično društvo »Naprej« bo Unelo v soboto dne 20. septembra ob 8. uri zvečer v celjskem Narodneni domu javni ljudski shod z edino točko dnevnega reda: »Javna varnost v mestu v Celju«. Celjski Slovenci še stojimo vsi pod vtisom nedeljskega, rcaravnost pripravljenega napada na kolodvoru, ki je veljal našim Soko-!om. Pridimo vsi na shod in povejmo vladi, da mora biti teh roparskih i az-tner enkrat v mestu Celju konec, da ločemo živeti varno in v miru poleg lemških someščanov. Govorilo se xnie pa tuđi o drugih važnih narod-
nih vprašanjih. Naj ne manjka na tem shodu noben celjski Slovenec!
Izpred celjskega porotnega sodi-šča. V Celju, 16. septembra. Danes dopoldne je sedela na obtožni klopi 241etna posestniška hči Marija Go-rinšek iz Tepanjskega vrha pri Ko-njicah. Imela je lansko leto razmer- ! je s posestnikom A. Furmanom z Brega pri Konjicah, ki ni ostalo brez posledic. Furman pa jo je pustil in se poročil po Novem letu 1913 z drugim kmečkim dekletom. Gorinškova, ki se je že čutila tačas mater, je bila s tem izročena nemali sramoti. Dne 15. maja je delala pri baronu Vayu v Prevratu; postajalo ji je slabo in njena sodelavka Ana Volandova je smatrala te slabosti kot začetek po-rodnih popadkov. Na večer je šla Gorinškova ob železnici proti domu in je po eni izpovedi porodila že zu-naj pod milim nebom, po drugi pa še le doma v listnjaku. Po porodu je glasom obtožnice otroka zadavila, ga nekaj časa skrivala v listju in potem zakopala v vinogradu. Porotni-ki so jo krivde na detomoru oprostili, pač pa je bila obsojena zaradi zatajenja poroda na 3 mesece zapo-ra, ki se pa smatrajo s preiskovalnim zaporom odsluženim.
Iz Maribora. (Nezgoda na železnici.) V nedeljo popoldne je trčil osebni vlak iz Gradca pred uvozom na kolodvor v tovorni vlak, ki je pravkar odhajal proti Gradcu. Trije vozovi tovornega vlaka so skočili s tira, na osebnem vlaku pa je bilo več potnikov vsled razbitih šip in od na tla padajoče prtljage lahko ranjenih, Vlakovodja Poštrak je izjavil, da je pač videl signal »pre-povedan uvoz«, da je pa odrekla va-cuum-zavora.
Iz Ptuja.    (Neznosne   razmer e pri c. kr. o k r a j n e m g 1 a-varstvu   v Ptuj u.)    Pri   tukaj-šnjem okrajnem glavarstvu   vladajo zadnji čas prav čudne razmere in še se v tem oziru niti za las ni popravi-io navzlic temu, da se je že javno pisalo po časopisih in kritikovalo poslovanje različnih uradnikov pri okr. glavarstvu. Če hoče človek imeti v kaki    stvari    natančnejŠa   pojasnila, mora hoditi od Poncija do Pilata in konec še je vedno ta, da ni   izvedel prav ničesar. Tu se mu reče, idite k temu referentu, ta ima zadevo. Z nekim tihim zadovoljstvom greste na številko,kjer uraduje dotični referent, misleč,    da    bodete    dobili    vendar končno pojasnilo, ki si ga že   dolgo želite, pa ta g. referent vas   zavrne, če ga še sploh najdete, da idite    na številko to in to, da bodete tam vse natančno poizvedeli. Pa žalibog,  ta izba je prazna, bodisi da priđete pred* poldnevom, bodisi popoldne, reče se vam, tega g. še ni v pisarni; pridiće drugi dan. Pa tuđi drugi dan ne po-izveste ničesar, ker dotičnega    gospoda zopet ni doma. Če se pa vam vendar posreći že po dolgem in po-trpežljivem iskanju, da naletite slučajno na dotičnega uradnika, s ka-terim imate glede kake informacije opraviti, pa vas kratkomalo odpra-vi, da nima časa, in zapre vam pred nosom vrata in tako ga iščite zopet tedne in tedne, predno ga najdete v uradu. Prosimo, da ne bodo stranke vsaj toliko izgubljale z iskanjem po uradnikih, da bi se na durili označile uradne ure, oziroma ćas, kdaj da je mogoče govoriti z dotičnim uradni-kom.   Priuakujemo od   c. kr. vodje da bo se v tem oziru obrnilo skoro na boljše.
Novice iz Dravinske doline. V S t u d e n i c a h je bil izvoljen za župana g. Franc Koropec. — Iz P o 1 j č a n. Snuje se novo zanimivo podjetje: avtomobilna zveza Poljča-ne - Kozje - Št. Peter - Bizeljsko-Brežice. Odprla bi se na ta način prometu tuđi zanemarjena Sotelska dolina. — VMakolah je dobila pošto gospodična Lendovšek. Ali za nekaj bi merodajni tamkajšni krogi vendar lahko poskrbeli: da bi izgi-nil s poštnega voza samonemški napis. — Vinska letina tod še do-sti dobro kaže. Grozdje počasi dozo-reva. Rizling trpi močno vsled ples-nobe. Ako bo ostalo vreme ugodno in ne bo prehitro mrazov, še uteg-nemo imeti prav dobro kapljico.
Iz Št. Petra v Savinski dolini. Naša požarna bramba slavi letos svojo tridesetletnico. V ta namen priredi v nedeljo, dne 28. septembra veliko veselico na vrtu g. Šribarja v Doberteši vaši. Spored bo jako zani-miv. Igrali se bosta dve šaljivi eno-dejanki. Vsa okoliška društva prosimo, da se na našo prireditev ozirajo ter nas v obilnem številu obiščejo, da na ta način primerno proslavimo tridesetletnico tega prekoristnega društva.
Iz Št. Petra na Medvedjem selu. »Ljudska knjižnica« v Št. Petru na : M. s. je imela v nedeljo, dne 15. sep- i tembra v lepo okrašenih prostorih i župana šentpeterskega, g. Str a- i š k a, svoj občni zbor, združen z ] malo domačo zabavo. Vodil je občni I ]
zbor izredno marljivi knjižnični predsednik g. phil. Pavle S ter niše k. V otvoritvenem govoru je na-glašal, da si je knjižnica pridobila doslej lepo število udov in čitateljev, pa tuđi prijateljev in podpornikov. Klerikalci so v boju proti temu doce-la nepolitičnemu in samo izobraže-valnim svrham služečemu društvu posegli ćelo po zločinskih sredstvih: ukradli so ponoči društveno tablo s šolskega poslopja neznani zlikovci. | Ker table ne more nikdo rabiti, je I jasno, po čegavem naročilu in zakaj je bila odnesena. Pa s takimi nečast-nimi in za vsako slovensko stranko sramotnimi sredstvi se društva ne bo ubilo. Zahvalil se je raznim do-brotnikom društva, posebej imenujemo tu dež. posl. dr. Kukovca, Zvezo narodnih društev in Micko Smehovo v Mestinju. Po občneni zboru je govoril urednik L e š n i -č a r iz Celja o delu in ciljih naših izobraževalnih društev. Bilo je veselo znamenje, da se je občncga zbora udeležilo poleg izobraženstva veliko število priprostega ljudstva, katero je govornikoma živahno pritrjevalo. In to je lepši uspeh, g. župnik G o -in i 1 š e k, ko ponoči srečno ukradena tabla.
Desetletnica    žalskega    Sokola.
Ponosni naš Žalec pomenja politično in   gospodarsko   središče Savinske doline.    Marsikatero    lepo  narodno prireditev so že videli Žalčani od ta-borskih časov sem. Ali ena najlepših je bila nedeljska. Ne le žalski tržani do zadnjega, temveč tuđi na tisoče in tisoče kmetskega    ljudstva    iz vseh občin in far prostrane doline je došlo v nedeljo v napredni Žalec in slavilo tam    desetletnico    žalskega bokola. L. 1901, se je ustanovil v 2alcu odsek celjskega Sokola, ki se je pa razvil že    1. 1903 v    samostojno    društvo. L. 1907 je razvilo    društvo ob veli-kem slavju svoj prapor in letos je ob-hajalo svojo desetletnico.    Vtisk, ki smo si ga odnesli Celjani in vsi drugi obiskovalci s te slavnosti, je naravnost nepopisen in navdušujoč    dušo in srce. Začela, se je slavnost na kolodvoru s sprejemom došlih gostov in bratov Sokolov ter sester Sokoiic od vseh   društev v Savinski   dolini. Potem se je vršil   sprevod   pred trsko občinsko hišo. Ta sprevod je bit silno slikovit.   Spredaj je jezdilo 30 čvrstih kmečkih fantov in mož v narodnih nošah, za njimi je pa korakata poldruga stotina članstva. Pred občinsko hišo   je   čakal sokolstvo ćeli občinski zastop z županom g. Š i r -c o , podžupanom Roblekom    in trškim dež. posl. dr. K u k o v c e m. Pozdravil je sokolstvo in čestital do-mačemu Sokolu k desetletnici   podžupan K o b 1 e k   v   srce segajočih besedah,   ki so našle buren odmev. Zahvaljevala   sta se za pozdrave in sprejem   od   občine    starosti P i k 1 (Žalec) in Smertnik  (Celje). Dr. Kukovec se je v trpkih   besedah spomnil preganjanja, kateremu je iz-postavljeno sokolstvo od strani vlade ter narodnih naših nasprotnikov. Ob času, ko najvišji krogi z vnemo pod-pirajo »Siidmarko« in »Schulverein«, qb času, ko vlada oiicijalno pozdravlja pri nas politične katoliške shode, se kratijo sokolstvu vse državljanske pravice in svoboščine,   se   ga ovira pri njegovem razvoju. Prepovedan je bil letošnji sokolski zlet, prepoveda-ni so cvetlični dnevi.    Pa bojažljivo bi bilo to od sokolstva, ako bi se uda-lo, nečastno in sramotno za narodno čuteče Slovenstvo, ako bi sokolstvu ne prihitelo sedaj na pomoč in oporo. Pri občinski hiši so se na to pridružili sprevodu občinski zastopniki, Sokoliće in naraščaj; šio je na telo-vadišče pri R o b 1 e k u. Javna telo-vadba, ki so jo vodili bratje K u k e c, M o š k o n   in J e r i n,   je bila pač najboljša,   kar se jih je letos videlo pri večjih sokolskih    prireditvah na Štajerskem. Gledalci nišo mogli pre-hvaliti točnosti nastopov in preciznosti pri izvajanju posameznih vaj. Na^ raščaj, Sokoliće, članstvo, vsi so tek-movali med seboj   glede izvrstnega   \ nastopa.   Ni čuda,   da ni hotelo biti konec pritrjevanja. Roblekov vrt je    i bil pri javni telovadbi in sledeči Ijud-    j ski veselici nabito poln; strah, da bi    1 bila Savinska dolina crna, je prazen!    i Medelja je pokazala, v katerem tabo-    ] ru   je cvet Savinske doline,   s kom    1 simpatizira to ponosno in samostojno    < ljudstvo. Razume se, da se je porabi-   \ [a tuđi   ljudska   veselica y korišten   y riamen; dr. K a r I o v š e k iz Celja je    i lastopil s krasnim   ljudskim    govo-    ; rom. Žalčani! K nedeljskemu uspehu    < vam navdušeno čestitamo tuđi mi.         1 _________________________.______.     (
Horošho.                     ■
Zločin ali nesreća. Pred kratkem    i ;o našlie na nekem vrtu v Šmartnem )ri    Celovcu    obstreljenega    letovi-
;čarja    realca    Ernesta Fischerja iz    i
jradca.     Prvotno so govorili, da je    (
^iseherja   neki   neznanec   napadel.    > Dreiskava pa je pokazala,, da ta tr,- i i
ditev nf zanesljiva in da je mogoče, da se je Fischer vsled neprevidneg^ ravnanja z orožjem sam obstrelil.
Celovška porota. Porotno zase-danje pri deželnem sodišču v Celov^ cu se je otvorilo v ponedeljek z zani-: mivo obravnavo proti roparskemui napadalcu Jakobu Popotnikti» kf je napadel in oropal svojega tovarišaj Franca P e t r i č a. O tem ropu srna svoječasno že poročali, Popotnik jej našel svojega nekdanjega znanca Pe-> trica v neki gostilni v Beljaku. . Pe-trič, ki se je vračat iz Amerike in jq bil že precej pijan, je izdal svojemu1 sopivcu. da ima pri sehi precej de-i narja. Imel je v žepu v suknji hranilno knjižico za 7151 kron in delavsko knjižico, v kateri je bilo za 5580 kron bankovcev. Popotnik je svojega bo-gatega tovariša vodil od gostilne da gostilne in ga je končno v gostilni pri Krapfenbacherju hotel okrasti. Pre-» rezal mu je žep in hotel potegniti iz njega delavsko knjižico. Toda PetriC se je zbudil in preprečil tatvino. VzeJ je denar iz knjižice in ga shranil v hlačni žep. Ozmerjal je svojega tovariša, kljub temu pa je pil z njim na-prej. Ko sta se ločila, je bil Petrič tako pijan, da ni znal iti domov in Popotnik mu je pokazal napačno pot. Pustil je tovariša, sam pa je napravil ovinek, dohitel Petriča in ga napadel. Hotel ga je vreči v Dravo, toda to se mu ni posrećilo. Pač pa je vzel Petriču hraniino knjižico in ves denar. Drugi dan po ropu so našli pri njem hranilno knjižico in 5000 kron denarja. Popotnik se zagovarja s po-polno pijanostjo in se ne spominja ničesar. Sodišče je stavilo porotnikom tri glavna vprašanja, katere so po-rotniki soglasno potrdili. Popotnik je bil nato obsojen na osem let težke ječe.
Ponesrečen delavec. Pri Pod-kloštru so našli v hlevu posestnika Galeta težko ranjenega delavca An-dreja Šibeca ki je delal pri gradbi telefonske zveze Trbiž-Beljak. Mož je bil še pri zavesti in je izpovedal, da je padel in da rana ni tako nevarna* Bil je poŠkodovan na čelu nad levim očesom. Po ti izpovedi se je mož onesvestil in je kmalo nato umri.
Požar v Kočah. V ponedeljek po*, noči in sicer okoli polnoči, je izbruh^ nil požar v Kočah. OgenJ je nastal na gospodarskem poslopju posestnika in čevljarja Jakoba Tasotija. Pogorela je njegova hiša kakor tuđi posestvđ njegovega soseda Ivana Puca. Bila Je velika nevarnost, da pogori ćela vas. Razne požarne brambe, domaćini in okoličani so dosegli, da se je ^ogenj omejil na omenjeni posestvi. Škoda je velika, kako je nastal ogenJ, še ni znano. Sumijo, da je bil podtaknjen. Zadnji požar v Kočah je bil leta 1893. Takrat je pogorelo več kot polovica vaši.
Primorsko.
Zločin obupanega očeta. Iz Pore-« ča poročajo sledečo žalostno dogode bo: Najemnik Hil. Duca je ubil s koso svojega gospodarja, bogatega posestnika, Matijo Jureviča. Jurevič je dal Duci en del posestva v najem, toda pod tako trdimi pogoji, da Duca res ni mogel izhajati. Ima ženo in šest otrok. Plačevati je moral visoko na-[emnino, deloma v denarju, deloma vi blagu. Ker mu letos vsled slabe letine tii mogel plaćati ćele najemnine, mu, je zarubil gospodar ves pridelek. Predvčerajšnjem je šel Duca na po-< Ije, kjer je našel svojega gospodarja. Prosil ga je, da naj mu da vsaj neko-, iko koruze, da bo mogel dati svojim! ačnim otrokom jesti.Gospodar pa ga e surovo zavrnil, češ, da ga njegovfi Dtroci nič ne brigajo. Začela sta sa irepirati in med prepirom je zavihtef ižaljen oče koso, ki jo je imel v to* ^ah, in udaril z njo po neusmiljenemu; jospodarju. Zadel ga je v vrat in mit ',adal globoko rano od vratu do sredi )rsi. Jurevič se je zgrudil in je ob«* ežal na mestu mrtev. Ko je Duca vh iel, kaj je naredil, je tekel domovjj ^oslovil se je od žene in otrok in se e javil nato oblasti, kier je vse pri-:nal.
Očetomor. Pred tremi dnevi sq lašli na železniškem tim pri Miljali )ovoženo, popolnoma razmesarjeno ruplo, 831etnega starčka Ivana Braj-liča. Prvotno so mislili, da se je mož jonesreČil. Čudno pa se je zdelo ne-:aterim, da bi šel starček tako daleČ )d doma, kar ni bila njegova navada, Načeli so ćelo stvar natanko preiska-t rati in preiskava le dognala, da je bil nož umorjen, truplo pa je zločine«? ;avlekel na železniški tir. Kot mori!* :a so zaprli njegova sinova, ki sta \th TŠila, kot trdi ovadba, umor zaradi ►četove dedščine. Sinova odločno za« tikata krivdo in trdita, da je bil očel ►ijan, ko se je vračal domov, in da fe r pijanosti in vsied teme zašel s pota la železniško progo.
Prepovedan slovenski shod ^5 fržiču. Pod tem naslovom smo pri-« lesli včeraj poročilo, da je prepove-alo okrajno glavarstvo v Tr^5u slo> 'enski shod, na katereg^ dnevnfitn edu je bilo vpra^anje slavenske ^-
Stran 4.     .....                                                                             »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. septembra 1913.                                                                                     213. Stev.
fe. Shod je bil naznanjen okrajnemu glavarstvo v sredo. V soboto zvečer pa je bil dostavljen prirediteljem sho-da odlok, s katerim se je snod prepo-vedal. Ta famozni odlok se glasi do-besedno sledeče: Ker se je bati, da bode lahko z ozirom na razburjenost, vladojočo med prebivalstvom vsled pouličnih demonstracij, katere so se ivršile v Gorici dne 7. t. m., kaljen javili mir povodom javnega shoda, sklicanega od vas na 14. t. m. ob 2. uri popoldne v dvorani hotela »International« v Tržiču v svrho posveto-vanja o ustanovitvi slovenske sole, najde c. kr. glavarstvo v zmislu § 6., zakona z dne 15. novembra 1867 drž. Izak. št. 135, prepovedati ta shođ. Proti temu odloku je prost utok na £. kr. namestništvo v Trstu v teku osmih dni po dnevu vročitve potom c. kr. okrajnega glavarstva. Eventu-alen utok nima odložilne moči. — IPrav tako; lahko se sklicuje okrajno glavarstvo na to, toda kako ničevo je bilo to utemeljevanje prepovedi, kaže dejstvo, da se je shod vendarle jvršil in sicer po § 2. in da se je dovr-šil popolnoma mirno. Navzočih je bilo do sto zborovalcev, med temi je iil tuđi dr. Rvbar iz Trsta in več dru-jgih odličnih gostov. Govorilo se je o ustanovitvi slovenske sole v Tržiću !in o slovenskem šolstvu na Gori-škem ter o upravičenih zahtevah Slovencev na naši primorski zemlji. fSklepi, ki so bili sprejeti na shodu, se objavijo javno v zato primernem £asu.
Dnevne vesti.
+ Nekoliko   revizije   bo treba.
fz našega   poročila o zadnji seji de-želnega odbora je javnost izvedela, tfa se deželni odbornik dr. Novak zanima   za račune o dijetan   deželnih uradnikov in dež. odbornikov.   2elel je dobiti izpisek od knjigovodstva, a tej želji dr. Lampe ni ugodil, pač pa je dr. Novaku   predložil cei kup po-fcotnic.   Da so gg. uradniki    in dež. odborniki denar resnično sprejeli,   o tem seveda ni dvoma, ali če so bile te dijete opravičene,    to je vprašanje, na katero bo vsekako    treba dobiti zadostnega pojasnila.   Izdatki za di-iete so namreč   velikanski;   menda znašajo   kakih    50.000 kron.    Taka vsota pač opravičuje zahtevo, da je treba napraviti   nekoliko revizije in rdognati,   če so bila vsa zaračunana potovanja tuđi res   službena   in   ne morda agitacijska.   Tega   gospodje iVendar ne morejo   zahtevati,   da bi jjim njihove agitacije    dežela še pla-*Čevala. Pri tej reviziji bo treba tuđi pregledati račune o izdaiklh za avto-mobilne vožnje. Izleti v avtomobilu so prav prijetni, a ta zabava je zelo draga.   Posebno   gg. katoliški dež. odborniki so avtomobile   zase in za svoje prijatelje    izdatno izkoriščali, veselo so se vozili križem dežele in prav poredno so zasmehovali uboge davkoplačevalce, ki morajo peš ho-diti. Ti davkoplačevalci bi pa seveda vsaj to radi vedeli, če so bile te vesele vožnje   službene   ali pa so tuđi avtomobili čestito klerikalno družbo vozili na đeželne stroške za zabavo in na agitacije. V denarnih rečeh so ljudje pač nezaupni in žele zlasti glede teh dijet in avtomobilskih izdat-kov pojasnila,   posebno   ker jim je znano, kaj bi se zgodilo kakemu dr-žavnemu funkcijonarju, če bi državi ^aračunal n. pr. dijete za kaka agitacijska potovanja ali pa se na državne stroške z avtomobilom    vozil za zabavo in po privatnih opravkih.
4- Značilno. V včerajšnji seji ob-
činskega sveta so tuđi nekateri klerikalni občinski odborniki glasovali za dr. Novakov predlog, v katerem se izreka obžalovanje deželnemu odboru radi njegovega postopanja v zadevi slovenskega gledališča. To dejstvo je nad vse značilno, ker iz-^pričuje, da sami pristaši klerikalne Stranke obsojajo nesmiselno na-^sprotstvo, da ne rabimo ostrejšega izraza, gospodov pri deželnem odboru proti slovenskemu gledališču. Toda stavimo sto proti eni, da ta nastop klerikalnih občinskih odbornikov ni janalo ne bo vplival na stališče dežel-jnega odbora v slovenskem gledali-fškem vprašanju. Kako tuđi, saj dr. Lampe pozna svoje Pappenheimce! A- Zopet izseljenci. VČeraj, v to-rek, je bila zopet lepa prilika gledati, kako beži kmetsko ljudstvo v Ame-riko. Polno ljudi se je zopet odpravi-i|o. Nekaterim se je na prvi pogled jpoznalo, da so zbrali zadnje kronice, kar jih je bilo dobiti in da imajo le loliko, kolikor je neobhodno potrebno. In vzroki tega bega — vedno isti! Tega ženo dolgovi čez morje, ^drugega upanje, da resi posestvo z jienarjem, ki ga zasluži v Ameriki. jTTa beži, ker ga župan in fajmošter jpreganiata, drugi, ker se je naveli-ftal pasjega življenja v domovini. Ta • pravi, da ni za to na svetu, da bi sa-jno pri soldatih služil, v cerkvi molil lp garal kakor živina, drugi ve zopet tioved^i, A& žz&<\$$mo, Z4iapjaaom
sili in mu je življenje tako zagrenila, da bi se raje hudiču zapisal, kakor da bi ostal še doma. Strašno je, kar se izve po teh Ijudeh o življenju na kmetih. Kaj je postalo iz kmetskega rodbinskega in družabnega življenja v kratkih letih! Tište idile, ki so jih pisatelji časih tako milo popisovali — kje je vse to? Izseljenci ne vedo o drugem pripovedovati, kakor o pre-pirih in pretepih v družinah, o pravdah in prepirih med sosedi, o pijanstvu in tercijalstvu, o stradanju in skrbeh — vsaka beseda izraza samo največje nezadovoljstvo ali pa ćelo sovraštvo do vsega, kar obdaja kmetskega človeka v domovini. Tako mišljenje se more poroditi samo iz neznosnih gospodarskih in socijalnih razmer, tako mislijo in čutijo ljudje samo, kadar jim je vsega zla ciovolj. Med izseljenci so pa tuđi ljudje, ki jih ne žene v tujino materijalna beda, nego samo želja po več-jih zaslužkih, po boljšem kruhu in udobnejših in prijaznejših razmerah. Prav ti so najbolj zdravi, najbolj krepki, najbolj sposobni za delo in najbolj bistrih glav. Kar milo se stori čioveku, da gredo take čvrste delav-ske sile v tujino, stvarjat tuje bo-gastvo. Sele iz pogovorov z izseljenci se spoznajo do dobra razmere, ki vladalo danes na Kranjskem v gospo-darskem in v socijalnem oziru, iz teh pogovorov dobi človek pravi vpo-gled v današnje življenje na kmetih. v vso to gospodarsko mizerijo, to razorano družinsko življenje, v te žalostne javne razmere, in iz teh pogovorov spozna, da se je začela na Kranjskem velika gospodarska in socijalna kriza. Izseljevanie v takih množinah je le en izraz te krize — kdo ve, kaj nam še prinese. Vladajo-ča slovenska stranka pa se ćelo spričo take nevarnosti zanima vse bolj za procvit kanadske velekapita-listične družbe in za katoliško propagando na Bolgarskem in ji ostajajo za velik domač problem samo prazne besede.
-f Bolgari proti Čehom. Bolgari plavajo sedaj, kakor zatrjuje publicist Angelov v »Miru«, »v nemskih vodah«. Za to se ni čuditi, ako priob-čujejo Bolgari, ki žive v Pragi, v sofijski »Večerni Pošti«, na urednika | tega lista to-le pismo: »Gospod j urednik! Cehi so postopali v času i naše vojne proti Srbom naravnost | izdajalsko. Njihovi listi so ves čas spora in vojne o nas ali molčali ali j pa so nas naravnost zasmehovali. j Mi, bolgarski dijaki in dijakinje v Pragi, smo vsled tega prišli do pre-pričanja, da s tem narodom ne mo-remo v bodočnosti imeti ničesar skupnega. Zato stopamo pred javnost s tem pojasnilom, da bi naš narod, ki je v težkih časih spoznal svoje sovražnike, uredil svoje odnošaje tuđi nasproti »našim bratom«. Ugovor, da ni treba odkrivati širokim slojem našega naroda britke resnice, ne prenaša kritike: resnico je treba vedeti! A nekaj drugega je: Mi vemo, da se bodo Cehi, ti »slovanski Zidje«, pobrigali, da se z znanimi za- | kulisnimi sredstvi rehabilitirajo v naših očeh, zato pozor!« — Dvomi-mo, da bi taki napadi na Čehe bol-garskemu narodu koristili. Toliko iskrenih prijateljev imajo Bolgari med Cehi. a hočejo sedaj še te odbiti od sebe s takšnimi neokusnimi napadi! Zdi se res, da so Bolgari udar-jeni s slepoto. Končno pa, ali so morda Čehi krivi, da so bolgarski držav-niki, očividno udarjeni s slepoto, de-lali slabo politiko? Ako bi bili Bolgari poslušali nasvete vseh dobro mislečih Slovanov, katerim je gotovo enako Ijub Bolgar kakor Srb, bi pač ne bilo sedaj treba plakati in žalovati bolgarskemu narodu nad grobovi njegovih nad! Toda bolgarski državniki so bili slepi in gluhi za vse prošnje in nasvete in so trdo-glavo silili v svojo pogubo, Kakor sedaj silijo v — »nemsko vodovje« v svojo — bojimo se — se večjo — ne-srečo!
+ Sami revolucijonarji. Hrva-ška vlada je poslala v Ameriko svojega zaupnika dr. Gustava Franka z nalogo, da tamkaj prouči položaj in premoženjske razmere hrvaških iz-seljencev. Pred vsem je imel dr. Frank nalogo, da se natanko informira, kako je z vložki hrvaških izse-ljencev v »First-Second National-Banki« v Pittsburgu, kjer je nalože-nega 13 milijonov hrvaškega denarja in ki je nedavno tega napovedaia konkurz. Dr. Frank se je nedavno tega vrnil iz Amerike ter predložil hr-vaški vladi poročilo o svojem studij-skem potovanju. Kakor poroča zadrški »Narodni List«, je dr. Frank izve-stil hrvaško vlado, da je glede denarja hrvaških izseljencev »vse v redu«, obenem pa pripomnil, »da so se med ameriškimi Hrvati že ćelo dobrodel-na društva pretvorila v — revoluci-joname organizacije.« — Ne more-mo vedeti, v koliko odgovarja to po-ročilo zaupnika hrvaške vlade resni-Cl in dejauskemu položaju,   tneninio )
pa, da je dr. Frank o hrvašMh orga-nizacijah v Ameriki poročal tako, kakor je vedel, da bo to po volji in po godu hrvaški vladi. In če bi bilo končno njegovo poročilo tuđi resnično, bi se ameriškim Hrvatom ne bilo nič posebno čuditi. Ako vlada doma na firvaškem že leta v ustavnem življenju popolna anarhija, ali more potem koga še presenetiti, ako Hr-vatje v Ameriki, uživajoč popolno svobodo, krenejo na pota, o katerih pravi odposlanec hrvaške vlade, da so »revolucionarna«?!
-f Slaboglasni pater Pavei v Novem mestu in dijaška stanovanja. Poroča se nam: Pater Pavel, ki je s svojimi zdražbami pokvaril že mnogo mladine, je zdaj pred začetkom šolskega leta začel delati na to, da provzroči čim največ škode tištim rodbinam in osebam, ki imajo dijake na hrani. Iz seznama tistih hiš, kjer so bili doslej dijaki na stanovanju, so p. Pavel in njegovi so-mišljeniki izločili tuđi take osebe in družine, o katerih je splošno znano, da strogo izpolnjujejo svoje verske dolžnosti in da le politično ne marajo biti pristaši klerikalne stranke. Vrh tega je p. Pavel v zadnji številki »Bogoljuba« izdal s svojim polnim imenom povelje, da morajo dijaki Marijine družbe skupno stanovati in sicer le tam, kjer jim dovoli vodstvo Manjine kongregacije. Noben teh di-jakov ne srne izbranega mu stanovanja brez vednosti in dovoljenja tega vodstva premeniti. Trdo je to povelje in da ni ostalo samo na papirju, se je v mestu in okolici takoj poka-zaio, čim so začeli prihajati dijaki. Očitno je, da hočejo klerikaici narediti škodo tištim, ki jim nišo brezpo-gojno pokorni. Na srečo ni vsled zgradbe železnice mnogo takih sta-novanj na razpolago. AH pa je tako nasilje sploh dovoljeno? Ali je vodstvu gimnazije in ljudske sole sploh znano, da frančiškani ne zamude no-bene prilike, da pokvarjajo mladino s političnimi hujskarijami.
4- Bolniška postrežba na deželi. Piše se nam: Tišti, ki čitamo časopise in vemo, kako in kaj je po svetu, radi primerjamo domače razmere s tujimi. Pri tem primerjanju spoznamo sele prav, kako smo pri nas v ne-katerih ozirih zaostali. Zelo občuten nedostatek je posebno pomanjkanje bolniške postrežbe na deželi. Saj kmečki ženi nihče ne odreka dobre volje, a kaj naj reva stori, ko vendar prav nič ne zna. Se navadne kmečke hrane ne zna reva tako pripraviti, da bi bila užitna, kako naj potem opravlja dosti težje stvari, med katere spada postrežba bolnikom. Koliko ljudi pomrje vsako leto samo ker v bolezni nimajo postrežbe. Veseli nas, da hoče dežela v tem oziru po-skrbeti za zboljšanje razmer, a treba je poskrbeti za kaj izdatnega. Zdaj, ko se bliža zasedanje dež. zbora, opozarjamo poslance vseh strank na to velevažno stvar.
-f Za načelnika finanenega od-seka v občinskem svetu je bil v včerajšni seji izvoljen podžupan dr. Karei T r i 11 e r , za načelnika stavb-nega odseka pa obč. svetnik dr. Fran Novak.
4- Iz srednješolske službe. Gimnazijski profesor in vodja učiteljišča y Sarajevu, Viktor Pogačnik je imenovan za ravnatelja tega zavoda.
—  Poziv   narodnemu   ženstvu! V soboto 20. t. m. darovala se bo v Trnovem ob 8. zjutraj običajna sveta masa za narodne žrtve, padle 20. septembra  1908. Dolžnost vsega narodno čutečega ženstva je, da se te maše v najobilnejšem številti udeleži!
—  Vsedijašld   podp.   odbor  se obrača na slavno občinstvo   s   prošnjo, da bi blagovolilo dati na   razpolago enkratno brezplačno prenoči-šče od 27.—28. t. m. za dijake, ki se udeleže socijalne konference. Stanovanja naj se javljajo tajniku O. V. P. O. med. Stanko Velkavrhu, Sv. Petra nasip 21/11.
—  Mestni uradnik Jurko Javer-nik, ki je bil sele pred par leti spre-jet v mestno službo — najprej k policiji — je pred nekaj dnevi, namreč 9. t. m. izginil iz Ljubljane, ne da bi zaprosil za dopust ali naznanil    kak zadržek. V Ljubljani je zapustil družino in — jako mnogo dolgov. Javer-nik je delal zelo prebrisano in je ujel precej ljudi, da so mu posodili denar, nekega uglednega posestnika je uka-nil, da mu je podpisal kar 4000 kron. Dasi ves zadolžen, je znal vendar tako napraviti,   da je postal ćelo hišni posestnik. Kupil je hišo za realko (v Soteski) in lastnico pri tem nakupu oškodoval za 1200 K. Prejšna lastni-ca hiše je vložila že tožbo še predno je Javernik  izginil in bo  obravnava te dni, a škodo bo vseeno imela precej znatno. Tuđi razne male ljudi je Javernik pregovoril,   da so mu dali ali podpisali po 200 in 300 kron in je sploh naravnost neverjetno,   kar se zdaj   naenkrat    čuje o tem čioveku. Poskusil je nadalje    tuđi pri nekem velikem zavodu isposlovati si znatno ,
posojilo. To posojilo mu je bilo že dovoljeno, a izpolniti je bilo treba samo Še neke formalnosti glede za-znambo na plačo — toda Javerniku so bila tla postala že tako vroča pod nogami, da ni počakal. Mudilo se mu je najbrž posebno še vsled tega, ker je bila proti njemu vložena ovadba, da je nekemu dekletu hotel silo sto-riti. Sodi se, da se je Javernik obrnil na hrvaško stran. Ženo in otroke je zapustil brez vseh sredstev. Med mestnimi stražniki ni bil Javernik nič preveč priljubljen, dasi so se tuđi nekateri med njimi dali zapeljati, da so mu posodili denar. Mestni magistrat objavlja danes poziv, da se mora Jurko Javernik nemudoma vrniti v urad, sicer izgubi po preteku Štirih tednov službo. Pa Jurko se ne bo od-zval.
—  Težki časa. Mizarski mojster g. Rojina je eden tistih obrtnikov, ki čutijo,    kako    težki so sedanji Čaši. Pred par leti je kupil Janeževo hišo v Kolodvorski ulici in si uredil moderno delavnico — v ponedeljek pa so mu prodali na dražbi stroje in mizar-ske miže. Pognali so ga klerikalni de-narni zavodi. Ker ni bilo kupčev, je stroje   kupila »Gospodarska  zveza« zelo poceni;    stroji,   vredni   700 do 800 kron so sli za 200 kron. Mizarske miže so se dobro prodale.    Zdaj gre g. Rojini še za hišo. »Slovenec« bi se v takem slučaju, ko bi šio za politič-nega nasprotnika, seveda norca delal, mi pa odkrito obžalujemo, da je tako zmožnega obrtnika kakor je sr. Rojina zadela taka nesreća. Cesa pa je nam Slovencem bolj potreba kakor poleg   trdnega   kmeta in dobre inteligence zdravega   srednjega stc-nu, torej trdnih obrtnikov.   Samo iz krepkega    obrtnega   stanu se more razviti industrija, drugače borno vedno kot konsumentje tuje produkcije stvarjali tujcem bogastvo,    sami pa ginevali v bedi. Za vse produktivne stanove so prišli težki čaši, g. Rojino je zadela nesreća,   da je to posebno hudo občutil. On zdaj gotovo pojmi, kako je pri srcu    domačim    čevljar-jem, ki jim strežejo klerikaici po življenju.
—  Klerikalna   Mica   Kovačeva. Iz obrtniških   krogov   nam   pišejo: Pripravljalni odbor za katoliški shod je najel potom pisarne »Deželne zve-ze za tujski promet« 15 postelj v neki gostilni. Ne vemo, po čigavi krivdi, po gostilničarjevi gotovo ne,   nišo tujci mogli najti prenočišča, dasi je to javni lokal, kar dokazuje, da se ni nihče brigal za goste.    Za najete postelje je gostilničar  predložil    račun omenjeni  zvezi, a tu je  izvedel, da je pripravljalni odbor    baje    pripravljen ga odškodovati, toda samo za polovico najetih postelj. To je pač krasno od ljudi, ki so dobili že yna-prej denar od tujcev za prenocišče. Ker pa omenjeni obrtnik noče imeti posla z drugim, kakor z Zvezo, ki se mu je zavezala plačati    prenocišče, hodi sedaj že dlje časa moledovat v njeno pisarno, naj vendar    izpolnijo svoje obveznosti. Toda ves njegov trud je brezuspešen. V »Zvezi« mu pravijo,   da je sam kriv škode,   češ, ako bi imel svojo gostilno v    Kolodvorski ulici ali pa pred »Unionom«, bi bili gostje, ki so bili določeni zanj, gotovo našli odkazana jim prenočišča.   Končno se je gostilničarju   še reklo, da mu bodo   odškodnino   že plaćali — socijalni    demokratje.    V kakšni zvezi so socijalni demokratje s  katoliškim  shodom, je  težko uga-niti, a naj bo to že tako ali drugače, eno je čisto gotovo, da socijalni demokratje ne bodo plačevali    dolgov, ki so jih napravili prireditelji katoli-škega shoda, inenda za to, ker so se socijalnodemokratični    kovinarji    iz Nemčije slučajno v dneh katoliškega shoda mudili v Ljubljani! Kakor čujemo, se bo prizadeti obrtnik obrnil na sodišče, naj ono odloči, kdo ga naj odškoduje za najete postelje, ali pripravljalni odbor za katoliški shod, ali »Deželna zveza za    tujski   promet«, ali pa — socijalni demokratje.   Eno pa je prav gotovo, da bo klerikalna »Mica Kovačeva« ne samo    »piva<:, marveč tuđi »pvačava«!
— Iz gostilničarskih krogov nam
pišejo: Te dni je rjodil okrog organ c. kr. finančne straže ter pobiral neke listke, ki jih dala napraviti Zveza gostilniških zadrug za Kranjsko, dasi so ti listki popolnoma upravičeni. »Slovenec« pa je po svoji stari navadi to izrabil in zasmehoval odnosno napadel Ljubljansko gostilničarsko zadrugo, češ, da je zopet doživela neljubo ji blamažo. Nisem poklican zagovarjati gostilničarsko zadrugo ljubljansko, ker bo to že sama stori-la, poudarjam pa, da je tako obnašanje lista proti zadrugi odnosno ljubljanskim obrtnikom, najmilejše rečeno neokusno, posebno ker se list, ki vedno naglaša, da zastopa koristi nižjih slojev, hoče naravnost norčc-vati iz gostilničarjev in se veseli, če vidi, da se ljubljanskim gostilničar-jem in njih uslužbencem hoče kratiti I donesek za postrežbo, do katerega * ]
gotovo imajo pravico. Dovolil b| si tu vprašanje, kdaj gospodje pri »Slovencu«, oziroma njih predsiojniki duhovniki, kaj zastonj napravijo? Takrat zastonj odprejo usta kadar jim pečenka iz vilic pade. Torej gospoda do gotove meje! Obenim bi si dovolil zvezni odbor opozoriti, da napako glede listkov popravi, da skliče čim najpreje odborovo sejo. Prizadeti gostilničarji.
— Hvaležnost koroškega rodoljuba. Družba sv. C. M. je doprinesla velikansko žrtev, ker je prepustila svojo krasno solo v Št. Rupertu brez najemnine šolskim sestram, oziroma »Slov. sol. društvu«, po vrhu pa še bo plačevala na leto 1500 K prispev-kov. Znani »rodoljub« vse to pri-znava v daljšem članku v »Miru«, a zaključuje: »Zavoljo tega je naša sveta dolžnost, da podpiramo — »Slovensko Stražo-< z vsemi sila-mi!«
V mestni klavnici se je zaklalo od 31. avgusta do 7. septembra 63 vo-lov, 3 biki, 11 krav, 173 prašičev, 20S telet, 52 koštrunov in 2 kozlića. Vpe-Ijiinega je bilo 713 kg mesa, zaklane živine pa se je vpeljalo: 4 prašiče in 14 telet.
DijaŠki deklamacijskl večer pri-redita gg. Milan Skrbi nšekin Josip Šest v soboto, dne 20. t. m. v dvorani Mestnega doma ob pol 8. uri zvečer. Na tem večeru se ponovi za tretjino skrajšani program prvegade-klamacijskega večera. Pet točk je čisto novih. Dve pesnitvi prednaša tuđi gosp. Ferdo Trampuš, Vstop-nina je z ozirom na to, da je ta večer namenjen dijaštvu, zelo nizka. Sedeži prve vrste 80 v, druge vrste 60 v, stojišča 40 v. Vstopnice se bodo dobivale v predprodaji pri gdčni. Jerici Dolenčevi, trafikantinji v Pre-šernovi ulici.
Nov Daimler - avtomobil. Vče-raj popoldne ob 3. uri se je vršila na Cesti na Rožnik javna preskušnja varnostne naprave, katero je vpelja-la na svojih vozovih tvrdka Daimler. Ta nova varnostna naprava, ki prereze čez cesto napeljane žice ali vrvi je z ozirom na varnost potnikov zelo važna. Preiskušnja, kateri je priso-stvovalo veliko razncga občinstva Ijubljanskega se je obnesla izborno. Prvi poskus se je izvršil na 6 mm debeli žici, ki je bila napeta Čez cesto in privezana na dva koštanja v visini 90 cm. Drugi z žico, ki je bila napeta v visini vratu normalno visokega Človeka in tretji z iico, kl je bila debela 8 mm in napeta zopet 90 mm visoko nad cesto. Vsi trije poskusi so se obnesli izborno, in v vozu se od-por žice ni niti najmanj čutil. Ta varnostna naprava, ki se lahko montira na vsak voz, je napravljena tako, da spodnji del naprave vlovi žico. Nato jo potegne na srednji del, ki je nazobčan liki žagi in jo pretrga. Če ne strga žice žaga, priđe na oštrino, nad katero je nož, ki pade takoj ko priđe žica do srede oštrine, in jo prereze liki škarjam.
Iz Škofje Loke. C. kr. erar se pogaja s posestnikom hiše, v katerem je nastanjena sodnija in davka-rija, glede nakupa tega poslopja. Kakor se čuje, bode kupna pogodba v kratkem sklenjena. Hiša in uradni prostori se bodo na to temeljito renovirali.
Bohinjski tunel je že za časa zgradbe karavanske železnice pred 7 leti delal inženirjem in podjetni-ku mnogo preglavic. Nekako sredi predora se je delavcem, kateri so kopali takrat rov, vdrla voda, da so morali bežati. Napravila se je v teku več mesecev z velikim naporom v stropu struga, ter odvedla voda; kljub temu pa prihaja še sedaj voda v velikih množinah v ta predor ter ovira železniski promet. Železniška uprava je po svojih inženirjih začela vlani z vodovodno napravo, katera bode v nrihodnjem mesecu dograje-na. Na Crni prsti, v visini 1500 m zgradil se je v gorskem kotlu okrogli vodni rezervoar, v katerega se odte-ka voda iz vseh sosednih hribov. Tz tega rezervoarja pa se odteka voda po okoli tisoč metrov globoko zgra-jenim žlebu v nizino. To delo je po-vzročalo veliko težav, osobito dova-žanje potrebnega gradbenega materijala, katerega so znosile večinoma mule v to visočino. Delo je oviralo tuđi letošnje deževno vreme.
Hitrost avstrijske c. kr. pošte se je že obilokrat ožigosala v raznih Časopisih, in da je bilo to opravičeno, kažejo tuđi sledeči slučaji. Dne 10., 17. in 26. pr. meseca sem posial potom položnice v Vodice denar. Dne 7. t. m. se mi pa poroča, da do tistega dne denar šc ni bil v Vodicah. Nadalje sem posial 6. t. m. poštni zavitek tuđi v Vodice, a čujte in strmite. kdaj ie bil zavitek izročen adresatu? Nič preje in nič pozneje kakor 12. septembra. Pa to še ni vse! Dne 12. t m. ie bil meni poslan zavitek blaga (katero se zelo rado pokvari) in dostavljen mi je bil ravno dne 15. t. m. ob 11. uri dopoldne. Torej zavitek iz Ljubljane v Vodice (približno 15 km
213. Stev.____________________________________________________„SLOVENSKI NAROD/ dne 17. septembra 1913.                                                                                              Stran 5.
I       razdalje)   rabi   celih sedem dni,   a
■        obratno vendarle hvala Bogu, samo I        tri dni. Pa naj si bode kakorkoli hoče,
■        peš bi lahko prišel desetkrat, odnos>-I         no trikrat prej* kakor zavitek s pošto. I        Vsekako si bodem v prihodnje   pre-I       mislil s pošto kaj v Vodice poslati ali I       od tam istim potom naročiti. Sedaj I       je samo vprašanje, kje je tak nerea: I        na tukajšnjem  poštnem uradu ali v I        Vodicah?      Umestno bi bilo,    da se I        stvar preišče in se temu neredu en-I       krat konec napravi.     Slavno c. kr. I       poštno ravnateljstvo prosim, naj en-I       krat temeljito podreza, da ne bode I        treba teh večnih pritožb. V navede-I       nih slučajih so dokazi na razpolago! I                               Davkoplačevalec.
I              Apel našemu razsodnemu občin-
I        stvu! Iz gasilskih krogov se nam pl-
I        še: V tem, ko je vsakemu znano, da
I        so izmed vseh človeških naprav ga-
I        silna    društva med najkoristnejšimi,
I        vendar z žalostjo opazujemo, da naša
I        inteligenca — čast raznim    častnim
I        izjemam — ravno našemu   gasilstvu
I         posvećuje    vse    premalo zanimanja.
Dasiravno vidi in čita, kako se hoče
v kranjsko gasilstvo siloma   zanesti
politiko, vendar se jih tako malo naj-
de, ki mu pomagajo   izvrševati   od
očeta   gasilstva, gosp. ces. svetnika
Doberleta, dano mu nalogo. Gasilstvo
stare zveze bi rado ostalo — kakor
do sedaj — izven strankarskih bojev,
bojevalo bi se rado le proti ognju in
I        drugim, Človeštvu škodljivim prirodnim silam, a ne pusti se ga.     So go-spodje in gospe, ki vidijo v gasilcih le delavce in jih je sram sedeti z nji-mi pri isti mizi, ne pomislijo pa, da so gasilci delavci Ijubezni, ki delajo za-stonj, ne pomislijo, da če imajo tuđi žuljave roke, imajo pa   zlato   srce. Preziranje   gasilcev se žal   opazuje zlasti po mestih.   Prezira se gasilce in njih prireditve. V nekem mestecu je priredilo    gasilno    društvo    naše Zveze veselico. Te moramo prirejati, ako hočemo obstati, ker nam ne da deželni odbor nobene podpore. Kako je uspela? Udeležbe od S. L. S. nobene, od naprednega občinstva prav malo več, v blagajni je ostalo dobič-ka kolikor ga ima Čeč. Na Češkem, Moravskem in po drugih   naprednih deželah    posvečajo   gasiltvu    svoje proste ure tuđi gg. z akademično izobrazbo kot gasilci. Slovenska gasil-na društva na Štajerskem imajo ta-kega načelnika. Ali bi bila na Kranj-skem to sramota? Ravno v sedanjem Času potrebuje naša Zveza mož,   ki bi io pomagali voditi, potrebuje    pa tuđi vsestranske podpore,    zato    se obrača na vso, dobro mislečo inteli-genco, s prošnjo, naj jo podpirajo v sedanjem kritičnem času, želi pa tuđi, da bi jej Bog skoro obudil kakega g. P o 1 a k a ali go. V i 1 h a r j e v o, da bi mogla podpirati vsaj ponesre-Čene gasilce, ker tuđi tem naš ljudo-mili deželni odbor ne privošči   podpore. — Pomagajte nam torej    vsaj vi, bratje in sestre, ako že nimajo naši očetie usmiljenega srca do nas!
Avtomobilna vožnja Novo mestfc-Krško se sicer še ni pričela, kakor se je pisalo, pa se začne kmalu. S tem bo prometu zelo ustreženo. Dolenjci pa tuđi težko čakajo, kdaj se začne tista vožnja »Novo mesto - Krško-Brežice«, o kateri je »Slovenec« pred katoliškim shodom pisal, da bo dne 1. septembra otvorjena in da gre za-njo glavna zasluga in zahvala »našemu dičnemu in marljivemu državne-mu poslancu prof. Jarcu«.
Pomlad v jeseni. Prijatelj našega lista nam poroča, da cvete v Štepanji vaši na Černetovem po domače Bog-danovčevem vrtu krasna jablana. Ze večkrat smo poročali o cvetu in sa-du, katerega vzorce so narn poslali, tu pa se mestjanom in okoličanom nudi prilika, da si lahko ogledalo cvetočo jablano.
Mlad orel (mladić) je danes ušel. Kdor ga dobi, se prosi, da ga proti primerni nagradi prinese na Sv. Petra cesto 33.
S trga. Danes so na trg pripelja-li tri je Vipavci  158 škatelj sadja in grozdja. Perutnine je bilo na trgu 45 kurnikov, jaje pa 20 kosar. Piščanci so bili par po 3 K 20 vin., kokoši po 3 K, race pa po 2 K. Nezadovoljnost je bila pri nakupu jaje. Kakor bi se    ' bile vse prodajalke zgovorile in so jih    ' prodajale od 9—10 vin. komad. Tuđi    • domače sadje se je podražilo. Na trg    < so ga pripeljali 149 kosar in so bile    J češplje po tri za 1 vin., debelejša ja-    j bolka so prodajali 3 za 10 vin., drob-    1 nejša pa po 2 vin. Hruške so obdržale    i približno stare cene.                              i
Našla je na trgu modistka gosp.    *
Terezija Veseljeva žensko ročno tor-     ct
bico z manjšo vsoto denarja, katero    J
dobi izgubiteljica nazaj v Wolfovi    c ulici št. I.
Tatvina na trgu.   Gospe Mariji    F
Mulačkovi je pred par dnevi na trgu    t
neka skrivna roka iz ročne   torbice    c
ukradla zlat ščipalnik, vreden 25 K.    t Tat je še neznan.
Ljubljana zopet oživela. Promi-    o
nula je šamota, ki je vladala dva me-    c
seca po naših ulicah in sprehajališčih.    j<
Vse je zopet   oživljeno.   Promenade I  j*
ne samevajo več, matveč So se zo- i  ž
j pet napolnile s starimi    sprehajalci.
■ Povrnili so se vojaki, družine, vzgo-jitelji mladine in dijaštvo, z vsemi temi starimi znanci se zopet sreču-jemo. Dijaštvo, ki se je zopet z no-vimi nadami, novimi sklepi in upi po-vrnilo v Muzine hrame, je že par dni zaposljeno na Vodnikovem trgu z živahno kupčijo s knjigami. Za prvo, drugo, tretjo itd., vam kriče ti Mu-zini kupci in delajo prav živahne kup-čije, poleg tega pa hrustajo sadje, katerega si kupujejo za dobičke in pa za preostanke kupnin, katere so prinesli s seboj iz skrbnih roditeljskih hiš. V par dneh bo pa vesele kupčije konec in treba se bo zapreti v sobe in znovega začeti »piflati« ter se pripravljati za bodoče pokliče, s kate-rimi naj bi okoristili sebe in domovino.
Umri je danes ob 4. zjutraj me-ščan in posestnik v Kamniku gosp. Leopold Zorev starosti 70 let. Pogreb bo v petek na Jesenicah, Go-renjsko.
V »Narodni kavarni« se odslej vrše, kakor je razvidno iz oglasa, redno vsak večer koncerti Poleg ka-varne je restavracija »Zlatorog«, kjer je priznano dobra kuhinja in kjer se točijo dobra vina in izborno češko pivo. Kavarnar in restavrater Fran K r a p e ž je naroden mož, ki se povsod rad žrtvuje za narodno in napredno stvar, zato toplo priporoča-mo njegovo kavarno in gostilno slo-venskemu občinstvu.
Kinematograf »Ideal«. Danes se prične predvajati moderna socijalna drama iz častniškega življenja v tren delih »Beneške sanje«. Ta drama pretresujoče vsebine, je krasno inscenirana in presega na svoji krasoti vse dosedaj pokazane filme. Predva-ja se pri vseh predstavah in je do-stopna tuđi šolski mladini. Cene so le malenkostno zvišane (ražen II. prostora za 10 vin,).
Naslovi dijaških stanovanj se dobe v upravništvu »Slov. Naroda« v Narodni tiskarni.
Društveno noznonila.
Načelništvo trobentaškega zbora župe Ljubljana I. vabi vse brate trobentače, ki se nameravajo udele-žiti nedeljskega izleta »Sokola« v Štepanji vaši, da se sigurno udeleže skušnje v četrtek zvecer. Vabi se na mnogobrojno udeležbo. — Na zdarl
Književnost.
»Lovec«, glasilo »Slovenskega lovskega društva«, ima v svoji 9. ste-vilki sledečo vsebino: »O fazanih«, Fr. Lokar; »Strah dolenjskih go-zdov«, R. V.; »Velika divja raca«, J. Bučar; »Nekaj nedostatkov iz kranjske glavne lovske statistike za leto 1910«-, Fr. Krm. st; »Šarena postrv (trutta iridea) in rdeča postrv (sal-mo foutinalis) na Kranjskem«, prof. Iv. Franke in listek »Medvedova po-setnica«, H. V. Gerbič.
Razne stvori.
*  Aretirana veleindustrijca. Ve-
leindustrijca za železnino Cesarja Karrero in njegovega sina v Milanu, ki sta postala insolventna (300.000 lir), so aretirali zaradi ponarejanja menic v vrednosti 150.000 lir.
*   Madžarske  razraere.  Iz  Sorn-bora poročajo: Kmetovalca Czirska, ki je obolel na znakih kolere, so ta-koj prenesli v bolnišnico   za   infek-ciozne bolezni.    Drugega dne pa so njegovi sorodniki vdrli v bolnišnico ter ga odnesli   na   njegovo   stanovanje.
*  Nov uspeh franeoskega aviati-ka. Iz Johanistala poročajo,   da   je dospel tja v soboto popoldne franco-ski aviatik Segun, ki se je dvignil isti dan zjutraj v Parizu, egun se pote-guje za »Pommervpokal«,   katerega ima sedaj Bindejouz. Segun je prele-tel progo iz Pariza, ne da bi pristal in je odplul drugi dan proti Rusiji.
*  Ljubavno pismo na  140. stra-tieh.   Rekord v ljubavnih pismih   je    '• iosegel Anson Tirth v Londonu, Ki je
za. svoje Ijubezni napisal svoji neve- ' ;ti celih 1000 pišem. Od teh je bilo j ino pismo dolgo 140 strani. Srečna i idresatinja Ethel Maud Bellordova ] e morala plaćati globo, ker pismo ni j )ilo zadostno frankirano. To pa je ni j )rav nič užalostilo, pač pa jo je zelo j ižalostilo, ker je moral Tirth oditi v ; ndijo. Ta velika daljava pa je zelo s ►hladila njegovo Ijubezen. In končno r e Tirth posvetil svojo Ijubezen neki ^ lomačinki v Indiji, s katero je imel ] - dva otroka. Na podlagi ljubavnih ( isem pa je Ethel tožila Tirtha, ki je s il obsojen na dvatisoč kron. Pove- s ano pa ni, je-li sodnik moral pre- p rati vsa ljubavna pisma.                    j,
* Samo Viljem. V Frankobrodu <j b Meni se je vršilo pred nemškim j( esarjem Viljemom pevska vaja di- j; ikov nižjega gimnazija. Nekateri di- d iki so pri tem opravljali službo pa- k ev. Cesac yjljem, ki se rad pošali z   d
otroci, se je obrnil k nekemu dijaku prvega gimnazijskega razreda, ter ga vprašal, kako se imenuje. Dećek je pogumno odgovorili »Korner, Veličanstvo«. »To-da gotovo ne Teodor?« vprašal ga je še cesar. »To ne«, je odgovoru* dijak, »samo Viljem«. Sele ko se je cesar nasmejal, se je deček zavedel, kaj je rekel.
*  Pogreb Saharina. Zanimiva je najnovejša zvijača, katero  so    vpo-rabljali  tihotapci    za    vtihotapljenje saharina preko   švicarsko - nemške meje ob Bodenskem jezeru. Znano je, da so postala tla ob tem jezeru na-ravnost klasična z ozirom na predrz-ne in rafinirane zvijače, s katerimi so vtihotapljali  tamošnji  prebivalci   sa-harin preko švicarske meje v Ncm-čijo. Pred kratkem so prišli nernšid carinarji na sled zvijači, ki je gotovo vredna, da se objavi. Na zapadnem delu Bodenskega jezera so namieč v zadnjem času^prepeljali nenavadno veliko število Svicarjev v Nemčijo. Vsi ti mrtvaški sprevodi so se vršili z več ali manj velikim pompom ali vsaj zelo dostojno. Kljub temu so za-čeli carinarji na nemški strani i>uin-ničiti in so pred par    dnevi    usta\ ili mrtvaški sprevod, ki se je pomikal iz Švice v Nemčijo. Odprli so krsto in našli v nji mesto mrliča polno krsto saharina. Krsta je tehtala več meter-skih stotov. Uradniki so prijeii nato tuđi žalujoče ostale, ki so spremijali krsto in so našli pri njih polne že^e saharina in drugega carini podvrže-nega blaga.
*  Konec kariere slavnega torea-dorja Bombite. »Daily Express« poroča, da se pripravlja slavni bikobo-rec Bombita, eden izmed najpopular-nejših  toreadorjev,  na    —    penzijo. Hoče se odpočiti na lavorjih in    de-narjih.    Oboje more storiti.    Dovolj ima lavorja in denarja.    Bombita je star sele 34 let. Tekmoval je petnajst let v petinšestdesetih borbah.    Ubi! je 3000 bikov ter si s tem pridobil tri milijone kron.   Kakor se iz tega razvidi, ta poklič, oziroma šport, če-prav je nevaren in krvav — precej donaša. Bombita se bo v slovo boiil letos meseca oktobra v Sevilli.
*  Vojaški aeroplan zakrivll veliko nesrećo.   Iz Koblenca  poročajo: Pri poletu vojaškega    aeroplana na vojaških vajah 16. armadnega zbora se je včeraj dogodila velika nesreča. Ob 9. dopoldne sta se vzdignila po-ročnik Schneider    in    poročnik    pl. Teubner s svojim biplanom v zrak, da rekognoscirata sovražnikove pozicije. Komaj je bil aeroplan 15 me-trov od tal, je motor odpovedal in se je moral poročnik Schneider odločiti, da se spusti na tla. Na mestu, kamor se je hotel Schneider spustiti, je stal orožniški    stražmojster  P.  Schmidt, ki   je vzdrževal    red.    Propeler    je Schmjdta udaril po glavi ter mu jo skoraj razbil. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Nekemu poljedelcu, ki je stal za  Schmidtom,    je  propeler    glavo odbil. Neko žensko in nekega otroka je propeler    tuđi  popolnoma razme-saril. Obležala sta mrtva. Dve drugi osebi sta bili težko ranjeni. V veliki paniki,   ki je vsled tega nastala,   je bilo petnajst   oseb več ali manj po-škodovanih. Častnika sta bila le nekoliko opraskana.
Sfiomiii fajte se
đijašRcpa Mva .Domovina'.
Izpred sodišča.
»Heiratol.« Pred dunajskim po-    '. rotnim sodiščem se je vršila zanimiva obravnava proti   nekemu    Hugu Kohnu zaradi sleparske   ženitve   in zaradi poneverbe tujega blaga. Ob-    \ tožnica dolži Kohna, ki se izdaja za    « pisatelja in za dopisnika raznih veli-    i kih listov v Nemčiji, da je ogoljuial    ; neko mlado  poštno oficijantinjo    in j j njene starše za več tisoč kron. Svoji ! zaročenki in njeni materi je obijub- ! j ljal Kohn, da se bo v kratkem poro- j i čil. Vsled tega je dobil vstop v rod- i j bino in je postal popolnoma domač. \ \ Nevesta mu je dala v svrho ženitve'1 c 3000 K, od njene matere, ki je vdova i r in ima tri hčere,    je    izvabil vložno    i knjižico za 8000 K, kakor tuđi 3000 ,' r kron, katere so dobile    sestre    kot    ^ krstno darilo od botra. O Božicu se    r je vršila oficijalna zaroka, po kateri    ^ ie povabii zaročenec svojo    bodočo i ^ ženo na potovanje v Italijo.   Istoča- i t( sno je postala   njegova   zaročenka   n 3olnoletna in je zahtevala svojo ded-sčino v znesku 3000 K, kateri denar e tuđi izrodila svojemu    zaročencu. Dbenem je dobil Kohn    od    matere    s ;voje   zaročenke več   zadolžnic za    k skupno vsoto 5000 K   in   generalno    P >ooblastilo, da jih srne izterjati. Kohn e denar izterjal in ga obdržal ševe-    k la za svojo porabo. Kmalu nato pa j P e izvedela mati zaročenke, da zaha- i d a ženin    tuđi k nekemu    drugemu    t: lekliču, kateremu je tuđi obljubil za-    rr ;on. Sledila je ovadba. Preiskava je    n lognala,   da je dozdevni   dr. Kohn i N
j ogoljufal tuđi več drugih strank, s j tem, da je naročal pri trgovcih razno blago, katerega so mu kreditirali zato, ker se je izdajal za bogatega dok-torja, žurnalista in pisatelja. Pri ob-ravnavi se je zagovarjal obtoženec, da ni imel namena, oškodovati ome-njenih strank. Za pisatelja se je lahko izdajal, ker je res spisal več burk, med katerimi je bila posebno odlikovana burka pod naslovom »Heiratol« in katero je spisal ravno v času, ko se je ženil pri hčerki tožnice. Ta burka se je uprizorila tuđi v nekem varijetetnem gledališču na Dunaju in je izborno uspela. Ime Kohn si je iz-bral za svoje umetniško ime, za dok-I torja pa se je izdal zato, ker je to prišlo pri dunajskih pisateljih sploh v navado. — Porotniki so potrdili vprašanje glede hudodelstva goljufi-je s pristavkom, da presega vsota 2000 K. Sodišče je obsodilo Kohna na pet let težke ječe.
Telefonsko in brzojavno poročilo.
Delegacije.
Budimpešta, 17. septembra. Opozicija se bavi sedaj z vprašanjem ali naj se udeleži opozicija delegacij ali ne. Grof Batthianv se je tozadevno pred dnevi razgovarjal z grofom Ka-rolvjem ter se je razpravljalo tuđi vprašanje, ali bi ne bilo najbolj prav, če bi opozicija popolnoma precizirala svoj ustavni in pravni položaj ter obenem tuđi oštro kritizirala v plenarnih sejah delegacij zunanjo politiko monarhije. Poslanec Zoltan Desv je za udeležbo pri delegacijah. Poga-janja med grpfom Karolvjem in grofom Apponvjem in poslancem Ba-konvjem nišo imela uspeha. Odloči-tev pade sele, ko bo vprašanje izvo-litve delegacije aktualno. Najbrže pa bosta oba odklonila to stališče.
Baron Skerlecz.
Budimpešta, 17. septembra. Kraljevski komisar baron Skerlecz se je dal včeraj v sanatoriju »Rdečega križa« zopet operirati na obstreljeni roki. Posledica rane je bilo namreč oslabljenje muskulature.
Nemški socijalni demokrati.
Jena, 17. septembra. Socijalno-demokratični shod se je po svoji ve-čini po mestoma burni debati izrekel proti uprizoritvi stavke v masah zaradi volilne pravice. Večina se je izrekla proti taki stavki v sedanjem trenutku, treba pa je pripraviti mase na skupni nastop in je taka stavka mogoča samo, če imajo delavci za več tednov živil.
Francosko - španska zveza.
Pariz,  17. septembra.  Od fran-coske in španske strani se trudijo do-seči  meseca  oktobra    alianco    med Francosko in Španijo. V Parizu izha-jajoči list »L' Espagne« priobčuje poročilo franeoskega   zunanjega ministra Pichona, ki pravi med drugim, da sta Francoska in Španija navezane na intimno sodelovanje v vpraša-nju Maroka. Istočasno piše madrid-ska »Corespondenzia    militare«:    V slučaju evropske vojne bi Francoska ne potrebovala vojaške    pomoči na svojem ozemlju, treba pa bi ji bilo, da ima prost prehod skozi naše pokrajine, da si zasigura svojo mejo pred invazijo preko Pirenej. Francoska bi potrebovaJa tuđi    naše    brodovje v Sredozemskem    morju,    da    ohranl svojo suprematijo nad italijanskim in avstro - ogrskim vojnim brodovjem.    j Za zameno potrebuje Španija   dobro    ; trgovinsko pogodbo s Francosko.         (
Mehika.                           ;
New York,    17. septembra.    Iz    i
Mehike poročajo, da je sprejel pred-    <
se'dnik    Huerta    demisijo     ministra    I
Urrutia,  ki je  provzročil  ultimatum    c
Zedinjenih držav, ko so te naznanile    2
Drihod Linda.                                         2
New York, 17. septembra. Sedaj e izdala tuđi mehikanska vlada oklic la mehikanski kongres,    v  katerem
laglaša, da je razmerje med    mehi-    •
canskim in   severoameriškim    naro-    j
lom prijateljsko, da pa je   razmerje    ^
ned obema vladama skrajno napeto.    ^
/lađa upa, da se bo konflikt mirno    j.
ešil, zlasti ker so že vse druge dr-    r
;ave, zlasti ker so tuđi skoro vse ev-    §
opske velesile priznale novo mehi-    v
:ansko vlado.    Predsednik    tiuerta    j.
laznanja obenem, da bo razpisal ok-    |(
obra nove volitve za predsedniško    n
nešto.                                                    n
Kitajska in Japonska.                 v
Nanking, 17. septembra. KUaj- 2 ko - japonski spor je skoraj rešen, P er je Kitajska sprejela japonske s redloge v celoti.
Tckio, 17. septembra. Japonsko- ;, itajski spor velja za poravnan. Ja- si onska je zahtevala od kitajske vla- 3: e tuđi da demisijonira vrhovni ki- ir ijski poveljnik. Vlada je izdala ko- je mnike, v katerem pravi, da diri^i- li inje japonskih vojnih Iadij pred i k anking nima agresivnega namena. ■ K
Dogodki na Balkanu.
Pogajanja v Carigradu,
Carigrad 17. septembra. Na zadnji konferenci bolgarskih in turskih delegatov je prišlo do principi-jalnega sporazuma. Oficijozni komu-nike pravi: Ker so se delegati zedi-nili zaradi glavnih točk, se bodo končno resila vsa vprašanja med Bolgarsko in Turči.'o v prihodnji seji, ki se vrši 17. t. m.
Carigrad, 17. septembra. V vče-rajšnji oficijozr' seji mirovne konfe-rence, ki se je pričela včeraj ob 3. popoldne, so predlagali bolgarski In turski delegati stilizacijo mirovne po-gedbe. Bolgarski delegati bodo predložili predlog o novi meji, v katerem pa ostane posest Dimotike še sporna. Ena točka bolgarskega prealoga do-loča tuđi, da se prične izmenjava vojnih ujetnikov tri dni po podpisu miru.
Posebna komisija naj resi narodno-stno vprašanje ter naj se sestane en me.sec po sklepu miru. Podobne predloge bo predložila tuđi Turčija. Turski krogi zatrjujejo, da upa turska vlada, da bo Bolgarska tuđi v vprašanju Dimotike popustila, tako da se jutri že lahko podpiše mir. Vče-rajšnji ministrski svet se je bavil s turškimi nacrti in vladni komunike, ki je bil tozadevno izdan, priznava, da je mogoče, da se mir podpiše že danes.
Grški kralj potuje.
Kronberg, 17. septembra. Grška kraljevska rodbina se je odpeljala včeraj ponoči na Angleško.
Srbsko - avstro - ogrska trgovinska pogodba.
Belgrad, 17. septembra. Iz do-brega vira poročajo, da se bodo pričela začetkom oktobra na Dunaju pogajanja glede ureditve trgovskih odnošajev med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Za to delo dobi srbski poslanik dodeljenih nekaj strokovnili ekspertov.
Romunski vandallzem.
Petrograd, 17. septembra. Romunski častniki in vojaki so demolirali in onesnažili ruski spomenik na bojišču Arabikanka. Odtrgali in izlo-mili so tuđi ruske napise. Enako so vandalirali tuđi drugod. Ruska javnost zahteva strogo preiskavo in za-doščenje od nehvaležne romunske vlade.
Crnogorska poslaništva.
Cetinje, 17. septembra. V proračun priliodnjega leta se sprejmejo tuđi postojanke za nova crnogorska poslaništva na Dunaju, y Petrogra-du, Belgradu in Albaniji. Albanski poslanik bo istočasno akreditiran tuđi v Atenah. Na Dunaj priđe kot poslanik bivši ministrski predsednik Mijušković.
Roparski Albanci.
Dunaj, 17. septembra. Albanski krogi zatrjujejo, da namerava provi-zorična albanska vlada premestiti centrum albanske vlade iz Valone v Drač. Sedanja albanska vlada se trudi doseči sporazum z Esad pašo ter mu je obljubila, da rekonstruira kabinet, v katerega sprejme tuđi tri pristaše Esad paše.
Gospodarstvo.
Železo. Zelezo vseh vrst izkazu-[e močno nazadovanje, tako zlasti železo za stavbe n. pr. traverze za 56.065 metrskih stotov, pločevine za [$.746. Konsum železa je nazadoval 5amo meseca avgusta v vseh pano-?ah za nekako 40^, kar je dokaz iplošnega mrtvila zlasti pri stavbah. vakor poročajo iz Diisseldorfa, bo )bčni zbor jeklarske družbe najbrže mižal cene za stavbno železo, zlasti :zl nosilce.
Eksekucija    delavcev.    Glasom
)bstoječih zakonskih določb je mo-coče za dosego plaćanja davkov in avnih davščin sodnijsko zarubiti po-ovico mezde nestalno nameščenih, . j. delavcev. Z Dunaja poročajo se-laj, da je finančno ministrstvo sodni-am in drugim uradom naročilo, da, laj tega zakona v bodoče ne upo* tevajo v polnem obsegu pri izterjat-ri direktnih davkov, pristojbin in vo-. aških taks, marveč da naj se pred-Dg na zarubljenje že v, naprej omejf a odtrganje največ 1/10 tedenske lezde. V posebnega uvaževanja rednih slučajih, Če ima dotični mno-
0 otrok, v slučaju bolezni, ali Če ima rav majhen tedenski zaslužek, naj e pa sploh ne izvrši rubežen.
Prodaja gozdov na   Hrvaškem«
lestna občina Petrinja je prodala iz-ekanje svojih hrastovih gozdov, 7.736   dreves    Hrvaški    eskomptni
1  menjalni banki v Brodu za 3 mili-me 67.000 K.   Hrvaška eskomptna anka v Zagrebu je pa kupila za neki onsorcij  2,9S9.500 K ceiijeni SQZ<1 otar za 3,O2L0O0 K.                       "'
Stran 6.           ___________^_____________________________              »SLOVENSKI NAROD", dne 17. septembra 1913.                                                                                                   213 štev.
Narodne! obpanibo.
Zapisnik vesele družbe v restav-raciji gosp. Jesiha v Medvodah dne il. septembra 1913.: Gospa predsed-nica dovoli poljub z gosp. Ivanom Luštrekom za kar plača zadnji 2 K v prid Ciril - Metodove družbe, ostali gostje pa, kakor sledi: G. Ivan Lu-štrek 2 K; ga. predsednica Jesihova 1 K; g- predsednik Kolenec 1 K; gg.: Grozdiiik 40 vin., Ponikvar 40 vin., Poličar 40 vin., Cirman 40 vin., Tonič 50 vin., Jesih 10 vin. in se nekdo 10 vin., skupa] 6 K 30 vin. Tej veseli družbi iskrena zahvala! — Ga. Ange-la Vojska v Novem mestu je poslala družbi 10 K v znak prijateljskega spomina na umrlo gospo Marijo Pod-krajškovo, inženirjevo soprogo v Ljubljani, rivala!
Današnji list obscp S strani.
Izđajatei.i  in  odgovorni  urednik:
Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narortue t!skarnc<:. ari sa*
Za »Slovensko Sokolsko Zvezo«
»cvetlični dar« namesto cveiiičnega dneva:
Upravništvu »Slovenskega   Naroda« so poslali:
Gospa Vatzak na Jesenicah, 15 kron 10 vin., katere je nabrala pri sokolskem omizju; gosp. Rudoll . Oswald, plačilni natakar na Jesenicah, 10 K pod geslom »Ne vdajmo se!«; več Razdrtačanov iz Razdrte-ga pod Nanosom 6 K 50 vin, kot odgovor na prepoved cvetiičnega dneva; gospodična Iva Prijateljeva v Tržiču, 9 K 60 vin., mesto cvetk, ki jili je hotela razprodati ob cvetličnih dnevih pod gesli »Le neustrašeno na-prej!« »Zmaga bode naša!« Za »Sokola« vsepovsod! gospod dr. Ferjan-čič, Bled, 10 K; v gosti!. Bevc, Pun-gartnik in Blatnik v Lukovici so darovali zavedni naprednjaki na dan bobov 8 K; na slavje 601enice gosp. Antena Goršeta na Skaručni pri Sr-šenu so nabrali 21 K 50 vin. (Sokol — stara korenina pridejal še 50 vin.); ljubljanski Čehi nabrali 36 K; odvet-nik gosp. dr. Alojzij Kokalj daroval 30 K iz neke kazenske poravnave; v domaći bajti gosp. Harambaše so darovali: nabiratelj 2Kg. Ana Poć-krajškova 2 K, Vida Podkrajškova 1 K, Olga Podkrajškova 1 K, g. J. Šenk 1 K, ga. Ivana Šenk 1 K. g. M. Toman 2 K, g. V. Gorečan 2 K, g. Lad. Stepan 2 K in g. Robert Steno-vic 1 K, torej skupaj 15 K; Neimenovani v Ljubljani, daroval 2 K; dva bolnika v »Leonišču« darovala 4 K; kot drugo zbirko za »Slovensko Sokolsko Zvezo« so nabrali slovenski železniški uradniki v Šiški, 10 K; krakovsko - trnovski »Kazinoti« darovali 10 K 10 vin., »liberalni koiniji in štacunski pobi« nabrali 43 K 60 v in Neimenovani daroval 1 K. — Sku-paj 232 K 40 vin.
Za »Ciril - Metodovo družbo« je nabral gosp. Jož. Osolin v Laškem trgu 10 K 20 vin. na odhodnici usluž-bencev tvrdke Lorber.____________
Za telovadno društvo »Sokol I.« je nabrala mesto cvetiičnega dne gospodična Miči Anžičeva v domači gostiini na Poljariski cesti št. 68 3 K.
Živeli darovalci in nabiralci!
AvstanSsba šaeclalitela. Na želodcu bolehajočim ijudem priporočati je porabo pristnega „Mollovega Seiđliz-praška", ki je pre-iskušeno domače zdravilo in vpliva na želo-dec krepilno ter pospešiino na probavljanje in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 E. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnali na deželi zahtevati je izrceno MOLL-ov preparat, zazramovan z varnostno znamko in s podpisejn.                                           2   33
HH Mesto vsakega posebnega obvestila. ^m
Era Tužnim srcem naznanjamo vsem ^H ■a našim prijateljem, znancem in so- H ^1 rodnikom žalostno vest, da je naš H ^B dragi oče, gospod                             H
I&eopold Zore I
H   meščan ia hišni posestnik v Kamniku   H
H danes ob 4. uri zjutraj po kratki, H H mučni bolezni v 70. letu svoje sta- ■ H rosti previđen z verskimi tolažili H H| mirno v Gospodu zaspa).                   H|
B Pogreb predragega rajnkega bo ■■ HM v petek popoludne na jeseniško po- H ■B kopališče.                  .                        HH
■B      Maše zadušnice se bodo brale v H t E9 Kamniku in na Jesenicah.                 H
U Dragega rajnika priporočamo v H ■9 blag spomin.                               3333|H
ra       Na Savi, dne 17. sept. 1913.       ■
H                 Žalufoča ostali,   na
Pri akutni in kronični driski
otrok in odraslih se je »Kufeke« že leta sijajno obnašal, kot prebavo urejajoča hrana, ker telesu dovaja potrebne redilne snovi, ne da bi želodec in čreva znova dražil.
Borzna porodila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani4*.
Uredni knrxl dnnajske borze  17. septembra  1913.
HslaSb»n; paB|r)l.          De"rnl     Bl"*°"»
4°/0 mnfeva renti    ....      81-70      81 90
4-2°/, srebrnn renta ....      85-35      8 "55
4°/o avstr. kronska renta   .   .      8205      8252
4°/o O£f.       „         „      .   .      81-40      81-60
4% kranjsko deželno posojllo       —'—       ^4*50
4°/o k. o. če?ke dež. banke   .      84'50       85 50
Srečlre fz 1. 7f?f?0 «/,     .   .        450—     460-—
......1364.   .   .   .   .    684--     6%_
„     H-Ve.....     294—     304-—
„     zemeijske  I. izdaje   .     278 50     288 50
"t              ,/        u                    251-50     261 50
„      o*Wre bfpoiefne  .   *.    23575     24375
„     ćvn. !wmuna1ne     .         478—     483—
„     fvstr. kreditne .   .   .     4?4—     484 —
llriblJanske   ....       6550      6950
„     fl'vslr.rdef.krlži    .   .      S3'50|     57;50
Oj?f                                             33"oO i      ol ' U
;; biiVuka". r; : :  27251 31-25
"     h,rSke......236-25;   23925
LlubHansk- kreditne b«nke   .     <W'— !    415 —
Avstr. kredftnetra zavoda .   .     628 50 j   629-50
Orina'sk^r bančne družbe .    .     519 — ;    520 —
Tužno 5eie^nfcP   .....     129"40 j    13040
PrSsvne *elcznice   ....     703*25 i   704-25 -
A1n!ne-]V?ontan.....     907-25     908-25
Češke sladkome družbe   .   .     354'—     3o7 —
ZIvnostenske banke.   ...     26825;   269'25
Valat«.
Cekfnl    .....;;.       11-44;      11*48
Marke........    U8'—>   118*30
Frankl.....;   .   .    95-57*>:   9577-^
Lire   ........       ||    94-15        9435
Rublj!.    ...:::.. || 254-25      255'—
Žitne oene v Budhnpešti.
Dne 17. septembra 1913. Termin.
Pšenica za oktober 1913.   .   za 50 kg 1097
Pšenica za april 1914.    .    .   za 50 kg 11*66
Rž za oktober 1913        .   .    za 50 kg    814
Oves za oktober 1913   . ,.   za 50 kg   4 80
Koruza za maj 1914 .    .   .    za 50 kg   7*51
išče službe kot delavec pri peči, sprejme tuđi službo pekovskega poslovodje in tuđi navadno delo v pekariji. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda*.       3311
Piiit ni ali oženjen,
zgovoren in trezen, dobi stanovanje in provizijo, ako prevzame prodajo pŠJaČ-6 v manjšem mestu. Kavcija se zahteva.    Ponudbe pod   ,,Penzionist((
na upravništvo »Slov. Naroda«.      3298
Daliiica za krolo8 risanje
za prikrojevanše in izdelovanje £5   ženskih £n otroških oblek,   ::
immi HM fri štev. li l nadstrepia.
Pouk se vrši v tečaj ih ali pa posamezno-
Prodaja  vsakovrstnih   krojnih   vzorcev
za angleški in franeoski način.
Naročila   sprejema   od 12—V2I   opol-dne in od 6—7 ure 1 večer.   3332
I     Zahvala.    1
H Povodom bridke izgube mojega H Bi iskrenoljubljenega soproga, gospoda H
IH                                      ^s
B Martin Gregorina i
B izrekam vsem onim, ki so dragega mk ^fl pokojnika spremili k zadnjemu po- ^S HH čitku, iskreno zahvalo.                      H
|H Posebno zahvalo pa sem dolžna ^fl H blagorodnemu gospodu Krisperju za H B izdatno pomoč.                                 B
H            Antonija Oregorin.   H
g                      soproga,                g
N2isoro!Q*itno poročilo.
VISloa oad morjem 30C-2                 Srednji zračni tlak 736 mm
%     Va"Ja    s mm    %B
_____________
16.   2. pop. 733*3     22*0 p. m. jzah de! oblač ,,     9.zv.   7330       13-4   si. szah.         „
17.  ! 7. zi. i 730*4      12*5   si. jvzh. i oblačno
li                                                                              !                                                        I
Srednja   včerajšnja temperatura  15 8°, norm.   148'   Padavina v 24  urah 9 1 mm.
Po noči nevihta.
n sprejmeta na dobro oskrbo
na jtfiklošičevi c. 23, pritl. na desno.
3310
Dijalizi
ali gospodične
se sprejmejo ceno na stanovanje in hrano
pri     boljši     rodbini.      Vprašati   je    na
RSestoem trgu št. 25. I. nadstr.
poleg sodnije in davkarije,
lepa eaonadstropĐa bi!a s stanovanjem in vrtom,
se zaradi odpotovanja in bolezni pod ugod-nimi ootroji takof proda ¥ trga Vrans'io pri Celfn. — Pojasnila daje gospod župan Earol Schwentaer na Vranskem.     3327
V torek, 23. septembra t. 1. ob 9. uri dopoludne se vrši na Re-sljevi cesti št. 3.1- nadstr. (desno)
prosiovoljna prodaja
L
postite ismiorme^ moške G&leke In perila.
(^^j\     iviotmi  odioii    /aSgft
^_^&  Priporoča po najni'ji ceni cenj. damam tu in na de-  ^_J^
želi svojo bogato zalogo
zimskih klebukov in sport, čeple za dame in Deklice.
Priznano  dobro bSago. —   Nezke cene.
Popravila se točno izvršuiejc.    1463   Žalni klobuki vedno v zalogi.
Ustanovljena leta 1841.                                                                Ustanovljena leta 1841.
Odlifeovana tovaraa 3eslixa,.
MHfil SAI VADOR TRST
Ulica   Casimori   Donadoni   št.   16.   —   Telefon   Štev.   738.
Naslov za pisma; Luigi Salvador, Trst, poštni predah
Edina tvornica s  patent, avtomatičnim sistemom. NajznamenitejŠi na Primorskem.
Posebnost: Naravni jesih iz belega in rdečega vina ter naravni jesih iz Čistega alkohola za konserve.                     3329
Vsled avfomatičnega proizvajaoja,  ki je mnogo cenejsi od ročnega dela, mi je I mogoče postreči svojim odjemalcem z izdelkom,   ki je  neprekosljiv  glede  dobrote in nizke cene. —  Naročbam  se prilaga  pismeno  jamstvo,  da odgovarja izdelek popolnoma hranilni svrhi;  na zahtevo poŠljem vzorce in cene.
V važnejših mestih išćera zastoonike.                    v valnejSih mestiU iSčera zastopnike.
Nov kisikov izdelek zoper zastarele
ždoOčne
bolezni in motenje prebave je Stomoxygen. Če bolehate na hemeroidih, želodčni kislini, napenjanju, glavobolu, tolčenju srca, bolestih v hrbtenici in v jetirh, če ste nervozni, se počutite oslabelega ali pobitega in če nimate teka, se tega v vsej naglici resite s prirodnim zdravljenjem s kisikom. Nabavite si takoj v bližnji lekarni Stomoxygen, najbolj preis-kušeni kisikov preparat. S teni preparatom so se delali dolgoletni preiskusi in doslej Jo-dosegli tako sijajni uspehi, da ga ni mogoče vsakemu trpečemu posebej zadosti prir/>ro-čati. Stomoxygen razvija v želodcu kisik, ki pomori bacile, čisti želodec pozivi ja i^ kre-pi ter pri želodčnih in Črevesnih boleznih dosega hitre in zaneslijive uspehe. Ne strašite se malih stroškov in napravite takoj poizkus s Stomoxygenom in tuđi vi se prepričate o izbornosti tega popolnoma neškodljivega sredstva. Natančno navodilo je priloženo vsaki škatljici. Cena K 3*50 za zavitek.   Dobiva se skoraj v vseh lekarnah pri
Jožei pl. Tdrok, Bnđapešfa VI., Kiraly   nteza 12«
r                                      ~            n
Priporoča se
ANTON ŠABC
trgovina s perilom, pralnica in likalnica IJp'           Ljubljana, Selenburgova ulica -5.
* \n[Q»P liniirrp *
h  vUluliu sVlIJIcLu   *
*               za vse Sole               ^;
fj       v  najnovejših   predpisanih izdajah ter       ^
m ose šolske potreMčine -<
^         v najboljši kakovosti priporoča po zmernih cenah         wK
S L. Scbiventner JJ
P   liuUiaaa. Preiinaia »lica 3 (pislooie „Heslse hraiulidtel.   M
W                                                                                                               3140          k^
Št. 69/o. n. š.                                                                                                                3328
Na obrtno-nadalje valnih   šolah  v Ljubljani
in sicer: na strokovnih nadaljevalnicah za mehansko-tehniske obrti,  za stavbne obrti, za umetne  in  oblačilne  obrti,  ter  na splošni  nadaljevalnici   se  prlČBO
loli letii li/l v ietri, k I oltia 1913.
Vpisavalo se  bode:
a)  za strokovno   nadaljev^lnico   mehansko-tehničnih obrti v  vodstveni   pi-sarni I. mestne deške ljudske sole v Komenskega ulici;
b)  za strokovno nadaljevalnico  stavbnih obrti v vodstveni   pisarni II. mestne deške sole na Cojzovi cesti;
c)  za moški oddelek strokovne nadaljevalnice umetnih in oblačilnih obrti v vodatveni pisarni IV. mestne deške sole Na prulah;
č) za ženski oddelek strokovne nadaljevalnice umetnih in oblačilnih obrti v vodstveni pisarni mestne nemške deške ljudske sole na Erjavčevi cesti št. 21 (pritličje);
d)  za splošno obrtno nadaljevalnico v vodstveni pisarni III. mestne deŠke ljudske sole na Erjavčevi cesti št. 21 (II. nadstropje)
povsod v petek in soboto,  dne 26. in 27. septembra 1913 od
šestin do sedmih zvečer  in pa v nedeljo, 28. septembra 1913
od devetih do dvanajstih dopoldne.
Sprejemali se bodo vajenci in vajenke. Vajenci in vajenke, ki vstopijo v solo na novo, se morajo pri vpisu izkazati z odpustnicami ljudske Sole; vajenci in vajenke, ki so obrtno Solo že pohajali(e),  pa s svojim zadnjim izpričevalom.
V smislu določil obrtnega reda z dne 23. februarja J907 je vsak(a) delodajalec (delodajalka) zavezan(a),   da vpiše   svojega (svojo) vajenca (vajenko)
Iv obrtno nadaljevalno solo.   Će bi tega ne storil(a),  bi   se ž njim (njo) posto-palo kazensko, kot določa to zakon.
Šolski odbor za obrtno naddijevaine sole v Ljubljani,
dne 14. septembra 1913.
! 500 kron I
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Ria Vaših kurjih očes, bradavic. otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin, Cena  lončka z  garancijskim   pismom  1 K.
Kemeny, Koiice I., Postiach 12/64 Ogrsko
Lccons đe Frnncals
Madomoiselle   Pr6vot   (Parisienne)
Institutrice brevetće.        3273
S1 adresser   de 11 h. k Midi  «/2 Blei-
iveisova cesta St. 13, na dvoriš ču.
VesteniDreseoakademik
z vsestransko izobrazbo in finim obnašanjem
išče mesta kot odgojitelj.
Prevzema tndl instrnkclje za pravno-zgo-dovinski državni izpit ali za gimnazijo. — Dopisi pod šifro: „Ljubljana - Gr adec" na
upravništvo „Slovenskega Naroda1*.        3315
¥ f* —24»<#-* ^Arfe    v elegantni obliki priporoča |
VlZllillCc Narodna tiskarna.
Anton  Bajec
umetni in trgovski vrtnar   j
^                       naznatija si. p. n. obfinstvo, da se nahaja njegov
k  cvetlični salon  j
f         Pod Trančo.     48   i
I Veli zaloaa sol iut.  j
h> fzdelovanle šopkov. vencev, trakov Itd      1
^^     Okusno delo  in  zmerne   cene          i
j.             Zunanja naročila točno.          Ih
Vrtnarlja na Irili M\ l 34.   \
=  Povodom početka sole                -
priporoča
modna in sportna trgovina
+f? P. Magdić, Ljubliana 4f*
nasproti glavne pošte                  ^
jp^"*     za dijake in dijakinje     *"^B
perilo, klobuke, čepiće,  majice, nogavice, rokavice, dežnike,  kravate,  naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, gumbe, modrce, telov. čevlje itd.
min mw
v Ljubljani, Komenskega ulica 4,
Privatno zdraviščc -a notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. MedicLnalne kopeli. Lattnik in ief-zdravnik: Dr. fr. Dergr.nc primar. L kir. ođd. đeL bolu
Iščem veščega, samostalnoga
ararskega poidiika
ob povoljnih pogojih za takoj. VjokO*
slav Sinčić, urar in zlatar, Ma* tulje, Istra.                                3213
2 dijaka
se sprcjme na Dobro in vestno oskrbo
pri   uradniŠki   rodbini.        3326 Naslov   pove   uprav.   »Slov.  Naroda**
ali starejši zakonski par
se išče za malo gospodarstvo.
Kje, pove uprav. »Slov. Naroda« ali pa naj se pošiljajo Donudbe poštno ležeče pod „vedno preskrbljena", Ljubljana.                                                 3278
Ugodna prilika za mesarjs in gostiicarje!
Dobro  Idoča
racsarila in gostilna
v   trgu   Radeče   štev.   4
na pripravnem prostoru, nova hiša in nova ledenica, se proda, ali da v najem radi smrti lastnika pod ugodnimi pokoji. Pojasnila daje Narodna hranilo i ca in posojilnica v Radečah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.          3285
čevljarski mojster
v LSnbFjarai, Gradišće 4
izvršuje vsa ćevljarska  dela  do   najfi-nejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluie  hidi   prave   gorske  in telovadske Čevlje.
Za   naročila  z  dežele   zadostuje   kot   mera priposlan čeveii.                 237
Vsled   sklepa   c.  kr.   deželnega   kot   konkurznega   sodiš^a   v Ljubljani z dne 5. septembra 1913, opr. Št.  310/13/4 se bode
trgovina Fr Iffiiča
prot. trgovca v Ljubljani, Mestni trg štev. 11
vsleđ  Česar   se   bode v   konkurzno   maso   spađajotSe   blago,   in sieer:
papir, zvezki, pisalno orodje, galanterijsko blago, oprava ^^   za turiste, žepni in stenski koledarji i. dr.   ===
na drobno razp^odEfalo po globoko znižanih ®@iiah.
Dl Fran Novak, odvetniK v Ljubljani,
3307                                                       začasni upravitelj konkurzne mase.
3JV   Velika zaloga   najmodernejših   slamnikov. "TjRB H
v najnovejših fasonali in v veliki izberi     I
24              ■ .i                     priporoča     —————                      H
IMUN S0KL1C. I
iMT   Pristni Pannma-sbmniki  od  9 K do 50 K.   yffiB |
tštj   \ šaka gostilna, sploh vsaka Sirša,   Ql
: :   ki mora kdaj streči gostom   : :          \J
petrs^pje sm]qo bogato opremljenu stroisovno bn]lgo    i
, Nauk o seruiraniu'. r
ki stane v platno vezana K 5"—, po pošti K 5'50 in po     A
povzetiu K 5-70.                                    ™
^F\        Pošilja se samo proti naprej nakazani naročnini ali         O^L fjr*\     P° Povze*iu-   Naroča   se  pri   upravništvu  „Gostil-      /\Vj fL&J            niiarskega Vestnika" v LjublianL            L»V
IiaEZSEIKSESSCID
iSolske knjipe n
I za ljudske in srednje sole, 11 | učifeljišče in licej, za obrtne |J j :-:     in strokovne sole     m |1
I ima v najnovejših izdajah U
-v zalogi         II
v Ijubljani, frcšcrnova ulica 7. n
Za jesensko in %imsko se%ijo sem ilubil ntul 30 tisoč komadu v
blaga najnovejše mode in sicer:
nad 5000 oblek za de&lce in gospode  od K   8-—,  10'—, io*— dalje       nad    1000 Mobukov za dečke in gospode od K 1-90, 2-90, 3*90 dalje
?p?        7J    2000 raglanov ali površnikov   „    „ 10-—,  15-—, 20-—    „            „      3000 pđerin nepremoč. najb. kvalitete od K 5, 6, 8, 10    „       E
H|        „    2000 olročjih kostumov    .    .    „   „   3-—,    4*—,   5*—   „            „  15.000 kostumov, paletojev, kril  in bluz   za   dame   in deklke      \
3g|         „     2000 što/.  hlaČ in mod. telov.   „    ;;    4*—,    5*—;    6-—    „                             najnovejšega kroja po priznano nizkih cenah.                        S
2^                                               —         V zalogi so vedno tuđi najnovejši pariški modelu  Postrezba točna in solidna.                                                =       £
m   Angleško skladišče oblek, O. Bernatović, Ljubljana, 31estni trg 5.   i
"baa 8-                                                                                             „SLOVENSKI N^ROD". doe 17. septembra 1913.                                                                                             213 stev.
Priporočamo našim    S^p*   lTf%\ TKIQJZ(\   f II^fiDI I-TI   Snr*    iz edine slovenske * i ::   gospodinjam   n   iii   l\\/Llf^Si\tJ    Vj1I\v/1\1JI/   f^^.i   tovarne v Ljubljani
v   "; ■■■■■2
Iii željo ioDro brano io lepo stanovanje,
izvedo   naslov v upravništvu   »Sloren-skega Naroda«.                                 3325
se spreisnejo c©so       3301
na stanovanje in hrano pri baljsl roSbint
na zračnem in mirnem kraju. Vpraštti
je   v  Hop&Hški   olisl   šicv.   12.
zi fpgoDino ali zo mesnico
so na raezpoBago v^Sokronogu
tik stare gostilne in glavnega sejmi-šča
v Mokronogu, — Jako uhođen prostor.
Poiasnila daje  Pete? tlerŽČ,   po-
ssstBi&vUSoJsro&ofiiii (Solesaisko.)
3299
Kdor pijaco dobro si želi,      3283 Zabavo hoče prav veselo, V vrtni senci dobro jelo, Tr. naj na Glince pohiti —
1995   P?TO flOElSŠa tOVaPMB
Siniona Praprotnika
v £jub!jaai, ^sUssn tim II1.
km pppgf"*   Prevzemajo   se   vsa  v
JSjijlJJ^n   stavbno in pohištveno
lUjjHj   |jQ}j    : mizarstvo spadajoča :
pfjfc: |—J    dela,  katera  se točno
i i';Q1i4T~Jc    ^n P° naJnižjih   cenah
Kj'-^j^k^—j^- -----izvršujejo. ==
VeSiHa zaiooa geslKEi cKoel miz.
Ceniki se pcšiljajo na zan!eya trczplačno in poštnina prosto.
1   "^"^^   • *                    ia
klobuke,
čepiće,
kravate,
raznovrstno perilo, toaletne potrebščine
i. t. d.
zn=     priporoča      =z   j
špocllalna idi iroovlna
za srospode in dečke
T KETTE  Lmbliana
Franca Jožefa cesta štev. 3.
Etms nrmv ■mm i mtni i    »■■iil)l  i li" '     mi i priporoča tvrdka                   "
I Ljubljana, Prešernova ulica 9 j
svojo bogato zalogo vsakovrstnih  I
za dečke in deklice.
2 dijaka 2
sprejme   na   hrano    in   stanovanje
Janko Likar, mestni učitelj, Nova ulica štev. 3., L nadstropje.  3305
Elegantno
■■a 1111 in■"Tin rBinrnriii rnni
iBIDlioIlfl IDII Mi
z električno ra^svetljavo 3308 se odda takoi stalnemu gospodu. Šolski drevored £i. 2, I. nadstr.
NjiKSikis hrano
pri fini rodbini             3295
za   gospeda   ali   tedi   dijaka.
Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«.
<se*   sprejme      3211
v večjo galanterijsko trgovino v Ljubljani.
Ozira   se   le na   prvo   moč   te stroke. Ponudbe  na poštni  predal   „fit. 84.11
izpraian optik,
zalagatelj c. kr. artnade, vojne itior*
narice, domobrancev itd.
Ljnblfana, Stari trg št. 9.
Očala in ščipalniki po strokrivnjaških in zdravniških predpisih. — Z elektr. obratom moderno urejena delavnica. BW Najnovejši cenik brezplačno!   tu
Sesija od 1.   maja da 1.   oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°O, ki daje v-^ak dan čez 30.C00 Jil radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neural^iji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in mOČvimO kapeli. EUektroteraptja in masaža. Ravnateljstvo: Kopaliski zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-ciie. Prospekte   in  pojasnila dajs brezplačno kopaltška uprava.      1178
jhri^fflRH^^^^^^^ Ie posebaost želodcaejja likerja
gS^Tl^Mr--^^:             /  :v>            bsFiiG  upliva   preti   slab os lim  v
fi^^^™1*1                                       želadcu Ser rađa  tega v nobenl
I^^JSSBI^K               — —__^—-; družini   ne   bi   smel   aianjkatš.
Proti prahajem, laskinam in izpadanjn las
Tanno-cMnin Mtun
mm, las©
katera    okrepSuJe    lasišče,    odstranjuje luske in prepračuje   Izpadanje las.
1 utelilenica z narodom 1 krono.
Rsizpošilja   se z   obratno pošto   ne  manj  kot
dve steklenici.
Zaloga vseh pre^zkušenih zdrsvil, Trcdic. iril, medioina^. vin, Specijalitet, najflnejših parfumov, kirurgišklh obvss, svežih mineralnih vod itd.
v Liubijanl Reslleva costa si I.
pole^ aovozgrajenega Fran Jožefovega
jubii. raostu.                 17
V   tej   iekarai   debivajo   zdravila   tuđi
člani bolniških ^lagain iužne železnice,
c. kr. iobatue tovarzse in okr. bolniske
blsga'.rie v ^izbijani.
tvrdke A, GOREC,. Ljubljana
Se bilo
pri neddjski Dirki £jubljana-£ogatee-£jubljana
pp" prvo In drugo ***%
bre^ deiekta — na cilju!!
LjuiiJjanska kreditna karika v Ljubljani
ci    Delnižfca glavnica 8,000.000 kron.    ::                  ,52                StfiiafJSVa    UllC3    ŠtCVa   2a                                     Reiervnl fond!   oki-O3lo"l,000.000~kron.
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spijefu, 0@lcswdi? Trst^s, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge n& knjižice iit aa telioči račun   MJ&\ 0     Kupuje in prođafa srećke In vrednosfne paplrje ::   te? fin obrestnie od dne vloge po čistih   ::  *w  \&   ^  »   "   "   vseh vrst po dnevnem kurzu.   ::   ::   ::