Leto m, št. 14 („jutra" xvl, st. ssa) Ljubljana, ponedeljek 8. aprila 1935 Jena i mii c/fiavuiicvo. ujuDijana, ünafljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 8124. 3125, 3126. Ijaseratni oddelek: LJubljana, Selen« burgova uL — Tel. 3492 bi 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta S t. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartnerja. Ponedeljska izdaja Uredništvo: Ljubljana: KnaHjeva ulica 6. Teletom «t. SI*"», 3128, 8124, 3125 In 812* Ponedeljska trda Ja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj, Na» rota se posebej to velja po poèti prejemana Dio 4.-, po raznaAal-db dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefo» St. 2440, Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tei. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. Nemčija popušča? Po končanem Edenovem potovanju se Nemčija mnogo bolj pri' pravi ja na kompromis, kakor pa ob njegovem obisku v Berlinu Berlin, 7. aprila, r. Potek Edenovega potekanja po Evropi ni ugoden za Nemčijo. Do Simonovega obiska v Berlinu je na široko zamišljena akcija angleške vlade za posredovanje v interesu miru in sodelovanja v Evropi zbujala vtis naklonjenosti proti Nemčiji, po obisku v Berlinu pa je ta akcija, čeprav ni dobila protinemškega značaja, kakor ji ga nekateri pripisujejo, izgubila svoje prvotno obeležje v prid Nemčije. V razgovorih, ki jih je imel po obisku v Berlinu, zlasti pa v Moskvi in Pragi, je Eden naletel na načrte o zagotovitvi miru, ki se strinjajo s francoskim in so v nasprotju z nemškimi zahtevami. Pod vtisom tega, kar je čul v Berlinu, se zdi, da ni mogel nastopiti dovolj energično proti načrtom za ob-kolitev Nemčije, kar gotovo ni v skladu z angleškim pojmovanjem kolektivnega sodelovanja. V Moskvi je prišlo celo do demonstrativnih manifestacij angleško-ruskega prijateljstva, ki niiti malo niso bile v nemškem interesu. Po Edenovem obisku v Pragi je zunanji minister dr. Beneš izjavil dopisniku moskovskih »Izvestij«, da obstoja med češkoslovaško, francosko in rusko vlado popolno soglasje glede ukrepov za zagotovitev miru. Reizen Lavala bo tudi dr. Beneš v kratkem potoval v Mosflavo. V zvezi s tem se nemški listi sklicujejo na ind iskreč ijo nekega francoskega poslanca, da je vojaška zveza med Francijo, Češkoslovaško in Rusijo gotovo dejstvo/ Tudi zadržanje Poljske vlade ee zdi v Berlinu premalo jasno. Komunike o poteku anglesko-poljskih razgovorov so listi označili kot prazen. Kot dobro za Nemčijo poudarjajo poljsko odklonitev vzhodnega pakta v sedanji obliki, ne more pa ee reči, da je nemška javnost povsem zadovoljna s svojim edinim zaveznikom. Poljski zunanji minister Bedk je namreč daleč od tega, da bi sekund irai Hitlerju. Poljska je pripravljena čuvati svoj pakt o varnosti, ki ga je sklenila z Nemčijo, pripravljena pa je tudi na vsako zavarovanje pred Nemčijo. Zdi se, da so v Berlinu pričakovali, da bo Poljska dala pobudo za kompromisno rešitev, ki bi omogočila Nemčiji izlhod iz njene -sedani j e osamljenosti. Do te pobude ni prišlo in v kolikor jo je Beck poizkušal, je propadla zaradi znanega nasprotstva maršala Pilsudskega proti Rusiji. Kljub temu verujejo v nemSki javnosti, da so informacije, ki jih je zbral Eden po Evropi, v svoji skrajnosti v prilog nemški tezi. Vzhodni palet se je pokazal neustvar-Ijiv z Nemčijo, temveč tudi brez nje. S tem je postal položaj mnogo bolj jasen. Gre sedaj za iskreno sodelovanje z Nemčijo ali pa za enostransko fronto proti njej. V političnih krogih menijo kljub mnogim sumljivim znakom, da je Anglija odločno nasprotna osnovanju protinemike zveze, ker ne bi po angleškem mnenju zajamčila splošnega miru, temveč bi samo povzročila še večje vznemirjenje v Evropi. Nemčija je re« dovolj jasno povedala, da ne želi — kakor je eden izmed angleških listov poudaril — »vezati si roke, dokler nima polnih žepov.« Nemčija ne misli sodedovati pri organiziranju miru, če bi ta mir imel samo videz suma, da se organizira proti njej, vendar pa je pripravljena doprinesti svoj delež k splošnemu sporazumu. V tukajšnjih poučenih krogih trdijo, da je pripravljenost nemške vlade za kompromis sedaj po končanem Edenovem informativnem potovanju po Evropi mnogo večja, kakor je bila ob njegovem početku. Nadalje poudarjajo, da se je svetovna javnost prevarala v poudarjanju čisto negativnih rezultatov Simo-novega obiska v Berlinu. Pravijo, da Hitlerjeve zahteve sicer niso bile Skromne, da pa so daleč od tega, da bi upropastile vsa upanja za sporazum. Manifestanten zbor v Petrovgradu Nad 15.000 volilcev manifestira za narodno in državno edinstvo — Govori ministrov Inž. Vujica, dr. Hasanbe- govica in dr. Marušiča Petrovgrad, 7. aprila. Danes je bil tu velik manifestacijsiri shod, ki so se ga udeležili prometni minister g. inž. Dimitrije Vujič. minister Avdo Hasanbegovič ter minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drago Marušič. Zborovanje se je vršilo na trgu pred spomenikom kralja Petra Osvoboditelja Navzočih je bilo nad 15.000 ljudi. Otvoril ga je dr. Djuro Dekanič, ki je izročil besedo prometnemu ministru g. Dimitriju Vujiču. Kot prvi govornik je nastopil minister za promet inž. Vujič, ki je ugotovil, da se zborovalci niso zbrali na zboru, da bi ee posvetovali o kadidaturah, temveč, da pokažejo, da hočejo zmago državne in narodne politike. g. vsi, da ta naša država mora biti čvrsta, močna in krepka, da mora biti veliika, da ohranimo svobodo, ki smo si jo pridobili a toliko krvi in žrtvami, odločeni smo povedati vsemu svetu: Nikdar več ne bo med nami razcepljenosti! Zmerom hočemo biti edinstveni in enotno braniti svoje svetinje. Opozicija (ogorčeni vzkliki: Kaj hoče? Dol z njo!), ki se je zdaj pojavila — kaj hoče? Kaj bi rada? Kaj drugega kakor da narod spet razcepi in spet oživi sovraštvo med brati, da brat bratu ne bo več brat, temveč volk, da spet postavi na dnevni red vprašanja, ki so že zdavnaj rešena. Zato tudi je na programu kraljevske vlade g. Jevtiča kot prva točka napisana beseda: narodna sloga in narodni sporazum. Potrebno je malo pogledati to- Kraljevska vlada z g. Jevtičem na čelu j di preko naših meja, da bomo videli, kaši je zadala nalogo, da s smotrenimi ukrepi i ko vsi drugi narodi koncentrirajo vse svo-ublaži veliko gospodarsko stisko, ki leži na Je sile. da ohranijo v teh težkih časih go- Italija in Jugoslavija Novi italijanski poslanik v Beogradu o zbližanju Italije in Jugoslavije Beograd, 7. aprila, p. Nocojšnja »Pravda« je objavila razgovor svojega dopisnika z no'rim italijanskim poslanikom grofom Violo di Camp' Alto. Italijanski poslanik je v razgovoru najprej izrazil svoje zadovoljstvo, ker je bil imenovan za zastopnika kraljevine Italije v naši aržavi. Pred odhodom v našo državo, je dejal, me je sprejel ministrski predsednik g. Mussolini, ki je prežet z najboljšimi nameni proti Jugoslaviji. G. Mussolini zelo ceni delavnost vaših ljudi in občuduje vztrajnost vašega vojaka. Ni treba mnogo primerjav, toda g. Mussolini smatra, da je vaš vojak eden izmed najboljših. Mussolini želi, da bi dosegel trajen sporazum z Jugoslavijo. V ta namen se imajo urediti sporna vprašanja, v kolikor obstoje. Po večini gre za že sklenjene sporazume, ki so žal pod vplivom razmer ostali mrtva črta na papirju. Skleniti bomo morali novo trgovinsko pogodbo ter popraviti ali obnoviti prijateljsko pogodbo med Jugoslavijo in Italijo. Italija ima v načrtu stalno politično sodelovanje z Jugoslavijo, novo politično organizacijo. K sreči se naši dve državi gospodarsko izpopolnjujeta. Italija bo, v kolikor bo mogoče, favorizirala jugoslovensko trgovino, ne simi se pa pozabiti, da je jugoslovenska trgovinska bilanca aktivna proti italijanski. Ce ne bi marsejska tragedija tako nesrečno prizadela obe državi, bi bilo italijansko-jugo.slo vensko zbližanje že ustvarjeno, ker je bilo v programu blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. ter francoskega zunanjega ministra Barthouja. — Kako gledajo v Italiji na Malo antan-to, g. minister, je vprašal dopisnik lista italijanskega poslanika. V Italiji smatrajo Malo antanto kot srečno mednarodno kombinacijo, ki je pokazala vitalnost in političen smisel. — Kaj sodijo o revizionizmu ? Kar se tiče revizionizma, je že Društvo narodov samo predvidelo možnost legalne revizije dogovorov in mednarodnih paktov, moram pa reči, da je bila Italija vedno proti nasilnemu revizionizmu. — Kakšni so gospodarski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo? Moj prihod v Beograd je prišel v zelo ugodnem času trgovinskih odnošajev med našima državama. Znano je, da je gospodarstvo naših dveh držav integralnega značaja, toda v obeh državah so bili pod-vzeti ukrepi, da bi se respektivno gospodarstvo napravilo neodvisno od izvoza iz inozemstva. 11 obrambni ukrepi so zaradi potrebe ohranitve nacionalne monete, nacionalnega trga, delovnih moči in ohranitve nacionalne produkcije na neobhodno potrebni stopnji koristnosti, nimajo pa ofenzivnega značaja, ker streme izključno po očuvanju gospodarstva zaradi ogroženega izvoza po restrinktivnih ukrepih kupnega trga. Tak je tudi primer z jugoslovensko carinsko tarifo iz L 1925, Id ustvarja zaščito za industrijo z namenom, da zagotovi kmetijstvu izvoz njegovih proizvodov. Treba je torej računati s temi okoliščinami in se ne sme pozabiti, da gre za gospodarske potrebe, ki se jim nobena država ne more izogniti. Italijanski poslanik je za tem obširno govoril o statistiki ter trgovinskih odnoša-jih med Jugoslavijo in Italijo, pri čemer je poudaril, da je treba energično delati za zbližanje obeh držav, ki imata značaj medsebojnega izpopolnjevanja. Naglasil je tudi, da gleda s polnim optimizmom v bodočnost nadaljnjega razvoja medsebojnih gospodarskih in političnih odnošajev. Pri tem je potrebno, da priznata obe stranki druga drugi lojalno obojestranske potrebe in da delata sporazumno, z razumevanjem in čvrsto voljo za njihovo zadovoljitev. Počastitev dr. Zenkla Včeraj dopoldne je beograjski mestni svet imenoval na slovesni seji prof. dr. Petra Zenkla za častnega meščana jugoslovenske prestolnice Beograd, 7. aprila, p. Beograjski mestni »vet je imel danes slovesno sejo v časit gostu beograjskega mesta, zaslužnemu češkoslovaškemu javnemu delavcu prof. dr. Petru Zertklu. Sejna dvorana je bila za to priliko slovesno okrašena z jugoslovenskimi in češkoslovaškimi zastavami. Prisotni so bili vsi mestni svetniki. Prof. dr. Zenikel je prišel k seji v spremstvu češkoslovaškega poslanika dr. Walünerja. Tečno ob 10. je predsednik občine Vladimir Ilic otvoril sejo ter pozdravil prof. dr. Zenkla kot velikega prijatelja našega naroda, ki mu je mnogo dolžan. Poudaril je, da so Jugosloveni že od nekdaj ljubili Ce-hoslovake im da so v vsakem Čehoslovaku videli ne samo slovanskega zaveznika, temveč svojega rodnega bnata, ki je imel ista trpljenja, ista upanja in dosegel iste nacionalne trofeje. V vsakem Čehoslovaku vidimo del Masarykovega bistva, v velikem češkoslovaškem voditelju Masaryku pa vidimo in čutimo dušo vsega češkoslovaškega naroda. V bratu prof. dr. Zenklu vidimo znanstvenika, ki ga globoko spoštujemo in ki se mu zahvaljujemo za vse, kar je storil za Jugoslavijo in Jugoslovene, zaradi česar mu beograjski mestni svet podeljuje častno meščanstvo jugoslovenske prestolnice. Predsednik občine je zatem navajal velike .zasluge prof. dr. Zenkla za medsebojno spoznavanje Čehoslovakov in Jugoslovenov, zlasti pa njegov trud za zgraditev Jugoslo-venskega dijaškega doma v Pragi, ki je najlepši mavzelj v slavo pokojnega viteške- ga kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Za vse, kar je dr. Zenkel storil: Hvala mu! Zatem je prof. dr. Zenkla pozdravil v imenu mestnih svetnikov znani književnik Dušan Nikolajevic, predsednik občine Ilič pa mu je izročil lepo izdelano diplomo častnega beograjskega meščanstva, ki naj služi, kakor je poudaril, za dokaz večnega bratstva češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda, za jamstvo skuipnega dela Prage in Beograda ter vseh češkoslovaških in jugo-sJovenskih mest. Pri tem sia se prof. dr. Zenkel in predsednik občine Ilič poljubila, kar je izzivalo dolgotrajno odobravanje in ploskanje vseh orisotnih. Prof. dr. Zenkel se je zahvalil predsedniku občine in mestnim svetnikom za vedi ko odlikovanje, ki mu ga je izkazal jugoslovanski narod, in izjavil, da se čuti izredno počaščenega z imenovanjem za beograjskega častnega meščana. Po govoru prof. dr. Zenkla je bila seja zaključena. Jutri ob 18.15 zivečer bo prof. dr. Zenkel predaval v Kolarčevi ljudski univerzi »0 socialnih potrebah mesta Prage«, pri čemer bo tudi predvajan prigoden film. Obsodba tostranskih fašistov Rim, 7. aprila. AA. Izredno sodišče je včeraj obsodilo 17 fašistov iz Toscane na zapor od 2 do 7 let. Shod ministra čiriča v Stari Pazovi Stara Pazova, 7- aprila. AA. Danes se je vršil tu shod, na katerem je govoril član kraljevske vlade, prosvetni minister Stevan Cirič. Na shodiu je bilo zbranih do 8000 poslušalcev. Zborovanje je otvoril odVetaik dr. Kri-eto Grbin. Za njim je takoj povzel bese do prosvetni minister Stevan Cirič, ki je izvajal: »öuvajte Jugoslavijo!« to je bdla zadnja misel in zadnja beseda velikega viteškega kralja Aleksafidra I. UediniteJja. Ouvatti Jugoslavi j» naj bo naša prva misel in naša prva beseda, kadar se nam je lotiti kakšnega dela. Kako naj najlepše izpolnimo to sveto oporoko našega kralja? Izpolnili jo bomo najlepše na ta na čin, da va tra jamo v neomajni zvestobi do Nj. Vel. kralja Petra H. (Dolgotrajno vzklikan je : živefl kralg"!), ako ohranimo v svojih srcih trajno ljubezen njegove vzvišene matere Nj. VeL kraljice Marije (zopet dolgotrajno vzkMkanje: živela Nj. Vel. kraljica-mati ! ), če se vsi kot en mož postavimo za visoke kraljevske namestnike, ki načeliuje knez Pavle Karad(jord|jevič (zopet dolgotrajno, viharno vztolikanje: Zavel Nj. Vis. knez-name-stnik Pavle!), mož velike bodočnosti, plemenitega duha, ki ga vse naše ljudstvo pozna kot pospeševatelja in tvorca umetnostne kuiture, če vse svoje sile erta vimo na razpoloženje kraljevskemu na mestnoštvu, da v teh hudih časnh nadomestijo, kolikor je to sploh mogoče, inalbo velikega kralja. Nočem razpravljati o tem, ali je nezadovoljstvo, ki se pojavlja tu in tam, uipnavičeno ali ne. O tem bd se dalo mnogo govoriti. Pa tudi če postavimo, da je nezadovoljstvo v tej ali oni stvari upravičeno, ga bomo najlažje odstraniti s mo z bratskim sodelovanjem. Za nami so časi, ko smo trepetali za obstoj našega naroda, prešli so časi, ko je tujčev nož rezal globoke rane v meso našega naroda. Zdaj ni nobene nevarnosti ne za narod kot celoto, ne za njegove dele. Danes gre samo za to, da uredimo svojo rojstno hišo. Pot, po kateri je treba iti, je zapisana že v ustavi. (Viharno odobravanje.) Za ministrom Giri čem je govoril še njegov namestnik dr. Miilan Sekulič, ki fio ga, kakor znano, leta 1914. obsodili na smrt in ki ga je tedaj re Sila samo neka plemenita oseba iz Stare Pazove. Tudi njegov govor je množica sprejela z veliko pozornostjo. Kneginfa Olga pokroviteljica angleške šole v Beogradu Beograd, 7. aprila. AA. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je blagovolila prevzeti častno predsedstvo nad angleškim otroškim zabaviščem »Charles Dickens« v Beogradu, prve angleške šole v Jugoslaviji. Ludendorffov jubilej Berlin, 7. aprila. AA. »Berliner Zeitung am Mittag« poroča, da bodo vse enote nemške vojske 9. t. m. svečano proslavile 70. rojstni dan generala Ludendorffa. Smrt dveh stavnih glasbenikov Varšava, 7. aprila. AA. Umrl je znameniti skladatelj Emil Mlynarski. Bil je dolgo časa ravnatelj varšavske opere, poprej pa je bil tudi na uglednih umetniških mestih v Angliji in Nemčiji. Budimpešta, 7. aprila. AA. Umrl je slavni goslar Vecsy. Bethlenov odhod v Italijo Budimpešta, 7. aprila. AA. Bivši predsednik vlade Štefan Bethlen je odpotoval v Italijo. Na pristojnem mestu izjavljajo. vsem narodu. Prebivalstvo vzlic svoji gospodarski inicijativi ne more ublažiti vse teže gospod a reke krize. Oči naroda so obrnjene v vlado g. Jevtiča. Od vlade pričakuje narod, da razvozi ja gospode rak i vozel v katerega je zašlo naše gospodarstvo, in da se ustvarijo ugodmi pogoji za oživljen j e gospodarskega delovanja. Narod hoče napredka na kulturnem in drugih poljih, hoče živeti na vznotraj v miru in urejeno navzven. Dovolj je bilo pripovedovanja in obljub. Sedanja kraljevska vlada noče obljubljati, temveč hoče delti dela in kruha. Ta vlada se bori za to, da se dela in da se pošteno dela in da se izvede pisani program. Kraljevska vlada je odločena izvesti konsolidacijo našega kmetijstva, saj od njenega napredka od visi napredek vse države in blagostanja našega naroda. Kraljevska vlada bo posvetila posebno pozornost pravosodju, ki je temeljni kamen naše države. Svojo prometno politiko bo kraljevska vlada vodila tako, da železnice ne bodo fiskalna podjetja in nepristopne vsemu prebivalstvu, marveč na korist vsemu narodu. Geslo vlade je: »Cim nižja tarifa in čim večji obrat, kajti povečani obrat daje tudi povečane dohodke. Kraljevska vlada bo skušala spraviti v sklad je interese vseh stanov. Zato bo, kakor je že storila, tudi v prihodnje izdala ukrepe za industrijo in za obrništvo, da pospeši njun razvoj. Skušala bo znižati sedanje razlike, ki obstojajo med cenami industrijskih izdelkov in cenami kmetskih pridelkov. Globoko smo prepričani, da naB bo pri tem podprlo kraljevo namestništvo z Nj. kr. Vis. kneaom-namestnikom Pavlom na čelu (dolgotrajno vzklikenje in ploskanje), s tem dični/m potomcem Karagjorgjevičev nosilcem in predstavnikom moči in modrosti našega naroda, ki vodi tako krepko našo državo. S to podjpono bomo lahko izpolnili svojo nalogo. Nato je povzel besedo minister Hasanbegovič, ki se je v svojem govoru najpreje spomnil Velikega kralja, čigar polletnice pretresljive smrti se pravkar spominja z globoko žalostjo v srcu ves naš narod. Nato je nadaljeval: Znano vam je, je dejal, da so v starih časih živeli ljudje, ki so za svoje ideale prenašali največje žrtve. Te ljudi so nazvali svete ljudi. Ako bo nekoč zgodovina pisala o mukah in trpljenju narodov, potem bo na prvem mestu zabeležila naš mučeniški narod. Zakaj ta narod si je moral vse tisto, kar je njegovega, priboriti s krvjo in s trpljenjem. Najtežji in najbolestnejäi dogodek naše zgodovine pa je bil, ko smo izgubili lani njega, ki ga nihče ne more pozabiti! Vzkliki: »Slava viteškemu kralju!« Ta velika žrtev narodu se more poplačati samo tako, da ohranimo polno vdanost in zvestobo sinu pokojnega kralja, Nj. Vel. kralju Petru IL (Viharni vzkliki: »živel kralj Peter n.!«) Minister je prešel nato k poskusu opozicije, nastopiti pri volitvah. Opozicijo tvorijo ljudje, ki pravijo, da bodo o programu njenega dela govorili šele po volitvah. Nekateri teh politikov se celo družijo s človekom, ki je vse svoje življenje vodil negativno in destruktivno politiko. Eden izmed njegovih prijateljev pa celo izjavlja, da pojde v Beograd šele takrat, če ga bo sodišče za zaščito države tja poklicalo. Te besede so jasne vsemu narodu, samo na žalost niso jas-ie nekaterim opozicijskim politikom. Neki naš bivši politik je nekoč izustil besede, ko je še vodil politiko v tej državi: »A koliko stane Kaj-makčalan, da Vam ga plačam?« Voditelj današnje opozicije je nedavno ponovil iste besede. ljudje pozabljajo, da je Kaj-makčalan plačan z življenji naših najboljših sinov. Na Kajmakčalanu so puške napravile meje te države in prav tako bodo samo puške te meje izpremenile. Narod mora pokazati, da hoče svoje svetinje braniti in čuvati svoje ognjišče. Djurdjevdanske volitve morajo dokazati, da je za vedno izključena otvoritev vprašanja državnega in narodnega edinstva. Nato je povzel besedo minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drago Marušič, ki je med drugim dejal: čeprav so naši kraji med seboj različni, živi vendarle tu pri vas in tam pri nas isti narod. I tu i pn nas utripa na tisoče in tisoče src za našo Jugoslavijo (ponovno viharno odobravanje). T tu i pri nas živi isti narod. Naš kmet, ki hoče to svojo državo braniti in rešiti pred vsakomur, je za to trdno odločen. Pri nas ne tu nihče ne po- spodarske krize svoje narodne sile. Vsi tisti, ki delajo proti slogi, nas hočejo qpraviti v razmere pred 6. januarjem. To so največji škodljivci našega naroda. (Viharno odobravanje.) Pri vas in pri nas trpimo zato, ker kmet za vse svoje delo ne more toliko zaslužiti, kolikor je vreden njegov silen trud od ranega jutra do pozne noči. Kmet ne more zaslužiti niti toliko, kolikor mu je najpo-trebnejše za življenje. To ve kraljevska vlada, in zato je odločena vsakomur pomagati, v prvi vrsti pa kmetu. Krize v bistvu ni zaradi drugega kakor zato, ker del naroda, to so kmetje, nima in ne more zaslužiti toliko, da bi mogel kaj kupiti. Zato bo prva skrb kr. vlade, da bo kmet za svoje delo dobil primerno odškodnino in da bo mogel kupiti i čevlje i obleko. Ko se to doseže, bo v državi oživelo i gospodarstvo in tudi drugim stanovom se bo bolje godilo. Kmet je steber države in net-roda v celoti, v miru in ▼ vojni doprina-ša največje žrtve za domovino in jo zna braniti. Braniti je ne more tisti, Id nòna zemlje. Obljubljamo vam, da hočemo v kraljev» ski vladi zavestno in požrtvovalno delati za narod in posvetiti vse sile, da povnBg-nemo gospodarstvo vsega prebivalstva. Za to delo prosimo vade pomoči. Kakor zdravniki smo dognali diagnoeo, zdaj p« pojdemo na to, da bolezen tudi ozdravimo. (Ploskanje in veliko odobravanje.) da je to pot obisk grofa Bethlena zasebne- ________________________ ga značaja in da mu nI poverjena nikaka j zabija, kako je bilo med vojno in pred uradna naloga. I vojno in pod tujim jarmom. Zato čutimo Volilna reforma v ČSR Praga, 6. aprila, d. Poslanska zbornica je odobrila včeraj po daljši debati z glasovi koalicijskih strank novi volilni zakon kakor ga je predloži1 ustavni odbor, ki si je dopoldne preskrbel odločitev vlade glede spornih določb, zlasti pa kvoruma. Prvotni v vladnem načrtu določeni kvoruin 125.000 glasov za sprejem kake stranke T drugi skrutinij, pri čemer mora stranka doseči vsaj v enem volilnem okraju volilni količnik, je bil opuščen. Pri drugem skrutiniju bodo upoštevati tanto glasovi strank, ki zberejo najmanj v enem volilnem okraju vsaj 20.000 glasov, v vsej državi pa 120.000. Pri volitvah v senat znaša najmanjše število 35.000 glasov. Opuščen je bil nadalje v prvotnem vladnem načrtu za manjšine do 300.000 prebivalcev določeni kvorum 50.000 oziroma za senat 60.000 glasov, ki pa je prav tako vezan na dosego volilnega količnika vsaj v enem volilnem okraju. Ugotoviti je treba, da dobi ne glede na nove določbe o kvorumu pri prvih volitvah mandat stranka le tedaj, če doseže v enem volilnem okraju volilni količnik. Se v teku debate je koalicija sprejela nekatere izpremembe. ki določajo, da se volilni zakon razširja tudi na občinske volitve in da veljajo določbe o vrstnem redu kandidatnih list tudi za občinske volitve, ki se vrše istega dne z volitvami v poslanski zbornico, senat, deželna ali okrajna zastopstva. Zbor delničarjev Zanatsfce banke Ljubljana, 7. aprila. V dvorani Okrožnega urada za zavrovanje delavcev v Ljubljani je bil danes občni zbor delničarjev Zanatske banke s področja Ljubljane. Za zibor je vladalo veliko zanimanje, ker sta nastopili obe skupini obrtnikov, da si izvoiujeta svoj prestiž. Znano je, da v upravi podružnice, v kateri so imeli svojo odločilno besedo ravno pristaši Pičma-nove '-apine, že daljšo dobo ni bilo harmoničnega dela, kar potrebuje taka gospodarska ustanova. Ta razdor je dovedel tako daleč, da je centralna uprava v Beogradu smatrala za potrebno pozvati delničarje, da si sami izvolijo novo zastopstvo iz evoje srede v upravo podružnice. Zbor je vodil predsednik poslovnega odbora podružnice banke v Ljubijani g. Engelbert Franchetti. Na zboru je bilo zastopanih 185 delničarjev, izmed k^lerih so glasovali za listo Franchetti-Rebek 104 delničarji z 933 glasovi, za listo Pičmana pa 80 delničarjev s 577 glasovi. Z veliko večino je bila torej izvoljena lista F ranch etti -R ebek, ki je dobila s tem tudi zaupnico večine delničarjev za radaljnje vodstvo podružnice v Ljubljani. Zbor je potekel mirno. Kakor nam poročajo iz Celja, kjer je bil istočnsno zbor delničarjev za tamkajšnje področje, je prav tako zmagala Meta Franehett-Rebek g 85 glasovi proti 53. Tudi v Mariboru je bil danes zbor delničarjev, od koder pe Še nimamo poročila. Govor ministra dr. Kožulja v šibetiiku Obračun z izvenparlamentarao opozicijo Šibenik, 7. aprila. Na Veliki poljani kralja Petra ee je danes vršilo pred okoli 3000 poslušalci volilno zborovanje, ki ga je priredil gradbeni minister dr. Kožulj. Zborovanje je otvoril ši-beniški župan Marko Be-s'nic, ki je podelil besedo ministru dr. Ko-žulju, ki je med drugim dejal: Program Jevtičeve vlade je znan iz njene deklaracije in iz volilnega proglasa. Kraljevska vlada in mi vsi moramo gledati na koristi državne celote. Država je najsvetejša dobrina, za katero mona vsakdo vse žrtvovali. To je svetišče vsega našega življenja. To svetinjo morajo in hočejo jugo-elovertol- državljani braniti Ln varovati z vsemi silami. Kako se bo pa ta država «no-traj uredila, bo zmerom odvisno od lastne volje lastnih sinov te države. Pri urejanju teh *T>rašanj je treba samo paziti, da ne bi zbudili na zunaj videza, kakor da pomeni reševanje teh vprašanj slabost državne ko-hezije. Jasno je treba povedati vsemu narodu, posebno pa kmetu, kako se bodo na pr. uredila gospodarska vprašanja. Gospodje, ki zdaj postavljajo svojo volilno listo, 6o stali celih sedem let v abstinenci in niso hoteli sodelovati v javnem življenju. Zsuto se postavlja vprašanje, kako so se tisti, ki ©o izjavljali, da ne priznajo te države, niti njenih zakonov, zdaj naenikrat odločili za nastop pri volitvah. Če gredo na volitve, da bodo pozneje sodelovali pri konstruktivnem delu, so nam dobrodošli. Ako pa hočejo samo zbrati glasove, v skupščino pa ne bodo hoteli iti, potem to ni zdrava poli; tika, temveč bolna. Ti gospodje bi morali odkrito povedati, da Ii je njihovo pravo stališče tisto, ki ga javno izpovedujejo, ali je pa ono, ki ga šepetajo pri svoji vodilni agitaciji. Nato je govornik orisal naše politično življenje pred in po 6. januarju, ki je odpiral vrata novi demokraciji, demokraciji kmeta, demokraciji produkcije, demokraciji ustvarjanja. Govorilo je še več govornikov, nato se je zborovanje zaključilo z viharnim vzklika-njem Nj. Vel. kralju Petru II., Jugoslaviji in predsedniku kraljevske vlade g. Bogoljubu Jevtiču. Otvoritev novinarskega doma v Beogradu Včeraj so v Beogradu slovesno o tvorili dom jugosloven- skih novinarjev Beograd, 7. aprila, p. Danes so slovesno otvorili Novinarski dom v Beogradu. Svečanosti so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja zrakaplovni podpolkovnik Branko Naumovič, kraljev adjutant, predsednik vlade B. Jevtič, minister za šume in rudnike dr. Svetialav popovič, kraljev guverner Jeremija živanovič, zastopnik patriarha prvosvečenik Petrovič, zastopnik ministra za vojsko in mornarico general P„adi-savljevič, zastopniki beograjske mestne občine, zastopnik Presbiroja ministrskega predsedništva, poslaniki Francije, Turčije, Poljske, Bolgarije, Belgije, Grčije, Avstrije, Albanije, češkoslovaške, čila, zastopstvo senata, predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi, zastopniki akademije znanosti, saveza dobrovoljcev, mnogoštevilnih patriotskih društev, veliko število najuglednejših književnikov, mnogi stari novinarji, kulturni in javni delavci, zastopniki centralne uprave Jugoslovenskega novinarskega udruženja in vseh njegovih sekcij. Ljubljansko sekcijo JNU je zastopal poleg drugih njen predsednik glavni urednik »Jutra« g. Stanko Virant. Dom sta blagoslovila protojereja Markovi <5 in Cvetkovič ob asistenci več drugih svečenikov, na molitve pa je odgovarjal pevski zbor »Obilič«. Po blagoslovitvi je bil počaščen spomin vseh umrlih Ln v vojni padlih novinarjev. Po končanem obredu je imel prota Markovič prigod en govor, zatem pa je predsednik centralne uprave JNU g. Kuzmič pozdravil goste in obrazložil zgodovino priprav za zgraditev Novinarskega doma, s katerim so bila uresničena stremljenja mnogih novinarskih generacij. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k zgraditvi tega doma, pri čemer je zlasti poudaril velike zasluge pokojnega viteškega kralja Aleksandra L Uedinite-lja, čegar spomin so prisotni počastili z vzkliki »Slava mu«, nadalje predsedniku beograjske občine, ki je dala za dom na razpolago brezplačno zemljišče, kakor tudi mnogoštevilnim drugim dobrotnikom. Po svečanosti je bila prisotnim prirejena zakuska, nato pa banket vsem novinarjem iz Jugoslavije ter inozemstva, ki so se udeležili otvoritve. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 7. aprila. Drama: Gest v „Postržku" Drama je za nedeljo pripravila zanimiv dogodek: gostovanje ge. Marte Repovž-Radmanovičeve, ljubljanske domačinke, ki je zdaj članica zagrebške drame, v naslovni vlogi Nicodemijevega »Postržka«. Prvotno je bil »Pos t rž ek« z gostom najavljen za soboto zvečer, a je bil zaradi žalnih svečanosti za blagopokojnim kraljem preložen na danes popoldne. Predstava sicer ni mogla biti deležna tistega zanimanja in obiska, kakor bi ga zahtevala že vljudnost do gosta, a občinstvu, ki je prišlo, ni bilo žal. V »Postržku« ge Re-povž-Radmanovičeve smo spoznali odlično igralko, ki osvaja s svojo nevsiljivo skromnostjo, a zna obenem dati izraza najglobljim in najtišjim tresljajem človeškega srca, da gledalca vsega prevzame. Občinstvo jo je nagradilo z mnogo odobravanja. Poštarji so zborovali Danes popoldne so »bo no vali v steklenem »alonu »Pri levu« poštni, telegrafski in telefonski uslužbenci. Predsednik g. K um er se je pred prehodom na dnevni red spominjal bda^opokojnegia kralja io pozval člajistvo, naj počasti njegov sipoanin s trikratnim vzklikom »Slava«. Naito je izrazil v imenu zbranih poštarjev vdanost mlademu kraJju Petru K. Zborovalce je pozdravil zatem poštni ravnatelj g. dr. Janko Tavzee, želeč organizaciji uspešen napredek in zagotavljajoč ji svojo pomoč. Z občnega zbora je bila poslana vdanostma brzojavka nani eetmii&tvu kralja, a predisedmiku vlade g. Jevtiču, ministru prometa g. inž. Vu-jiču in pomočniku ministra inž. Rataja-nu pozdravne brzojavke. Sledila so poročdla funkcionarjev lin so bila sogiasno sprejeta. Pri volitvah so bili sogli as no izvoljeni: Kumer Jože, Cu-derman Leopold, Brus Lavoslav, Babič Anton, Boh Anton, Grintal Frame, Jelov-škova Ida. Keržinova Helena, Mikuževa Vladislava, Ružanova Dora in PavlSč Ntì-kola. Nato so razpravljali o raznih aktualnih zadevah in sprejeta je bila obširna resolucija, ki vsebuje težnje ln zahteve pošit-nega osebja. O delovanju centralne uprave v Beogradu je informiral članstvo zastopnik g. Tropan. Pri slučajnostih je predsednik stavbnega odbora Zadruge »Poštni dom« g. UrbančAč poročal, da je ponosni dom ob Tyräevi cestii že pod streho to toliko dograjen, da se bodo lahko vanj vselile poštne organizacije že v teku prihodnjih dveh mesecev Pozival je članstvo, naj zbira prispevke za svoj dom, katerega notranja oprema še ni končana. H koncu se je oglasil še v imenu mariborskih poštnih uslužbencev g Bernot, ki je glede na projektirano grad njo železnačarskega okrevališča predila gal, da ee upoštevajo želje Mariborčanom in da se okrevališče zgradi na Pohorju, ki podnebno ustreza vsem zahtevam. Tam se bo tudtt zgradila vzpenjača. O tem bo še razpravljal novi odbor. ★ Nacionalna ura v radiu. Danes bo predaval rektor beograjske univerze g. dr. Vladimir čorovič o Josipu Juraju Stroes-majerju ob priliki 301etnice njegove smrti. Prenos iz Beograda. Promocija. Na dunajski univerzi je bil promovi ran v soboto za inženjerja kemije g. Herman Korn, sin znanega Instalaterja g. Teodorja Korna v LJu/blJani. čestitamo! Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 20. bo predaval v dvorani Delavske zbornice univ. profesor dr. Marius Rebek o tako zvanih anitinskih barvah. To zadnje predavanje Ljudske univerze v tem polletju bo ponazorjeno z zanimivimi poizkusi ln pregledom, kako so barve sestavljene. Vstop vsakomur prost Sokol I Ljubljana-Tabor vabi članstvo in prijatelje Sokola I, da se udeleže svečane proslave 7 (M etnie e bnata Josipa Turka v torek 9. t m. ob 20. pred njegovim stanovanjem na Vidovdanski cesti 3. Zbirališče ob 2-0.45 pred Sokotekim domom na Taboru, od koder odkorakamo skupno pred slavijenčevo stanovanje. Sodelovala bo društvena godba. VI. javna produkcija tconservatorlstov bo drevi ob četrt na 13. v Filharmomčni dvorani. Nastopijo gojenci šole profesorja Antona Ravnika, Med drugim se bo izvajal tuidii Mozartov klavirski koncert v d-molu b spram/ljevanjem orkestra. Na produkcijo opozarjamo» in vabimo. Vstopnina 2 Din na podBagi spored«. Ali že veste, da bo v sredo 10. t. m. v Filharmonični dvorani v Ljubljani Izredno zanimiv koncert. Nastopi odlični če-lisit Slavko Popov. Vsa evropska kritika mu priznava mesto med prvimi največjimi čelisti sveta. Prodaja vstopnic vnaprej v knjigarni Glasbene Matice. Sokolska župa Ljubljana. Prosvetni odbor poziva članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se v čim večjem številu udeleži žalne svečanosti Narodne odbrane, ki bo drevi ob 20. v veliki drvo-rani Kazine. Obleka po možnosti temna s sokol&klm znakom, ovitim v črn flor. Sokol na Viču priredi Jutri ob 20. v dvorani Sokol&kega doma žalno svečanost za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem. članstvo ln naraščaj naj ee žalne svečanosti udeležita v čim večjem številu, ostalo občinstvo vtljudno vabljeno. Vse hišne posestnike pa vljuidno prosimo, da jutri razobesijo na svojih poslopjih žalne zastave alf tro-bojnlce na pol droga Nizozemsko zlato za Anglijo London, 7. aprila. A A. Snoči je na letališče v Croydonu prispela z letalom z Nizozemskega večja količina zlata za nekatere londonske banke. Zaradi vremenskih ne-prilik je bilo letalo s svojim dragocenim tovorom med poletom večkrat v hudi nevarnosti. Ljubljanski dispanzer -v^rvh prebivalstva pred tuberkulozo Ljubljana, 6. aprila. Poročilo trimesečnega delovanja Calmet-teovega proti tuberkuloznega dispanzerja v Ljubljani predstavlja v resnici veliko socialno higiensko delo, katerega vodi C-al-metteov dispanzer v borbi proti tuberkulozi v Ljubljani in okolici. Slednja se žalibog do danes ne more ponašati s sodilovanjem, so pa izgledi, da bo v kratkem tudi okolica sledila mestu. V treh mesecih je izvršil dispanzer 2172 pregledov. Bilo je 168 obolelih za tuberku ložo in 43 za odprto tuberkulozo. Preiskave se vrše z zdravniškim pregledom, z rent-genološko preiskavo, s preiskavo krvi in iz mečka ter z biološkimi poizkusi na tubsr-kulozno okužite?. Siromašnim bolnikom se nudi brezplačno zdravljenje. Socialno higiensko delo na terenu je izvrševala dispanzerska sestra v 101 hišnem obisku, kar se smatra kot zelo važno, če ne najvažnejše delo dispanzerja. Njena naloga je, povsod paziti na točno izvrševanje vseh mer. katerih se današnja zdravniška veda poslužuje v borbi proti tuberkulozi, a na prvem mestu zaščita zdrave, oziroma ogrožene okolice. Ne pomaga se samo s poukom in nasvetom, temveč tudi z materielno pomočjo. kar je v današnjih časih posebne važnosti. S sodelovanjem vseh, ki jim je zaupano narodovo zdravje, z oblastmi, zdravstvenimi, socialnimi in karitativnimi ustanovami se pomaga, da se povsod tam, kjer je pomoč potrebna, stori vse za uspešno protitu-berkulozno borbo. Dispanzer sam je v tem času nudil svojim varovancem izdatno pomoč, ko jim je izdal n. pr. 1016 litrov mleka v vrednosti 2285 Din ter odgovarjajočo količino kruha in drugih potrebnih živil. Z uspehom se rešujejo družine, ki so z otroki vred zapadle bolezni, pomaga se pri zaposlitvah ter odpravi stanovanjskih nedostatkov. Posebne važnosti e, da je od začetka letošnjega šolskega leta Calmetteov proti tuberkulozni dispanzer pričel izvajati sistematično proii-luberkulozno borbo tudi med nastavniki vseh naših šol, dočim to borbo vodi med šolsko mladino že od svojega obstoja. To važno delovanje je v resnici pokazalo veliko uspehov in se bo ta praksa morala brezpogojno nadaljevati. Ljubljanskemu dispanzerju kot varuhu prebivalstva pred tuberkulozo pripadajo primernejši prostori kakor jih ima zdaj v ambulanci za tuberkulozo OUZD, kjer niso bili prostori zanj predvideni. Obiskovalci dispanzerja vedo, v kakšni gneči čakajo na preiskavo. Dasi pa so ti prostori pretesni za njegovo brezhibno delovanje, vendar snio dolžni OUZD za njegovo širokogrud-nost toplo zahvalo, saj uživa dispanzer njegovo veliko gostoljubnost že od svojetra obstoja. Treba bo resno misliti na vprašanje novih prostorov, katro so druga mesta v državi mnogo ugodnejše rešila. Ljubljana kot središče dravske banovine ne sme v tem zaostajati. Dispanzer je s svojim dosedanjim delovanjem pokazal veliko korist, za kar mu je bilo od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, kakor tudi od kraljevske banske uprave izraženo posebno priznanje. Vremenski pregled Zima in gosposka» ne prizaneseta, pravi star kmetski pregovor, ki je nastal nedvomno na bogatih izkušnjah. Najbrž ga je te dni ponovil marsikateri možak, ko je gledal, kako se domala ves teden ponavlja ista slika, zimski povratek. Saj ni ravno nujno, da je obnovljena zima v zvezi s pretoplim januarjem, pa februarjem; zakaj nemalokrat smo že dobili sneg v aprilu, dasi je bila prava zima prav temeljito mrzla in snežena. Ali ljudski spomin si pač tiste primere bolj zapomni, ko se je navidez potrdilo pravilo o pravičnem ravnovesju tudi kar se tiče vremena. Seveda nam je vse te lepe vremenske raznoterosti naklonila depresija, ki je in ostane vir vsega spremenljivega in prevratnega v vremenu. Atlantska depresija dovede običajno toplega in vlažnega zraka, pa padavin obilo. To pot smo bili deležni le njenega hladnejšega sektorja, za kar ima odgovornost vrsta pogojev. Silna ohladitev, ki j« nastopila ob prehodu čez prejšnjo nedeljo, je zagnala čez vso srednjo Evropo in Balkanski polotok mrzel polarni zrak, je dala novega snega oirokim predelom bodisi v naših balkanskih pokrajinah kot po drugod, zlasti na severni strani Alp. Brž nato se je pripodil z Oceana nov ciklon, ki je postavil svoje središče nad južno Baltiško morje ter kmalu preplavil srednjo Evropo z novim hladom. dovedenim ob Skandinaviji z daljnih polarnih predelov. Manjši ciklon, ki se je med tem razvil nad Jadranom in severno Italijo, je pomagal poganjati mrzel severni zrak na jug. In tako se ie zgodilo, da se nam je vsipal sneg kakor da smo sredi januarja Nele pri nas, tudi marsikje v zapadni Evropi je snežilo in razen evropske sredine je hlad preplavil tudi Francijo in Anglijo. Toda, dočim so ci-klonski vetrovi v zapadni polovici celine dovajali mrzle zračne mase, so v vzhodni polovici potegnili proti severu toplejši tok s Sredozemskega morja. Ta čas, ko je pri nas snežilo kot za stavo, je vladala v vzhodnih delih države prav visoka toplina in v Beogradu se je v četrtek in v petek termometer dvignil do 30° C nad ničlo. Enako toplo je imel ves vzhodni dalkan, pa Kumunija in Poljska; celo v Rusiji je postalo toplejše. Razporedba temperature je potemtakem v Evropi postala nenavadno enakomerna:. V Parizu je bilo na pr. v četrtek zjutraj natančno tako hladno kot v Moskvi, pa v Berlinu in v Pragi in prav taka temperatura je vladala tudi na daljnem Belem morju z Arhangelskim, celo London in Madrid sta bila le xa spoznanje toplejša. Tako stanje seveda ne more dolgo trajati. Toda, ker se depresija dosedaj še ni oddaljila proti vzhodu, kako. je sicer njena običajna pot, se moramo pripraviti še nadalje na jako spremenljiv^, vreme, kakor se že sam<> po seb: za april spodobi. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Predatava ob 7 Vi uri radi koncerta odpade. Danes ob 4« in uri velika premiera razkošne parodije PRINCESA Film ao snemali po znani kitajski pripovedki TURAND0T V glavnih vlogah: Willy Fritscb — Katica Nagy — Pani Kemp Primorske vesti Davčne olajšave In javna dela v Postojni Postojna, sredi marca. Na pritisk velike večine občanov Postojne, te najbogatejše občine na Notranjskem, se je naš podestat končno vendar udal in je uvedel nekaj najvažnejših davčnih olajšav. Znižani so bili za 20% prispevki za vodo iz občinskega vodovoda. Doslej smo občini letno samo za vodo plačevali okrog 200 tisoč lir. Kljub olajšavi bo voda še vedno dovolj draga. Nadalje je županstvo znižalo za 45% občinsko davčno doklado za živino. Večina malih kmetovalcev je bila doslej brez repa v hlevu, ker ni premogla visokih občinskih taks. Trgovcem se bo izredno težavni položaj vsaj nekoliko olajšal z ukinitvijo davka na napise, ki je bil zelo visok, tako da so se trgovci omejili veči-doma na prav skromne reklame na — papirju, kajti davek se je pobiral od vsake črke. Tujci, ki so prihajali v našo jamo. so se seveda čudili, da ima »mesto« Postojna, katerega sloves sega tako daleč po svetu, tako neokusno in skromno re klamo. Na županstvu so baje izdelali tudi ob sežne načrte za elektrifikacijo postojnske okolice in olepšanje mesta. Tako pravijo, da je občina sklenila pogodbo z družbo za elektrifikacijo vzhodne meje (SACETO) za napeljavo elektrike v Kačji vasi, Stu-denem. Strmci, Zalogu, Hraščah in na Malem Otoku, Studenu pri Postojni obljubljajo tudi vodovod, v Belskem pa nameravajo zgraditi novo šolsko poslooje. V Postojni je na programu bodočih javnih del dovršitev novega športnega igrišča, mesto starega, ki je bilo nekoč last našega »SK Postojne« in bo v kratkem večinoma zazidano z novimi hišami. Nadalje bodo asfaltirali cesto, ki se odcepi pri hotelu Paternostu in vodi k železniški po staji. Otvorili bodo tudi nekaj novih cest, trg »Dalmacija« pa bodo povsem preure dili. Ze sedaj imajo zbrane delavce, ki bodo zaposleni pri teh delih. splošno bolnico. Načrti so že izvršeni in po proračunu, ki ga je odobrilo ministrstvo za javna dela, bodo znašali etroški skupno 6 in pol milijona lir. Bolnica bo obsegala več poslopij, ki bodo zgrajena na obsežnem zemljišču med potokom Vrtojbico ln cesto, ki vodi v Vrtojbo. Papež čestital Margottfju Beneški »Gazzettino« Je v svoji goriški izdaji preteklo sredo objavil kratko poročilo o potovanju goriškega nadškofa Margottija v Rim, kamor je bil pozvan na tajni konzistorij, na katerem sta bila škof Fisher in Tomaž Moore proglašena za svetnika. V torek je papež sprejel Margottija v posebni avdijenci in ga zadržal v daljšem prijateljskem razgovoru. List poroča o tej avdijenci naslednje: »Pij XI. se Je z velikim zanimanjem informiral o vseh problemih goriške nad-škofije ter je ekscelenci Margottiju čestital, ker se je njegovo duhovno delovanje na Goriškem pričelo pod tako zares zelo dobrimi avspiclji«. MVLJENJE IN SVE? POS*"*"'N* 4T»-- um t Din SEGAJTE PO DOBREM 8TIVU1 Drobne vesti iz Gorice Pred sodiščem je bil v prvi polovici meseca marca zanimiv proces proti nekemu Alojziju Mattioniju lz Gorice, ki ga je zaradi težkih telesnih poškodb ovadil naš človek Ignacij Leban iz Ozeljana pri šempasu. Mattioni ga je s svojim avtom povozil pri »Treh hišah« na Otavi Mattioni Je bil oproščen. Orožniki pa bo sedaj prijavili sodišču Lebana, češ, da je kršil cestni pravilnik. — Ker se je upiral orožnikom, je bil neki Ivan Jakončič iz Ločnika obsojen na 10 dni zapora. -Mesec dni zapora je izkupil neki Viktor Kožuh iz Oeeka na Vipavskem, ker so orožniki pri njem baje našli orožje, ki bi ga bil moral po odredbi prefekture izročiti oblastem, iz enakih razlogov in na enako kazen je bil obsojen tudi Furlan Anton Tinunin iz Krmina, ta pa le pogojno za dobo dveh let. Končno je bil 221etni Lojze Gorkič iz Vrtojbe zaradi bega v Jugoslavijo obsojen na tri mesece zapora in 2000 lir denarne kazni. V Solkanu pri Gorici so pred dnevi sklicali vse naše mizarje, ki slove daleč naokrog po svojih lepih Izdelkih, na poseben sestanek, na katerem jim je odposlanec pokrajinske zveze industrijskih delavcev raztolmačil namen fašistične sindikalne organizacije, dolžnosti in pravice njenih članov in delo režima za Izboljša nje njih položaja. Poljedelski urad za goriško pokrajino Je razpisal te dni nagrade za najdonosnejše pridelovanje semenskega krompirja V poštev prihajata le dve vrsti, »Ida« in »Kamnik«. Nagradnega tekmovanja se lah ko udeležijo kmetovalci v Breginju, Kobaridu, Tolminu, Sv. Luciji ln Grahovem, torej v krajih, ki so že od nekdaj na glasu, da dajejo najboljši semenski krompir že 6edaj pripravljajo fašisti velike slav-nostl za napovedani obisk Italijanskih bojevnikov, kl bodo imeli meseca maja v Trstu veliko zborovanje Napovedanih je nad 20.000 nekdanjih vojakov, ki si bodo ogledali tudi bojišče ob Soči in obiskali Gorico Da bi Jim pokazali ttalijanstvo Gortce in vse pokrajine, pripravljajo go rišk- fašist; no=eben »goriški teden« V kratkem bodo začeli graditi novo p— Fašistični politični tečaji. V soboto 23. marca so po vsej Italiji praznovali 16. obletnico ustanovitve prvih krajevnih edinic fašistične stranke. Poleg običajnih fašističnih parad je bilo ponekod na dnevnem redu otvarjanje nóvih javnih del, po vseh pokrajin6kih glavnih mestih pa so se obenem otvorili politični tečaji za nove krajevne voditelje stranke, ki so doslej prihajali lz vrst fašističnih zaupnikov brez vsake temeljitejše priprave za svoje nove funkcije. Ugotoviti je treba, da so bili k tem tečajem pripuščeni povsod le mlajši fašisti, ki &o jih pokrajinski tajniki 6krbno izbrali izmed članov posameznih krajevnih organizacij. Prav tako skrbno pa so bili izbrani tudi predavatelji in najdemo med njimi na Goriškem znanega ravnatelja tolminske gimnazije Nembrota, na Tržaškem pa novinarja Nordija in druge. Na tečajih bodo posamezni predavatelji obravnavali sodobna notranje in zunanjepolitična, kor-poracijska, demografska in druga taka vprašanja. V Trstu je kot prvi predaval Marij Nordio o političnih horizontih sodobne Evrope in je med drugim naglasil, da se po veej Italiji z veseljem pričakuje napovedano zbližanje z Jugoslavijo. — Zanimivo je v ostalem, da se je fašistične obletnice spomnil tudi goriški nadškof Margotti, ki je poslal pokrajinskemu tajniku in vsem »soškim črnim srajcam« prav prisrčne čestitke. p— Pred goriškim sodiščem je bil pretekli petek obsojen Mile Podgornik, star 20 let in doma iz Cepovana, na štiri mesece zapora zaradi u-taje manjše količine streliva. Kakor poroča »Gazzettino« v svoji goriški izdaji, so ga sredi septembra preteklega leta aretirali financarji na Slapu pri Idriji in ga odvedli najiprej v Idrijo, od tam pa je bil preveden v goriške zapore. Preiskava se je zavlekla, ker so ga nameravali izročiti posebnemu Eodišču za zaščito države. Pri njem so našli 28 tub Solatine, 24 metrov vžigalne vrvice in nekatere druge razstrelivne snovi. Kakor poroča omenjeni list, je Podgornik pri razpravi navedel, da je razstrelivo meseca avgusta blizu Sv. Lucije kupil od dveh vojakov, ki sta bila tam zaposlena pri nekih delih. Njegovemu zagovoru pa sodnik ni verjel in ga je obsodil po zakonskih predpisih, ker razstreliva ni izročil pristojnim oblastem. p— Zaradi bega čez mejo so bili na goriškem sodišču obsojeni: 2Sletna Rozalija Pinter lz Orehka na 4 mesece in 20 dni, 27letni Jakob Savli iz Orehka, 281etna Marija Raspetova in 341etna Marija Pregljeva iz Bukovega ter 381etna Alojzija Jurmanova ;z Kladja na zaporno kazen po tri in pol mesece. Obenem so bili obsojeni na denarne kazni po 2380 do 3230 lir in plačilo vseh sodnih stroškov. p— Kanalski jetniški paznik Danilo šu-ligoj je bil pred dnevi v Gorici obsojen na 1000 lir denarne kazni, ker so ga kanalski orožniki ovadili, da je pomagal zbežati iz zapora nekemu Josipu Bajtu iz Gabrij pri Tolminu, o katerem je »Jutro« že poročalo, Bajt sam pa je bil obsojen na 3 leta in štiri mesece težke ječe in 3000 lir denarne kazni. a— V zapor zaradi britve. Goriški policijski agenti so v ponedeljek zjutraj sredi mesta nenadoma ustavili 231etnega Lojzeta Boneta in ga preiskali. Pri njem eo našli običajno britev. Bone je bil aretiran, ker je imel pri sebi življenjsko nevarno orožje. >— V Solkanu je bil aretiran 21Ietni Edvard Zavrtanik. Krajevni karabinjerji so ga baje Iskali že nekaj dni, ker se ni prijavil k naboru. p— V Branici, ki pripada rihemberški občini, bodo letos zgradili novo šolsko poslopje Pokrajinski upravni svet je v ta namen odobril postavko v zneaku 12.500 lir, ki jo je rihemberška občinska uprava vstavila v svoj proračun. p— Iz vrst »mladih fašistov« so bili pri goriški komandi izključeni: Vladimir Fer-folja, ker se ni udeleževal obveznih sestankov, za dva meseca Alojzij Marušič, ker ni spoštoval predstojnikov, za en mesec. Zmago Simšič, ker se ni udeleževal obveznih sestankov, ker se ni izkazal v šar-ži in ker se ni udeležil zborovanja dne 3. marca t. 1., za 4 mesece. Oskar Gorkič iz enakih razlogov za 3 mesece, Mirko Braj-da, ker se ni udeležil radio-telegTafskega tečaja, za en mesec, v Idriji sta bila izključena za nedoločen čas Viktor Kumer in Cvetko Cuk, v Opatjem selu pa Oskar Semolič. — Kobarid je končno dobil svoje novo pokopališče Domačin dekan g. Alojzij Pavlin ga je s pristankom goriškega nadškofa Margottija ir ob asistenci italijanskega kaplana CI rotta pred dnevi blagoslovil. Pri slavnosti so bili navzoči tudi vsi občinski funkcionarji s podestatom na čelu. s tem se hoteli tudi ob tej priliki poudariti tesn-j sodelovanje med cerkvijo ln državo. Zbor Hubadove župe Naša osrednja pevska organizacija prehaja iz krize v novo dobo dela Ljubljana, 7. aprila. V H u ba dovi dvorani Glasbene Matice so se danes dopoldne »brali delegatje pretežnega dela slovenskih pevskih društev, da na občnem aboru svoje osrednje organizacije, Hubadove župe Jugoslovenake pevske zveze, pretresajo bilanco zaključenega de' lovnega leta. Potek zborovanje je bil tokrat še posebno zanimiv, ker itila župa pravkar za sabo eno svojih najbolj kočljivih poslovnih dob. Zapreke in težave, zlasti ne-aanimenje številnih ljubljanskih pevskih zborov, zavoljo öesar bi bil kmalu seffl obstanek župe ogrožen — vse to je z da našngim zborom srečno premagano in fraša vodilna pevska organizacija etapa v dobo novega optimizma, novega delovnega o^nja Skupščino je vodil predsednik dr. Švlgeljj, mimo delegatov društev pa so bili prisotni tudi oče slovenskega zborovskega p tja moj sfer Hubad, ki se je vkljub bolezni potru dil, da posveti nekaj Ur delu svoje številne pevske družine in vzpodbudni senior naših pevcev Dražil ter zastopnika Ipavčeve pev ske župe Urbančic iz Maribora in ptujske Gkebene Matice Vošnjak. Kljub težavam napredek koncertnih nastopov Predsednik dr. Švigelj se je v svojem otvoritvenem govoru spominjal predvsem tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, s katerim je Jugoslovanska pevska zveza izgubila tudi svojega visokega pokrovitelja, nato pa je tajnik Ivan Ruipnik podal splošno delovno poročilo. Hilbadova župa, k. sitopa z današnjim zborovanjem že v 12. leto svojega kulturnega delovanja, je v piv.ih letih g-vojeaa obstoja vidno in hitro napredovala, dosegla lepe uspehe In je ré" pre-zen t ira la slovensko pesem po vsej kra Ijevini in tudi v inozemstvu, obenem pa vagàjala ljudstvo z narodno pesmijo in Zidru ževalia narod v nacionalni ideji. V tem času krize pa je treba za pevsko delovanje jeklene vólje in velike požrtvovalnosti od pevcev in njihovih voditeljem ter župne uprave, ki morajo sknbeti za Obstoj društev v gmotnem in moralnem o®iru, zlasti še zato, ker je v tej moderni dobi pevska umetnost pri nas precej potisnjena v ozadje, medtem ko druge, posebno športne panoge uživajo prednost. VTkljuib vsem težavam pa BO društva H2 samo v kratkem času od septembra — da ne štejemo posebej serije koncertnih na* etapov v paviljonu glasbene raaSiave za oae.a slovanskih plesov — priredila nad 40 večjih in manjših koncertnih nastopov, kar pomeni povsem zadovoljiv napredek nasproti predlanskemu letu. Med večjimi prireditvami naj omenimo samo žu:pni žalni koncert v spomin blagopokojfiega kralja v frančiškanski cerkvi 23. novembra, turnejo Glasbene Matice po Bolgariji od 20. novembra do 4. decembra, slavnostni koncert Gtas-bene Matice za 851etnioo predsednika češkoslovaške republike Masaryka, ki se je pod pokroviteljstvom jugoelo-vensko feško-slovaške lige vršil 8. marca, in kot poseben dogodek še gostovanje sofijske Rodine 15. marca v Ljubljani in naslednji dan v Mariboru. Novembra se je vršil v Beogradu todi deseti kongres Jugoslovenake pevske zveze, na katerem je Hubadovo župo zastopal abo-rovodja Zonko Prelovec. Zveana uprava, ki potrebrje za svoje precej malo izdatno poslovanje zelo mnogo denarnih sredstev, je akuèaia v precejšnji meri zvišati članarino društev, a je naletela na odpor in na koncu je bil sklenjen samo dodatni prispevek po 25 Din od vsakega zbora. V H2 je včlanjenih 31 društev, med katerimi je 13 mešanih in 18 moških zborov. Skupno število pevcev in pevk znaša 1115. V Ljubljani sami je včlanjenih 14 društev (6 mešanih, 8 moških zborov) in skupno število ljubljanskih pevcev in pevk je 606. Na novo je letos pristopil Trboveljski slavček pod vod* eh oni g. Suiliigoja, ki se je preosnoval na podlagi novih pravil. Kriza v svetu — kriza v petju Potem ko so podali svojja poročila še blagajnik Lasboeher, ki je poudarjal težko finančno stanje društev in župe, ter za arhivarja in gospodtarja tajnik R upnik, je zborovodja Zorko Prelovec v izčrpnem referatu orisal vzroke, zakaj v preteklem letu pevska društva le niso mogla zaanamo-vati pravega razmaha. Gospodarska kriza je zadela tudi pevska društva, ki že prej niso imela polnih blagajn niti velikodušnih mecenov, od koncertov pa ni pričakovati dobičkov, temveč kvečjemu izgub, tako da ni denarja niti za nabaivo potrebnih not, niti za skromne honorarje pevovodjem. Če so nekatera društva vkljub temu živela še precej razgibano pevsko življenje, jih stalno ogra- žajo prevelike dajatve beograjskemu JPZ, ki ne kaže pravega razumevanja za finanč-. ne težave pevskih zborov. Upravni aparat JPZ je precej drag, medtem ko župni skoraj nič ne stane. Pod,pore poklicanih obla-stev »o pičle, nikjer ni pravega razumevanja m pevsko stvar. Tako je prišlo tudi glasilo Hubadove in Ipavčeve pevske župe — Zbori, ki jih je deset let izdajal Ljubljanski Zvon, v tako stisko, da je moralo začasno prenehati izhajati. Sicer so storjeni vsi koraki, da se Zbori rešijo, vendar je dejstvo samo dovolj značilno za razmere in čas. S kraljevo smrtjo je v splošnem žalovanju začelo počivati tudi pevsko delo po društvih, po šestih mesecih žalovanja pa bo, kakor upaimo, spet oživelo. Posebno žalostno je, da se posamezni zbori odtegujejo skupnim nastopom. V prvi vrsti zavoljo tega je moral tudi danes Odpasti župni koncert. Vkl jub težkim čaeom pa se bodo morala društva v. bodoče mnogo intenzivneje posvetiti študiju in koncertnemu delu. Po poročilih funkcionarjev se je razvila živahna razprava, v katero so vzpodbudno posegli tudi številni dèlegatje. Predsednik dr, švigelj je neglafol nujno potrebo, da preneha čemerno neraapoloženje, zavoljo katerega je bil letos onemogočen župni koncert. Občega zastoja v našem pevskem življenju pa je v veliki meri krivo tudi nerazumevanje JPZ, ki je bila ustanovljena pnaiv na pobudo vodilnih funkcionarjev HŽ, mojstra Hubad a, pevovodje P rèi ovca in predsednika dr. àviglja, zidaj pa preživlja nekakšno muöno krizo in zelo neredno posluje. Zastopniki posameznih društev eö navajali te&ke razloge, zakaj zbori na deželi ne morejo razmahniti delovanja, kakor bi želeli. Med pevci, med društvenimi delavci in zborovodji je še zmerom mnogo dobre volje, mnogo skrbi in težav pa zadaja tudi na pevskem polju brezposelnost. V tem pogledu je poeneje g. Drožil prav točno pripomnil, da je s polpraznim ali celo praznim Želodcem težko peti. Mnogo društev na deželi dela po véèini z mladimi pevci, ki jim je treba Se mnogo šole, preden bodo lahko dosezali uspehe v javnosti. V Ljubljani pa je spet težava v tem, da Tnladine vobče ni blizu. Na konou je bila na predlog revizorja Camernika soglasno sprejeta raz-rešnica odboru, nato pa je bil prav tako •vnovič izvoljen skoraj ve« stari odbor s predsednikom dr. Övigljem na čelu. Poleg prvega pevovodje Prelovca in njegovega namestnika Venturinija je bil za drugega namestnika izvoljen še Premelč. Več razumevanja za slovensko pesem V debati, ki je sledila, je najprej predsednik pevskega »bora Glasbene Matice Pečenko poudarjal veliki pomen današnjega zbora, ki je srečno prevozil ladjo H2 mimo najbolj nevarnih čeri. Za večji prospeh pevske umetnosti bo treba samo nekaj glob" jega razumevanja v delu .in nekaj več medsebojnega zaupanja med zbori, ki pogostokrat tratijo svoje sile v nepotrebnih tekmovanjih. Za Župni koncert, ki ga bo HZ priredila jeseni, bo morala uprava poskrbeti, da bodo zbori o pravem času dobili v roke programe in material, ker n« more biti dvoma, da je moral biti današnji koncert preložen deloma tudi zaradi tega, ker so bili zbori prepozno povabljeni. Delegat Loškega glasu iz Lok pri Zagorju je navajal kričeč primer, kako malo podpore so včasih deležna pevska društva pri prosvetni upravi. Loški glas je brez svojegia vodje. V najbližji zagorski okolici je vsega skupaj 48 učiteljskih mest in bi bilo v resnici več ko čudno, če prosvetna uprava ne bi mogla nekje nastaviti učitelja, ki bi lahko vodil fcbor ta vršil s tem važno kulturno Ln nacionalno ■vzgojno poslanstvo. Nato sta govorila èe Dražil in mojster Hubad, ki je živahno akla-miran in ginjen pozdravil zbrane zastopnike pevcev in dal dolgo vrsto praktičnih nasvetov m predlogov za njihovo ielovanja, slasti še za njihov jesenski skupni koncert, s katerim namerava HZ počastiti stoletnico rojstva Davorina Jenka. Z zahvalo vsem, ki stoje pevcem in župi ob strani, predvsem Glasbeni Matici in nacionalnemu tisku in s prošnjo, naj se pevci v čim večjem številu udeleže koncerta Trboveljskega slavčka prihodnji ponedeljek, je predsednik malo po 12, uri zaključil abor. Med občim odobravanjem sta bili s skupščine odposlani vdanostna brzojavka Nj. VeL kralju Petru II. in pozdravna brzojavka prosvetnemu ministru» X gnala težek kos opeke r slavo; «e Je zgrudila okrvavljena na tla. Terezka leži v bolniški postelji. Lizika pa se bo morala radi tega zagovarjati pred sodniki. Dve žrtvi zaradi splaienih konj Posestnik Adolf Peöovnik od Sv. Marjete tal njegova sestra sta se včeraj rve- čor peljala na dvovprežnem vozu po Meljski cesti. V bližini vojašnice sta se konja nenadno ©plašila in zdrvela prot! St. Petru. Pečovnik in sestra sta strmoglavila z voza in obležala nezavestna na cesiti, dokler ju niso mariborski reševalci prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Splašena konja se Je ljudem posrečilo ustaviti. Obup starega rudarja Na poslovilnem listku Je zapisal« da so „ženske in lahkomiselnost vsega krive" Sv. Križ pri Litiji, 7. aprila V poslednjih dneh sta našo javnost razburila dva dogodka. V samotnem vinogradu to našli mrtvo posestnico Sladičko. Vse je kazalo, da je postala žrtev zavratnega napadalca. Sele sodna komisija je ugotovila, da jo je zadela po razburljivem prepiru kap. Podoben primer, ki je dal mnogo snovi ljudskim govoricam, se je zgodil v soseščini Sv. Križa. V naselje Gabrovki je bival že dalje časa upokojeni trboveljski rudar Muren Janez. Imel je lastno hišo. Stari mož se je zaradi nesporazumov z ženo preselil v podstrešje, med tem ko je žena stanovala v pritličju. Poslednje čase je bil 66 letni mož zelo zamišljen. Sosedom je pravil, da se jezi na domače tn pa na težavne gospodarske razmere. V dobrih časih ai je mož prihranil za stara leta pri-boljšck, ki ga je naložil v hranilnico. Zaradi hranllnlSke zaščite pa denarja ne more dvigniti In je zato živel v pomanjkanju. Pred dnevi je odšel zdoma. Namenil se je v Kompolje, kjer ima njegov sin vinograd. Odločil se Je, da bo preživel nekaj dni tamkaj. Ker je šel že večkrat za več dni zdoma, žena niti spraševala ni, kdaj se bo vrnil. Proti svoji nameri pa se je stari Muren vrnil prej kakor običajno. Kakor so zdaj ugotovili, se je vrnil s Kom-polja še tisto noč. Nihče ga ni slišal, ko je lezel v svojo čumnato. Dva dni nato, odkar je odšel Muren zdoma, je stopil eden domačih v podstrešno sobo. Na obupen krik so prihiteli v sobico domači in sosedje: na tleh sobe je ležal Muren mrtev. Poklicali so tudi sve-tokriške orožnike. Muren se je ustrelil s samokresom, ki je ležal poleg njega na tleh. Zadel se Je v prsi. Kakor kažejo znaki, ae je ustrelil v času, ko se je že namenil v posteljo. Na mizi so našli listek s tole vsebino: »Babe in lahkomiselnost so vsega krive.« Po poznejših ugotovitvah so doznali, da so pred dvema dnevoma culi sosedovi oster pok. Strel je bil sprožen okrog polnoči. Vendar so menili, da je kdo ustrelil kje v soseščini. Truplo nesrečnega rudarja so prenesli v svetokriško mrtvašnico. Ker je bilo dokazano, da se je mož, ki je obupal nad življenjem, ustrelS sam, ni bilo nlkake komisije. Pokopali so ga na domačem pokopališču. Maribor preko nedelje Maribor, 7. aprila. Komemorativni koncert Danes popoldne je bil v veliki dvorani Uniona komemofatilvril koncert ob za-kljiuičku Šestmesečnega narodnega Žalovanja za blagopokojakm kraljem Uedini-teljem. Koncert je priredila Ipavčeva župa, v imenu katere je tepregovoril uvodne spominske besede predsednik profesor Vasilij Mirk. Na sporedu je bila ora-fcorijeka kantata »Oče naš« ob sodelovanju solistov, sopranistike Pavle Udoviče-ve, a/ltiistike Lide Vediralove, tenorista Avgusta živka in baritonista Ivana Ne-naliča. Nato Je bila izvajana Markova kantata »Bl&govestnika«, moški «bor za bariton solo loa orkester. Koncert je bil zaključen s državno himno. Dirigenta sta bila Jakob Kašparič in Albin Horvat, nastopili pa so vai v župi vpisani zbori, okrog 400 pevcev. K one ort Je napravil globok vtisk. Na odru Je bila na črno drapiranem offiariju slika pokojnega kralja. Koncerta so se udeležili najvišja pred* stavni ki mariborskega javnega življenja: župan dr. Lipoid, mestni poveljnik general Had&ič, sresk-i načelnik dr. SenekoviČ in dirugi. Ustanovni zbor Umetniškega kluba je blil dopoldne pri Orlu. Klub naj postane kulturni center in reprezentanca diru-ge sioven&ke preetolntice. O programu novoustanovljenega Umetniškega kluba je obširno poročal naš liet v svoji kulturni rubriki. Ustanovni zbor je otvorll predsednik pripravljaJmega odbora dr. Ivo Sond, nato pa je profesor Jirak prečital pravila novega kluba, katerega namen Je posvežiitev kulturne akcije v Mariboru. Po soglasnem sprejetju prani so bile volitve vodstva, v katerem so zastopniki vseh v okvir klubovega delovanja spadajočih kulturnih panog. Predsednik Je dr. Ivo Sorll, podipredBedtnlk profesor VaziliJ Mirk, tajnik profesor J/>, 4. nagrado Preinfalk 6, 5. in 6. nagrado Ciblc In Longer 4. V II. skupini so dobili nagrade: 1. Furien! 7, 2. in 3. Gabrovlek Julij in Kumelj 6, t. Majceno vič 5, 5. KranJc 4 (vs! LSK); v III. skupini: 1. Poterman (LSK) e»/», 2. Krem- žar (Šiška) 5V«. 3- Prosen (šlška) 5Vs (slabši uspeh proti zmagovalcem), 4. Marek (LèK) 5; v IV. skupini: 1. Hren (èt. Peter) 7, 2. Erker (Triglav) 6>/t. 3. Šuštar Stane (LšK) 5; v V. skupini: 1. Nadižar (Litija) 7, 2. dr. Zwitter (Novo mesto) 6»/i, 3. Lukič (Triglav) 5Vi! v VI. skupini: 1. Udovič (št. Peter) 6, 2. Pretnar (št. Peter) 6, 3. šval (Stična) 5i/2; v VII. skupini: 1. Gerzinič (LšK) 8, 2. Samobor (LSK) 7, 3. Pintanč 5; v VCII. skupini: 1. Berčič (št. Peter) 7, 2. Matulj (št. Peter) 7, 3. šuštar D. (št. Peter) 6; v IX. skupini; 1. Pavletič 6, 2. Dačar (Tržič) 6, 3. Moder 6Vf (po žrebanju z Ovnom, ki je itned enako število točk. Odlbor je razen tega naklonil še 3 nagrade, in sicer najmlajiemu udeležencu, 121etnemu Sešku iz Medvod, in najbolj oddaljenima Udeležencema iz Bizeljekega in Ptuja. Zvečer je bil ustanovni občni zbor Dravske šahovske zveze. ««MIMniMCOTBMaaHaaBlvaNMHBMnB^ Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josef o ve gren-čice« vedno prijetno olajšanje, često pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih primerih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josef o ve vode«. »Franz Jo-sefova voda« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ■H Film Z. R. D. Hj v prostorih »Elitnega kina Matice« B Samo še danes ob pol 3. uri. ■ greta garbo H v prekrasnem, v srce aegajočem H ljuba vnem filmu I DVOJE LJUBEZNI I Najni Najnižja vstopnina 3.50, 4.60, 6.50 in 6.60 Din. ALPHONSE DAUDET: Lažnivka Vse svoje življenje sem ljttfbil eno samo ženo, je pripovedoval nekoč slikar D... Preživel sem z njo pet let sreče, pet let tihe, globoke sreče. Rečem lahko, da se moram njej zahvaliti za svojo sedanjo slavo, zakaj če je bila v moji bližini, mi je bilo delo lahko; najboljše in najimenitnejše misli so se mi kar tako porajale in igraje sem jih izvrševal. Ko sem jo prvič videl, sem mislil, da je že od nekdaj moja. Njena lepota, njeno bistvo in njen značaj so čisto ustrezali podobi žene, ki sem si jo ustvaril v svojih sanjah. Ta žena me ni nikdar zapustila; umrla je v moji hiši pred menoj, z besedo ljubezni zame na ustnicah, a vendar se razjezim, kadarkoli pomislim nanjo. Če poizkušam priklicati v spomin njeno podobo, če jo gledam pred seboj, kakor sem jo pet let gledal v polnem sijaju srečne ljubezni, vitko, okretno postavo z bledim obrazom, tipičnim obrazom orientalskih židovk, poteze, ki so bile tako fine in pravilne, kakor bi bile izklesane iz marmorja, njeno tiho govorjenje, ki je bilo napol zasenčeno prav kakor njen pogled — če si tako pričaram pred oči ves sijaj njenega pojava, se mi zgodi samo, da ji spet in spert za-kličem: »Sovražim tem.« Ime ji je bilo Klotilda. Prvič sem jo srečal v hiši nekega prijatelja. Tjakaj je zahajala kot gospa Delocheva, vdova po nekem kapitanu. Kazalo je, da je bila mnogo sveta prepotovala. Večkrat se je 2godilo, da je kakšno svoje pripovedovanje pričela z besedami: »Ko sem bila nekoč v Tampicu..aH pa: »Nekega dne, ko smo bili pravkar pristali v valparaiäkem pristanišču...« Sicer pa ni ne v svojem bistvu ne v govoru kazala znamenj nestalnega življenja, ki ga je bila na ta način vendar prisiljena živeti; nikjer nisi opazil niti sledi tistega nereda, ki ga sicer ima za posledico takšno življenje z neprestanim menjavanjem bivanja. Bila je Parižanka in se je oblačila z odličnim okusom. Kakor hitro sem spoznal, da jo ljubim, j« bila moja prva, edina misel, oženiti se z njo. Eden iamed moji'h prijate-teljev ji j« povedal to mojo željo in govoril pri njej zame; rekla j« zelo enostavno, da se ne mara zopet poročiti. Öd tistega Časa sem se je izogibal; ker me je pa vsega prevzela, ker se nisem mogel znebiti misli nanjo in ker nisem mogel sploh ničesar več delati, sem sklenil potovati. Pripravljal 9em se torej za potovanje, dokler ni nekega jutra gospa Delocheva stopila v mojo sobo. V sobi je bil baš največji nered, ker bo bili ko- si pohištva premaknjeni s svojih prostorov in so odprti kovčegi ležali naokrog. »Zakaj hočete odpotovati?« je vprašala s sladko priliznjenim glasom. »Zato, ker me ljubite? Tudi jaz... jaz vas ljubim... toda (njen glas se je tresel) ... toda omožena sem še.« Zdaj mi je povedala svojo zgodbo. Stari roman o ljubezni in zapuèSenju. Njen mož pijanec je grdo ravnal z njo; že tri leta nista živela skupno. Njena rodbina, na katero je bila očitno zelo ponosna, je zavzemala odlično mesto v pariški družbi, toda po njeni poroki jo je rodbina zavrgla. Bila je nečakinja velikega rabina. Njena sestra, vdova po višjem oficirju, se je v drugič poročila z glavnim upravnikom saintgermainekih gozdov. Kar se je tikalo nje, je bila sicer zaradi svojega moža uničena, toda k sreči je bila v zgodnji mladosti deležna odlične vzgoje in je zdaj izkoriščala svoje talente, da se je lahko preživljala. V uglednih hišah je poučevala klavir in si služila lepe denarce. Zgodba je bila zelo ganljiva, pa tudi dolga, zlasti ker je Klotilda po Ženski navadi ponovila neäteto reči. Trajalo je več dni, preden je končala vso zgodbo. V Avenue de 1 Imperatrice sem najel med čednimi vilami, velikimi tratami in vrtovi za naju hišico; tu bi bil lahko preživel leta in leta, Bmerom le poslušal njene zgodbe in jI gledal v obraz, ne da bi bil misli! na delo. Ona je bila tieta, ki me je spet spomnila na delo in me poslala v delavnico. Tudi ona je znova začela poučevati klavir, in nisem ji smel tega za branili. To resno razumevanje življenja, ki ga je pokazala, me je ganilo in mi delo silno dobro. Občudoval sem ponovno dušo, ki je živela le v meni, ki se je čisto apajala z menoj, a vendar ni smatrala za združljivo s častjo in hd se bila videla ponižana, Če ne bi bila mogla živeti od lastnega zaslužka. Podnevi sva torej živela vsak zase in šele večeri so naju družili v mali hiši. Kako srečen sem bil, kadar sem ji odpiral stanovanjska vrata; kako nestrpen sem lahko postajal, kako počasi je tekel čas, kadar se je po naključju kje zamudila; kako neizmerno vesel sem bil, če sem jo že pred menoj našel doma. S svojih sprehodov po pariških cestah ml je pogosto prinesla domov šopek ali nekaj redkih cvetic. Ce sem ji pa jaz kdaj hotel vsiliti kako darilo, je rekla, da je mnogo bogatejša od mene. Res je bilo videti, da so ji pouk dobro plačevali, kajti oblačila se je zmerom s poeebno eleganco. Črne obleke, ki jih je imela zelo rada in jih je pač noella tudi nekoliko te koketnosti, so ji prav dobro pri-stojale. Da bi pa ne bilo preveč enolično, je imela obleke v najrazličnejših odtenkih Črne barve. Njeno delo ji ni bilo, kakor je sama zatrjevala neprijetno in mučno. Vse njene učenke, po veČini hčerke bankir- jev in trgovcev, so jo oboževale in ravnale z njo zelo spoštljivo. Včasih mi je pokazala kak prstan, zapestnico ali podobno, češ, da je dar te ali one učenke iz prijateljstva ali hvaležnosti. Z izjemo ur, ko sva bila zaposiena, sva bila zmerom skupaj in nikamor nisva zahajala. Samo vsako nedeljo se je peljala v Saint Germain k svoji sestri na obisk. Sestra je bila soproga glavnega upravnika, s katero se je bila spet spravila. Spremljal sem jo zmerom do železniške postaje; zvečer se je potem redno vračala. Pogosto, zlasti poleti, ko so večeri dolgi, sva se dogovorila za ren-dezvous na kakšni vmesni postaji blizu kakega jezera ali gozdiča. Potem pa mi je pripovedovala o svojem obisku, kako prijazni so otroci in kako srečna je vsa rodbina v svoji domačnosti. Zdelo se mi je, da ji je bilo hudo, ko je o tem govorila, saj v resnici ni poznala takšnega rodbinskega življenja. Zato sem podvojil svojo pozornos* in nežnost nasproti njej, da bi bila pozabila svoj poseben in v mnogih ozirih vendar mučen položaj. Za tako nežno čud, za tako plemenito dušo je bil ves položaj sam po sebi vendar že dovolj neprijeten. Kako srečen Čas dela in zaupanja je bil to! Niti najmanj nisem sumil, da bi to ali ono ne bilo res. Vse, kar je rekla, ie napravljalo vtisk resničnosti, odkritosrčnosti. mirodnosti. Samo nekaj sem ji lahko očital. Ce je včasih govorila o Dogodki po širnem svetu Vode Rumene reke prinašajo smrt WMm .7 : • ItaEgKt ..........am i^^sm^^ -j**« Kitajska reka Hoangho je prestopila bregove in povzročila silne poplave, pri katerih je izgubilo življenje nad 50.000 ljudi Hiše proti potresom na Japonskem Velike potresne katastrofe, ki se na Japonskem tako pogosto ponavljajo in povzročajo velikansko škodo, so nagnile japonsko vlado, da je razpisala prav posebno tekmovanje. Posebna vladna komisija, ki ji načeljujejo ministrski predsednik in ministra za socialno skrbstvo in javne zgradbe, je razpisala zelo visoko nagrado za hišo, ki bo izdelana tako prožno, da vzdrži tudi najhujše potresne sunke, ne da bi se zru-Sila. Drugo nagrado, ki je tudi zelo visoka, dobi oni, ki izdela tisti prožni material iz gmote, ki ne gori. Mimo tega se pri razpisu teh nagrad naglasa, da ne prihaja kar nič vpoštev visokost stroškov za prožno konstrukcijo in negorljivo gmoto. Pod zemljo živeče ljudstvo V gorovju Matmati blizu stare Kartagine v Severni Afriki živi 35.000 ljudi pod zemljo. šele kadar človek umrje, ga prinesejo iz votline, da ga pokopljejo. Zgodovinska raziskavanja so dognala, da se je to čudno bivališče toliko ljudi začelo v dobi Cezarjevih pohodov zoper Kartagino. Predniki sedanjih prebivalcev so takrat iskali zavetja v podzemskih jamah in tam preživeli vsa obleganja rimskih čet. Kar so takratni begunci uredili pod zemljo, sestavlja v bistvu še danes podzemsko mesto jamarjev. V ženskih sobah stoje kolovrati in številne posode za kuho. Poleg njih pa ogromni vrči z olivnim oljem, dateljni, smokvami in drugimi sadovi. Prebivalci so pravoverni muslimani, človek bi mislil, da ti ljudje sovražijo tujce, ker je njihovo bivanje tako nenavadno. V resnici pa so mirni, dobri in gostoljubni ljudje. Sovražniki in prijatelji golobov brez gospodarja Na Francoskem so zadnje čase ugotovili, da je nujno potrebno, da zaščitijo številna zgodovinska in umetniška poslopja pred nevarnostjo razpada, ki jim grozi od — golobov. Nepobitna resnica je namreč, da te nedolžne živalce pripravljajo v nevarnost največje stavbinske umetnine s tem, da v 24 urah prav pogosto opravljajo svojo telesno potrebo po golobje. Golobje so si poiskali svoje domovje v tihih, varnih kotičkih znamenitih katedral in drugih slovitih poslopij, po glavah kipov na fasadah, v reliefih in drugih okraskih. Reč je taka, da golobji gnoj razje mehki kamen, golobji kremplji pa, dasi niso ostri, pomagajo pri tem naravnem razjedanju. Na fasadi katedrale v Rouenu, ki je slovito delo gotske umetnosti, so že močno razjedeni oboki, a nosovi in ušesa svetnikov bodo tudi kmalu do nespoznanja okrnjeni. Na slavoloku zmagoslavja v Parizu so mirne živalce že močno poškodovale velike reliefe, po katerih bivajo nemotene kljub močni večerni razsvetljavi; takisto tudi velike sohe, ki krasijo Louvre. To je samo nekoliko primerov. Zaradi tega je nastalo vprašanje, ali naj pustijo, da umetnine kmalu razpadejo, ali naj golobje še dalje tako živijo. In o tej reči se v javnosti živahno razpravlja. V takem položaju se je naključilo nekaj nepričakovanega. Neki kragulj je z bistrim očesom iztaknil, da biva na 109 m visokem stolpu sv. Mihaela v Bordeauxu neštevilo golobov. In ker je spoznal, da tam gori ni Hidroplan v razvalinah V Brestu na Francoskem se je te dni zrušil na zemljo hidroplan. Mornarji so utegnili pobrati s tal jedva njegove ostanke žive duše, zahaja dan za dnevom h golobom na obisk. Ljudje so ogorčeni, ker padajo vsak dan krvavi kosci golobov iz višine, in cestarji najdejo vsako jutro ostanke kra-guljevih gostij po gredicah in grmovju. Javno mnenje je razpaljeno in eni zahte-avjo, da bi nastavili krvoločnemu roparju past, kakor se je bilo nekoč že zgodilo, drugi pa prosijo, naj postavijo v zvonik ostrostrelca, ki bo kragulja pihniL Tretji spet žele, naj oblastva golobe polove in jih raz-dele med brezposelne, županstvo se v tej stiski še ni odločilo, kaj bi bilo najbolje ukreniti. Poveljnik „Normandie* Kapitan René Pugnet, ki mu bodo Francozi poverili vodstvo svoje nove palače na vodi Tragedija brezdomcev V predmestju Užhoroda je te dni zgorel senik, v katerem je prenočevalo kakšnih 20 brezdomcev. Senik je stal kakšnih 300 metrov od užhOrodskega kolodvora in je bil last neke zadruge. Proti peti uri zjutraj je začelo goreti in kmalu je bilo sedem objektov v plamenu. Čuvaj, ki je imel stražo, je nemudoma pozval gasilce, ko pa so ti prispeli na kraj nesreče, je bilo že prepozno. Izpod razvalin so potegnili zoglenela trupla 15 žrtev. Ogenj so baje zanetili delavci, ki so kuhali zajtrk. Telefon ne bo več izpre-minjal človeškega glasu Angleškim strokovnjakom se je posrečilo razrešiti problem v telefoniji, o katerem so veščaki že dolgo razpravljali in ga izkušali uspešno razrešiti. Doslej ni bilo mogoče, da bi se po telefonu podajal človeški glas v vseh odtenkih osebnega značaja. Zdaj pa se je posrečilo izdelati postopek, ki bo omogočal, da se bo razgovor po telefonu prav tako slišal kakor pogovor v sobi, to je brez vseh postranskih šumov in brez vsakega iz-preminjanja glasu govorečih. Prvi poizkusi takega govorjenja po telefonu so se vršili nedavno med Londonom in Aberdeenom. Pri teh pogovorih se je škotska izgovorjava angleščine slišala v vseh odtenkih jako razločno. Zdaj bodo na vseh važnejših tele- fonskih angleških progah in zvezah uvedli te nove naprave, ki omogočajo tako brezhiben «in točen prenos človeškega glasu. Angleška telefonska družba je tudi izjavila, da je pripravljena razodeti tajnost novega izuma telefonskim družbam drugih dežel, da bi se na ta način izboljšali telefonski pogovori na svetovni telefonski mreži. Reillyjev račun Branitelj Bruna Riharda Hauptmanna v flemingtonskem procesu, advokat Reillv, je te dni obiskal svojega klijenta v celici smrti v Trentonu ter mu je predložil račun za svojo obrambo. Reilly zahteva za zagovomištvo 25.000 dolarjev. Hauptmann je advokatu pojasnil, da nima denarja, nakar je Reillv izjavil, da bo zahteval de nar od Hauptmannove žene, odnosno iz fonda, ki so ga sirom Amerike nabirali za Hauptmannov proces. Nov višinski rekord za balone Poljski letalec, stotnik Burzynski, ki je zmagal v zadnjem tekmovanju za Gordon-Bennettovo nagrado, je te dni dosegel s svojim balonom in odprto gondolo 9500 m višine. S tem je posekal vse dosedanje višinske rekorde za balonske vožnje. Največji mraz na tem poletu je bil 49 stopinj. Burzynski in njegov spremljevalec so se morali obdati z električno segTevanimi blazinami, ki so jih zaščitile pred mrazom. „Morro Castle" in posledice Drugi radijski častnik na zgoreli ameriški ladji »Morro Castle« George Allag-na je skušal izvršiti samomor zaradi hudih pritožb, ki so jih prejele oblasti proti njemu in njegovemu vedenju ob katastrofi na ladji. Mož se je zaprl v kuhinjo ter odvil plinske cevi, da bi se usmrtil s plinom. Nakano pa so o pravem času zaslutili in jo preprečili. Iz vlade je šel grški g—crai M e t a x a s, ld je skupno s Kondylisom zatrl upor venizelističnih pu-čistov Pretep na svatbi V vasi Kuri v indijski kneževini Dže-pur je prišlo med nekim poročnim sprevodom do krvavega pretepa, pri katerem je bilo ranjenih 80 oseb, nekateri med njimi smrtno nevarno. Vzrok za ta krvavi dogodek je bil kakor običajno v Indiji za nas naravnost nepojmljivo malenkosten. Večje število kmetov iz nižje kaste, ki so bili v sprevodu, je hotelo uporabiti konje, lokalne oblasti so to prepovedale in ker se kmetje niso hoteli vdati, je nastopila policija, kar se je končalo z grozovitim pretepom. Trije novi akademiki Francoska akademija se je prošle dni pomnožila za tri nove člane. Humanist Bellefort, avtor raznih kulturno-psiholo-ških del je dobil dosedanji sedež pokojnega Bremonda, romanopisec Claude FaT-rère, pisec »Civilizirancev« in »Malih zaveznikov« je zasedel izpraznjeno mesto Louisa Barthouja, zgodovinar Bainville pa mesto Raymonda Poincaréja. Bainville je znan zgodovinar in pisatelj knjig o bavarskem kralju Ludoviku II., o agadirskem vprašanju ter avtor knjige »Politične posledice miru«. Pri vseh vrstah bolečin migreni, nevralgiji, revmi, živčnih in menstrualnih težkočah učinkuje naglo ALCOCRATINE Izdeluje E. LANCOSME, Pariz Dobiva se v vseh lekarnah. Ogl. reg. p. 2573 11. XIL 1933 rodbinah svojih učenlk, je zmerom imela na razpolago presenetljivo množino čudnih posameznosti, tako majhnih spletk in pustolovščin, ki si jih je očitno le izmislila, saj so bile hudo neverjetne. Življenje krog nje se ji je pač zdelo roman in vse, kar jo je Obdajalo in kar je videla, je pletla v svoje dramatične kombinacije. To življenje v fantastičnem svetu in z njim je kalilo mojo srečo. Jaz, ki sem se bil odrekel vsemu in se bil ločil od vsega sveta, da bi bil živel le z njo sem jo videl, kako je zmerom razmišljala o teh nepomembnih in pogosto neumnih rečeh. Če sem pa vse dobro premislil, sem ji moral to slabost odpustiti — saj je bila slabost mlade, nesrečne žene, katere življenje je bilo doslej res podobno zelo resnemu romanu, ki mu je manjkal spravljiv konec. Le enkrat sem resnično zasumil, da nekaj ni moglo biti v redu, odnosno bi bdi to kmalu storil. Nekega nedeljskega večera se namreč ni vrnila. Obupaval sem. Kaj naj storim? Ali naj se peljem v Saint Germani? S tem pa bi jo bil kompromitiral. Po prebedeni noči, polni skrbi, sem se le odločil, da se popeljem — tedaj pa je prišla. Bila je zelo bleda, nemirna in razburljiva. Njena sestra je bila bolma in ona je morala ostati pri njej, da ji je stregla. Verjel sem vse, kar je rekla, ne da bi bil samo malo strmel nad povodnjo besed, ki jo je imela pripravljeno na vsako izmed mojih najenostavnejših vprašanj. Tudi me ni motilo, da je čedalje bolj prehajala od glavne reči na nepomembnosti, pri katerih se je dolgo zadrževala; zmerom spet je govorila o uri prihoda, o zelo nevljudnem sprevodniku, o zamudi vlaka... Tisti teden se je peljala še dvakrat ali trikrat v Saint Germain in ostajala tudi čez noč tam. Potem pa, ko je sestra spet ozdravela, se je nadaljevalo prejšnje mirno in enakomerno življenje. Na nesrečo je kmalu potem sama zbolela. Nekega dne je prišla tresoča se. bleda in z vročico od pouka domov. Njena bolezen se je izkazala za hud prehlad in zdravnik mi je rekel, da ne bo nikdar več zdrava. Mislil sem, da bom zblaznel. Samo to sem še vedel, da ji moram zadnje dneve napraviti čim slajše in čim prijetnejše. Člane njene rodbine, ki jo je tako zelo ljubila, sem hotel zbrati ob postelji umirajoče. Ne da bi ji rekel besedo, sem pisal njeni sestri v Saint Germain in šel sam k njenemu stricu, velikemu rabinu. Ne vem več, ob kakem neprimernem času sem prišel k njemu. Dobil sem častitljivega rabina pri jedi, Osupnil je nad mojo vsiljivostjo in me sprejel v predsobi. »Gospod,« sem začel, »so trenutki, v katerih morajo utihniti vsi malenkostni spori.« Obrnil je svoj spoštljivost terjajoči obraz čisto k meni — očitalo je bil skrajno presenečen: Začel sem znova: »Vaša nečakinja umira!« »Moja nečakinja? Nimam nikake nečakinje. Vi ste se nedvomno zmotili v osebi.« »Prosim vas, zaklinjam vas, gospod, pozabite vse rodbinske prepire. Govorim o gospe Delochevi, kapitanovi soprogi« »Ne poznam gospe Delocheve. Vi ste napačno poučeni, dragi gospod, zagotavljam vas!« Počasi me je spremljal k vratom; zanesljivo me je moral obsoditi, da sem se hotel iz njega norčevati. Ali pa me je imel morda za zblaznelega. Bil sem čisto iz sebe. Kar sem bil slišal, je bilo prišlo tako nenadno. Ali me je bila res nalagala? Toda zakaj? Zdajci se mi je porodila misel. Spomnil sem se naslova njene učenke, o kateri mi je bila zelo pogosto govorila. Bila je hčerka znanega bankirja. Vprašal sem služabnika: »Ali je gospa Delocheva pri vas?« »Ne.« »Mislim gospo, ki poučuje gospodično na klavirju.« »V naši hiši ni gospodične in tudi na klavir pri nas ne igramo. Kaj hočete prav za prav?« Zasmejal se je in mi zaloputnil vrata pred nosom. Nisem dalje poizvedoval, saj sem bil prepričan, da bi povsod naletel na podoben odgovor. Ko sem se vrnil v najino hišico, so mi prinesli pismo s saintger-mainskim poštnim žigom. Odprl sem ga, a vedel sem že v naprej, kakšna bo njegova vsebina. Glavni upravnik mi je pisal, da gospe Delocheve ne pozna in da nima ne žene in ne otrok. To je bil poslednji udarec! Pet let je bila vsaka njena beseda laž. Tisoč misli, porojenih iz ljubosumnosti, je planilo vame; podoben blazniku, ne da bi vedel, kaj sem delal, sem planil v sobo, kjer je ležala umirajoča žena. Vsa vprašanja, ki so mi gnetla možgane, sem ji zabrusil v obraz. »Kakšne opravke si imela vsako nedeljo v Saint Germainu? Kaj si podnevi tam počela? Kje si bila tisto noč, ko se nisi vrnila domov? Odgovori!« Sklonil sem se nad njo in sem poizkušal na dnu njenih, še zmerom tako ponosnih in lepih oči brati odgovor, ki sem ga s takim strahom pričakoval. Ona Iz akvaristove torbe O vodožitju v pomladi in o razstavah Ko stojimo na mostu čez Išco na poji k Havptmanci, vidimo marsikak zanimiv prizor. Zlasti zbuja našo pozornost izredno velik lipan, ki stoji vedno pod mostom in ki je gotovo kralj gornje Išče. Navajen ljudi ni posebno plašen. Prav dobro razlikujemo z mosta tolščenko, majhno tolsto plavut tik pred repno plavuto, znak plemstva, ki ga nosijo vsi pripadniki rodu salmoni-dov, kakor so sulec, postrv, šarenka. Hrbtna plavut je temnomodra, repna pa rdeča. Pod mostom je bilo videti med ostalimi ribami tudi nekaj potočnih piškurjev, ki so se ovijali drug okoli drugega, ženili so se. Ko prestopimo na poti preko Havptmance mejo Ljubljane, nas prijetno iznenadi z desne strani jarek z ričijo (Riccia flui-tans), ki je lepa nadvodna rastlina. Majhni rogovilasti samostalni listi sestavljajo krasne blazine, če jo pustimo v miru, se razširi v akvariju po vsej gladini. V ostalih manjših jarkih na poti Havptmanca-Laver-ca, ki so delno ostanki šotišč, je vse polno drobiža, zlasti samookov je mnogo. V vodah vzhodnega Barja se dobe tudi rdeči polži vrste svitkov (Planoribis corneus). Pri akvariranju v obcestnem jarku blizu mostu čez Izar (Jezer) so se znašli v mrežici kar 3 rdečemesnati polži s svetlorjavo lupino, en odrasel in dva lanskoletna mladiča. školjke tudi že gledajo iz blata, vabeč pezdirke k svatbi. Nekaj manjših školjk denemo lahko v vsak akvarij, ker brazde, ki jih manjše školjke napravijo pri potovanju po ribogojnici, se sproti zravnajo, koristne so pa školjke v toliko, ker potegnejo vase vsa mikroskopska in ribam nevarna bitja. Pomlad je tu in akvaristi, ki si žele bujno rast v svojih akvarijih, naj ne zamude prilike, nabaviti si črne barske zemlje, če jo pomešamo z manjšo količino neoprane najfinejše mivke iz Malega grabna, se bodo rastline izvrstno razvile. Zemljo nam je pokriti s savsko mivko, če vzamemo čisto ilovico kot primes k barski zemlji, se nam lahko pripeti, da se nasele na rastline alge. Opozarjamo začetnike, da naj bosta pri vsajanju rastlin zemlja in mivka malo vlažni, kar nam olajša delo. Akvaristom, ki še niso opazovali svatbe pezdirkov, je priporočati, da si ujamejo samca in samico in dve 5—6 cm dolgi živi šklojki. 12-litrski akvarij zadostuje. Parček je treba dobro hraniti z vodnimi bolhami, samooki, tubifeksi, pšeničnim zdro-bom, nastrganim mesom, vse menjaje, sicer bo zasledoval svoj lastni zarod. Ker postanejo mladiči do jeseni 2 do 2% cm dolgi, jih je treba izpustiti ali pa premestiti r večji akvarij. Kakor že omenjeno je pez-dirk ena najzanimivejših rib na naši obli, ker preda svoje ikre školjkam v varstvo. * Zdaj nekaj o naših ribičih. V večini so športniki, ki so jim užitek lov in razni va-bivni prizori, ki se nudijo zlasti ribolovcera na plemenite ribe. Navadno so vsi odlični poznavalci vodožitja, kajti sedeč in loveč ob vodah vidijo marsikaj, kar bi zanimalo tudi akvarista. Na dlani je, da so ribolovci tudi akvaristi in da opazujejo doma v ribogojnicah mladiče rib. če si pa ogledamo po vrsti naše ribolovce, vidimo, da se večina njih ne ukvarja z akvaristovstvom, ki je gotovo najprikladnejše sredstvo, da vpliva na malčke ribolovcev, ki stopijo prej ali slej v stopnje svojih roditeljev. Le redko se pojavi med ribolovci oseba, kakor je naš priljubljeni starosta g. dr. Robida. Ri-bolovec, strokovnjak ribje bolezni in akvarist je. Tako bi bilo priporočati vsem ribo-lovcem, ki jih mora zanimati življenje v sobnih ribogojnicah. Istotako je tudi za akvariste velike vrednosti, da se posvetijo ribolovskemu športu, ki je nad vse zanimiv in ki olajša v marsičem razumevanje življenja rib in vodnih živalc v akvariju. Zavedajoč se sorodstva so se pokazali ribolovci in akvaristi solidarni in razstavili so preteklo jesen v velesejmskem paviljonu svoje slike iz prirode, odnosno akvarije. Sodeč po razglasu v časnikih je bilo potočno korito, ki je krasilo lani razstavljalno dvorano, na prodaj, kar je obžalovanja vredno, ker je bilo prav lepo. Omenjena razstava je služila prosveti in propagandi, a imela je brez dvoma tudi svoj materialni uspeh. Korito bi se lahko uporabljalo tudi za razstave tudi v tekočih in prihodnjih letih, ker je bilo atrakcija zase. Obžalovati je tudi, da nima Ribiško društvo večjih akvarijev (po vzorcu velikega akvarija Kluba akvaristov). Taki akvariji ne izgube svoje vrednosti in so vedno na razpolago in mobilni . če jih pa društvo ne potrebuje, jih da (kakor Klub akvaristov) komurkoli na razpolago v svrho permanentne razstave in propagande za svoje društvo. Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM STIVUl pa je ostala nema, negibna. Tresoč se od jeze sem začel znova: »Ti nisi nikogar poučevala! Bil sem povsod — nihče te ne pozna! Odkod si dobivala denar, čipke, dragocenosti?« Pogledala me je tako žalostno, tako neizrečno žalostno — a ni odgovorila. Moral bi se bil premagati, ji prizanesti in jo pustiti, da bi v miru umrla, toda preveč sem jo ljubil. Ljubosumnost je bila močnejša v meni od usmiljenja. Nadaljeval sem: »Pet let si me slepila! Od dneva do dneva, od ure do ure si lagala. Vse moje življenje poznaš, odprto leži pred teboj, a o tvojem življenju ne vem ničesar. Ničesar, niti tvojega imena ne poznam! Ime. ki ga imaš, ni pravo, kaj ne? Lažnivka, lažnivka! Gledati moram kako umiraš, pa niti ne vem, kako se pišeš! Govori vendar! Kdo si? Odkod si prišla? Kaj si hotela od mene? Zakaj si se vrinila v moje življenje? Govori! Raci mi vendar kaj! Ves trud zaman. Namesto da U mi bila odgovorila, je mirno obrnila glavo k zidu, kakor bi se bila bala, da bi mi bil mogel njen pogled razodeti njeno skrivnost ... Tako je nesrečnica umrla! Umrla je, ne da bi bila spoznana, lažnivka do zadnjega diha. Prva zmaga Primorja Borbenost In elan sta prinesla Primorja pvi točki — Državniprvak BSK od Haška poražen - Točke so še dobili Concordia, Jugoslavija in Hajduk Concordia : Slavija (S) 2:0 (1:0) Spored v ligi je hil včeraj prvič popoln. Na petih igriščih je šla borba za toliko zaželjene točke in dala je pričakovane in nepričakovane rezultate. Tako je športna Ljubljana doživela svoj prvi uspeh. Bolj kot sam uspeh je občinstvo zadovoljila nepričakovano dobra igra domačega moštva, ki je imelo priliko za mnogo izdatnejšo zmago. Za prvo silo je tu, obtičal pa je vendarle na zadnjem mestu. Sarajevska Slavija je Con cordi ji sredi Zagreba odščipni- la eno piko. Pričakovati je bHo, da bo doma zmagala. Pa so 6e ji »zelenci« Izvili, vsilili so ji 2:1 v svoj prid. Hajdiuik jo je Osiječanom doma zagodel po haj-diušJco. Z 9:0 si je iadatno popravil količnik in se za vsak primer zasigural tudi s te plati. Izdatnost Hajdukove zmage je gotovo presenečenje dtneva. Tablica je razen v vrhu doživela precejšnjo perturbaci!jo. Hajduk se je krepko potisnil navzgor, tudi Jugoslavija ee je prerila v ospredje, vsd drugi so morali seveda navzdol, razen Primorja, ki je z zadnjega mesta šlo na predeadnje. Položaj je sedaj tak: Hašk 5 4 0 1 11:6 8 Concordia 5 2 2 1 7:4 6 Hajduk 4 2 1 1 15:5 5 Slavija 0. 5 2 0 3 S:19 4 Jugosilavija 2 1 1 0 3:2 3 BASK 3 1 1 1 7:7 3 Slavija S. 5 1 1 3 11:11 3 BSK 2 1 0 1 4:2 2 Primorje 3 1 0 2 4:8 2 Gradjanski 2 0 0 2 1:7 0 Primorje : BASK 3:1 (1:1) Prvi pika sta zabeleženi v tablici, prva zmaga je srečno pod streho! In to v stilai, ki zagrinja s plaščem usmiljene pozabljivosti nekoliko poslednjih neuspehov. Mnogi so že obupali, marsikdo je že prelomili palico nad moštvom — saj so najožji klubov! pristaša spraševali prve vestnike z nezaupljivo radovednostjo »kako je bilo, brž povejte« in na novico 3:1 s temaževsko nevernostjo zmajevali z glavo, češ, ne bri j se norca iz nas. To so bili nekateri. Velika večina športnih pristašev pa je šila na igrišče 8 trdno vero, ki gore prestavlja; in ta množica navdušenih privržencev je zmagala, zmagala skupno s »svojimi« fanta, sodo-živtjala poedime faze burnega poteka borbe., fci je vsa fantovska, vsa ostra, in vendar toliko privlačna, toliko zanimava, da, kljub svojemu vsakonedeljskemu ponavljanju vabi vedino znova svoje množice na zeleno trato. Tokrat trata ni bila zeüena. Aprilske vriamenske zmešnjave so že kanile pokvariti prireditev. Naporom uprave igrišča je uspelo privesti igralni četverokot-niik v stanje, kii ni oviralo igire. Kako je vptlivaLo nestanovitno vxeme na obisk? •Dobro; saj je zopet prišla na igrišče gledat borbo za pike publika polnoštevidno, razen onih par malodušnežev, ki so rajši počakali na rezultat pred pošto in drugod. Skratka, občinstva je bilo okoili 2000, u-sipeh p omenja preokret na boljše, ne brez rezerve: kakor niso itmeli prav ma-lodi!sneži, bi utegnili doživeti razočaranje tuidtt preveliki optimisti, kajti žoga je vedno okrogla in sreča nogometašev tembolj opoteča. Neglede na vse pa upajmo najfooljše! Primorje: Starec-Jug, Bertoncelj I.-Zemljak, Slamič, Boncelj-Janezič, Pupo, Makovec, Bertoncelj II., Zemljnč. BASK: B abič-iM iha jS ovič, Rančič-Dimi-trijevič, Ačimovič, Klisarič-Pavlovič, Ba-banovič, Tomaševič, Matjas, Sarič. Orno-bedi proti črno-beli m! Pred skoro dvema letoma je v ligaški borbi na ljubljanskih tleh ostai rezultat med njima z 1:1 neodiočen. Tudi v tej bitkd je dolgo kazalo na kaj podobnega. Vse do prve tretjine drugega polčasa, ko so si »naši« črao-beli izsilili številčen naskok. Tudi potem še ni bila bitka odiločena, saj so gostje krepko pritiskali na izenačenje, in je dolge minute izenačiilni gol »visel« v zraku Sredi polčasa pa je uspela odtto-čilna poteza domačega napada in po6dej je bilo samo še vprašanje: ali bo ostalo pni tem rezultatu ? Domači so tokrat le iznenadili z ugodne strani. Iznenadili so z borbeno igro, ki se je raztezala od obrambe — ki je vedno v tem pogledu na mestu — preko srednje vrste tja do napada. Iznenadili so s krepko voljo do zmage in z veliko požrtvovalnostjo do zadnjega moža in do poslednjega trenutka. To je bila igra, to je bila borba! ge enkrat so domači dokazali, da igra moštvo tako igro, kakršno mu dovoli proti vni k. Baskovci niso od muh. Spadajo med elito jugoslovanskega nogometa in ume j o igrati. Ce jim naši niso dali, da razvijejo igro, da jfch stisnejo, kot jih je pred dvema nedeljama stisnil BSK, so le dokazali, da je med to in ono igro razredna razlika. Tokrat je napad res igral. To je treba tembolj poudariti, ker je bil skoro osemdeset minut okrnjen, in so imeli štirje napadalci težko nalogo ne samo, da izravnajo, temveč da tudi izbijejo zmago, ki je številčno še prešibko izražena, še ni v tem kvintetu (kvartetu) potrebne uglajenosti, vigranosti. Tudü mnogo je preveč oklevanja pred golom. Prav s tem oklevanjem so odšle v nepovrat številne prilike, katerih vsaj polovica, če bi bile izkoriščene, bi bile pokazale realen rezultat. Toda preko vsega tega stoji dejstvo, da se je napad razgibal, d« je i;mel vnesti v igro borbeno odločnost, ki je krajem krajev dala pozitiven rezultat. Ko je že kmalu po začetku odÈel Pupo statirat na desno krilo, se je začel napadalni trio Janežič-Makovec-Pepček raz-živllati, njegove kombinacije so bile mnogokrat dovršeno izvedene, pred'lozki mnogokrat Idealno podani, le zaključne poteze ni bilo od nikoder. Desno krilo napada je ostalo hromo do konca, zato pa je bilo tem aktivnejše levo, kjer sta Pepček in Zemljnč ustvarila nebroj situacij, izvedla mnogo zelo opasnib napadov in iaslMla tudi drugi odiločllni zgoditek Agitoli so bili vsd, še Pupo je kljub stati- ranju od časa do časa proizvajal pametne poteze, le nekoliko premalo odločnosti notranjega trija tik pred golom je pogo-stoma kvarilo in pokvarilo sicer zrele stvari. K temu je Makovec večkrat po nepotrebnem »zaviral«, bdi je v splošnem pripravljač, ki sd ni uipal sam opalfiti. Halfi so v polnem obsegu stori M svojo dolžnost glede obrambne taktike. Ko so se razvijali tudi ofenzivno, je moral ob svežem delu napadalne vrste nasprotnik v obrambo. Na desni strani kljub vsemu ni bilo vse v rediu. Jug in Zemljak sta ostajala od časa do časa brez kontakta in tedaj je uhajaJa leva stran protivniko-vega napada nevarno naprej. Slamič ni dal svoje najfooljše igre, toda njegova borba z rutini ranim Tomaševičem in nikakor ne slabim Ačimovičem je ostala dolgo neodločena. Proti koncu igre je aredinja vrsta zašla med branilce in pomagala držati rezultat. V obrambi je ves čas delaj kot stroj, zanesljivo in požrtvovalno Bertoncelj. Jug se je razmahnil tekom drugega polčasa, v prvem je bil na trenutke izrazito šibak. Imel pa je tudi šibkejšega stranskega krilca pred seboj. Starec je bil siprva parkrat zelo nesiguren, v tej periodi Je tudi padel prvi in edini Baskov gol; potem se je vnesel, in čeprav ni imel izrazitega dela, je vendar nekajkrat našel prildiko, da je branil v prav dobrem stilu. Bask je veljal — priznajmo odkrito — za favorita v. tej bitki, vsaj po papirnati formi. V moštvu je bilo par dobrih zasedb. Sem spada v prvi vrsti desni branilec Mihajlovič, ki je imel sicer ogromen posel z dobro razpoloženim nasprotnim levim krilom, ki pa je svoj posel mnogokrat zelo uspešno opravil. Dober je bil tudi Babič v golu, saj je pri precejšnji zaposlenosti ubranil nekaj težkih žog. Pozitivna moč je A61-movič; je sicer bolj ofenziven, toda njegova igra v srednji vrsti je bila zelo opasna. V stranskih krilcih ni našel prave opore. Napad ni bil kos svoji nalogi. V splošnem je bila igra fair, dasi je bila na trenutke zelo ostra. Moštvi gojita prilično podoben sistem igre. Domači so uspevali, ko so diktirali igro kratkih pasov po tleh. Do odločilnega uspeha pa so prišli z obrambno taktiko in z nenadnimi »unkovi tirni napadli, ko je bila nasprotnikova obramba razredčena. Malo poteka Začetni oknšljaji dajo le raztrgano Igro, ki gre nervozno s polja v polje. Počasi pa si domači priborijo terensko premoč, vendar napadalne akcije niso nevarne. V 10. min. odredi sodnik minuto molka v počastitev spomina blago pokojnega najvišjega pokrovitelja nogometnega sporta. Pietetnemu aktu se je občinstvo stoje iin odkritih glav spontano pridružilo. V 17. min. se Tomaševič ižnenada prebije po levi strani napada, strumno izkoristi trenutno zbeganost domače obrambe in BASK vodi 1:0. Igra je poslej bolj ogorčena, bolj premišljena. V 19- man- strelja Slamič s srede polja prost strel, Pepček prenese Ma-kovcu, ta nesebično položi Janežiču na nogo in iz neposredne bližine obtiči žoga v mreži, 1:1. V drugem dein igre si domači izdelajo sprva nebroj lepih šans. Do rezultata pa privede šele lepa kombinacija v 16. min., ko se Pepček in Zemljič p reko mb i ni rata do pred kazenski prostor in Zemljičev oster strel gre pod Babičem v mrežo. 2:1 za Primorje in umebesen triumf med občinstvom. •Igra je še vedno odiprta, toda Pr. posveča večjo pozornost obrambi. V 27. min. podaljša Pepček prosti strel do Janežiča, ta potegne in opali z 20 metrov ostro — Ba-biču se je pravkar nasmehnilo solnce v oči — in strel obsedi. 3:1 za Primorje ln rezultat je postavljen. Do konca se potem Pr. brani, ne da bi po nepotrebnem zavlačevalo igro. Sodiil je g. Podiupskti iz Zagreba prav dobro. ★ Hašk : BSK 1:0 (0:0) Jugoslavija ; Gradjanski 1:0 (0:0) Hajduk : Slavija O 9:0 (4;0) Podsavezno prvenstvo V podsaveznem prvenstvu je bila odigrana včeraj samo ena tekma, in sicer v Mariboru, kjer sta se na igrišču Svobode srečala Celje in Svoboda. Tekma je ostala neodločena in se zaradi tega prvenstvena tablica, kar se tiče vrstnega reda, ni iz- premenila. Do prihodnjih tekem bo nasled- nja: železničar 10 6 2 2 27:20 14 Ilirija 8 5 2 1 31:10 12 ÖSK 8 4 4 0 24:11 12 Rapid 8 4 0 4 22:14 8 Maribor 10 3 1 6 13:29 7 Svoboda 10 2 3 5 12:48 7 Celje 8 2 2 4 13:16 6 Hermes 8 2 0 6 19:22 4 Svoboda : Celje 2:2 (2:1) Svobode danes ni bilo spoznati. Moštvo se je očividno premalo zavedalo, da je bila današnja tekma zanj velike važnosti. Enajstorica je tako slabo igrala, da ni dala slutiti, da zna boljše zaigrati. To velja zlasti za napad. Krilska vrsta je imela samo enega moža, to je bil srednji krilec Tkalec, ki se je trudil spraviti sistem v moštvo. Tudi ožja obramba ni bila tako sigurna, kakor običajno. Pogrešali smo tudi požrtvovalnosti. Celje, ki je prvič v spomladanski sezoni poseglo v boj za točke, je bilo popolnoma enakovreden nasprotnik v vseh ozirih, po igri in po m an ju, z edino razliko, da se je bolj potrudilo. Enajstorica ni homogena in bi po predvajani igri sodeč od malce boljšega nasprotnika, kakor je bila današnja Svoboda, morala oditi z igrišča poražena. Morda znajo Celjani tudi boljše zaigrati, a v primeri z lani, je moštvo močno nazadovalo. Zadovoljila sta samo branilca in deloma krilska vrsta, dočim napad ni bil v stanju napraviti smotreno potezo. Vse je pokvaril zlasti Gobec, ki je stal vedno v ofsidu. Celjani so tudi stalno ugovarjali sodniku in zato si niso pridobili simpatij gledalcev. Glede na pridno požrtvovalnost pa si je Celje točko zaslužilo. Tekma sama je potekla v znamenju borbe za točke. Sodil je g. Lukežič iz Ljubljane objektivno in v splošnem dobro. V predtekmi je kombiniran naraščaj železničarjev zmagal nad rezervo Svobode. * OBmp : Atletiki 5:2 (3:1) Celje, -7. aprila. Danes popoldne se je na igrišču pri Skalni kleti pred 400 gledalci odigrala drugorazredna prvenstvena tekma med lokalnima rivaloma Olimpom in Atletiki. Tekma je bila zanimiva in napeta, a obojestransko preostra Prvi polčas sta bili moštvi izenačeni, nato pa je bil Olimp v premoči prav do konca. Olimp je bil tehnično boljši, Atletiki pa premalo požrtvovalni. Zmaga Olimpa je bila zaslužena. Sodil je g. Veble objektivno, a premalo strogo. Na Glaziji je mladina Celja zmagala nad rezervo Jugoslavije z 2:1. ★ Ostale nogometne tekme Ljubljana: Primorje jun. : Zalog 8:1 (5:0), Grafika : Primorje rez. 1:1 (1:0). Murska Sobota: Mura : Drava 5:2 (2:1). Zagreb: Prvenstvo: Jugoslavija : Viktorija 2:1, Uskok : železničar 1:0. Osijek: Elektra : Grafika 1:0. Presenečenje. Grafika Je oslješki prvak. Praga: Sparta : Slavija 2:1 (0:0), Kolin : DFC 3:2 (2:1), Židenice : Bohemians 1:0 (1:0). Kladno : Teplltzer PC 4:0 (2:0), čechie Karlin : Plzen 1:0 (0:0), Viktorija Plzen : Prostejov 1:1 (1:1). Dunaj: Vienna : Favoritner FC 2:2 (1:1), Austria : Sportklub 3:2 (2:0), FAC : Hakoah 1:1 (1:0), Rapid : Liberias 3:1 (2:1), Admira : FC Wien 3:2 (1:1), Wacker : WAC 3:0 (1:0). Rim- Milan : Lazio 1:1, Ambrosiana : Roma 4:3, Torino : Pro Vercelli 3:0, Firenze : Sanpierdarena 0:0, Napoli : Brescia 1:0, Juventus : Livorno 2:1, Alessandria : Triestina 3:0, Bologna : Palermo 0:0. Budimpešta: Hungaria : Szeged 4:1, Ferencvaros : Kispest 4:0, Sorofcsar : HL okraj 1:1, Bocskay : Phoébus 2:0, Budai : Attila 3:1. London: Škotska : Anglija 2:0. Ilirija vnovič državni prvak v cross-countryju Bručan Jože (Ilirija) ponovno osvojil državno prvenstvo v cross-country teku na 10 km Celje, 7. aprila Danes dopoldne se je vršil v Celju cross-country tek na 10 km za prvenstvo Jugoslavije. Mnogim je še živo v spominu skoro dramatičen zaključek lanskoletnega prvenstva v cross-countryju, ki se je vršil v Zagrebu in končal z zmago moštva Ilirije iz Ljubljane in med igralci Bručana (Ilirija), dočim se je zadnja faza dogodkov, ki so se ob tej priliki pripetili, likvidirala šele na glavni skupščini JLAS. Morda je bilo prav zato zanimanje za letošnje prvenstvo toliko večje, vendar so mnogi vmesni dogodki, na katere se preje ni računalo, sliko precej napetega pričakovanja v zadnjem času močno spremenili. Lanski glavni tekmec prvaku Iliriji in vsem ostalim klubom, Primorje, letos ni postavilo na start niti enega tekmovalca. Vendar je bilo tekmovanje kljub temu zelo razgibano in borba ponekod zanimiva in napeta. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela mestna občina celjska, organizacija predvsem tehnično pa je bila v rokah agil-nih športnih delavcev Jugoslavije in ostalih celjskih klubov, ki so z veliko vnemo in pridnostjo pripomogli prireditvi do lepega uspeha. Glasom sklepa glavne Skupščine so bili stavljeni za letošnje prvenstvo precej težji pogoji kot dosedaj. Klubi, ki so hoteli tekmovati z moštvi, so morali postaviti na start vsaj 8 tekmovalcev, od katerih jih je štelo za placement prvih 6. Na tekmovanju so nastopili z moštvi Ilirija (Ljubljana), Maraton in železničar (Maribor) ter domačini Jugoslavija (Celje). Kot posamezniki pa so tekmovali Ha-škovec Flas, mariborski Maratonec Kang-ler, dalje Doršič (Mt. Zagreb) in čavič (varaždinska Slavija). Start in cilj je bil na igrišču na Glaziji, odkoder je vodila vidno in dobro markirana proga ob Savinji do obrata na pribl. 4 km, od tam nazaj na igrišče, kjer so tekli eno rundo in nato prvo polovico ponovili ter se končno vrnili na cilj nazaj na igrišče. Zaradi zadnjega deževja je bila ponekod nekoliko razrahljana, vendar ne toliko, da bi to oviralo tekmovalce. Zanimanje občinstva sicer ni bilo tolikšno kot bi bilo želeti — ob istem času se je vršil tudi kongres narodnega delavstva in po-vorka po mestu — vendar so bili vsi gledalci lahko zelo zadovoljni, ker so borbo skoro ves čas teka opazen'ali v vseh njenih fazah. Točno ob napovedanem času je sodniški zbor pozval tekmovalce na start. Pred pri-četkom samim je pozdravil tekmovalce z dobrodošlico ln bodrilom k uspehu zastopnik mestne občine celjske g. dr. Vrečko. delegat JLA.S g- Novak pa jih je še posebej opozoril, da naj se bore s pravo siportno fairneso in po pravilih JLAS. Na startu je bilo 37 tekmovalcev, kar ni ravno primerno zadovoljivo število za državno prvenstveno tekmovanje. Po prijavah smo pričakovali večjega odziva in zanimanja, predvsem s strani zagrebških klubov, ki so kakor znano na letošnjem prvenstvu Zagreba pred kratkim postavili na start 150 tekmovalcev, čudno je le, da so za državno prvenstvo pokazali tako malo zanimanja, ko Zagreb ni tako daleč od nas Posamezni rezultati doseženi v cross-ccuntryju so naslednji: 1. Bručan i. (Ilirija. Ljublj.) 33:17 min.!, 2. Flas (Hašk. Zagreb) 33:40, 3. čavič (Slavija. varaždin) 33:59, 4. Rangier (Marat., Maribor) 34.12, 5. Doršič (Marat. Zagreb) 34:15. 6 Osterman (Ilirija LtubUana) 34:59. Zmagovalec Bručan si je s tem že dru- gič osvojil prehodni pokal bivšega župana ljubljanskega, sedanjega bana g. dr. D. Puca. še enkrat — pa bo njegov. Bomo videli kaj nam prinese drugo leto? — Zelo ugodno sta presenetila poedinca Flas (Hašk) letošnji cross-country prvak Zagreba in mladi talent čavič (varažd. Slavija), ki obeta še mnogo lepih uspehov. Tudi maratonec Kangler in Doršič sta se zelo ugodno plasirala. K prvi Se-storici se je pririnil še Ilirijan Osterman, ki je dosegel svoj gotovo dosedaj najlepši uspeh — poleg znanega maratonca Sporna, ki je letos že sedmič zaporedoma nastopil na drž. prvenstvu. Po izjavah prirediteljev je bila proga točno odmerjena — v kolikor se pač da to izvesti pri danih pogojih — zato moremo smatrati dosežene rezultate za najboljše, ki so bili dosedaj sploh doseženi na tej progi — pri značaju cross-countryja seveda. Med moštvi si je enako kot posameznik Bručan že v drugič osvojilo ponosni naslov državnega prvaka moštvo SK Ilirije, ki si je s tem ponovno zagotovilo za eno leto krasen prehodni pokal bivšega bana dravske banovine, sedanjega ministra g. dr. Marušiča. Tudi za moštvo velja enako kot za Bručana — drugo leto bo šlo pa zares! — Ker se je ocenjeval uspeh z istim številom točk kakršen je bil vrstni red prihoda na cilj, je dosegla SK Ilirija 30 točk in to naslednja mesta: 1, 3, 5, 6, 7, 8. Drugo mesto je kot celota doseglo moštvo Maratona iz Maribora (2., 4., 9., 14., 20., 22. mesto; skupno 71 točk). Tretji so bili simpatični domačini SK Jugoslavija (Celje) 91 točk (11, 12., 15., 16., 18., 19. mesto). Tekmovanje Je v celoti poteklo v popolnem redu, kar je po dolgem času razveseljiv pojav v našem lahkoatletskem športu. Brez protestov, složno in fair — to je res že redko Sodniški zbor je bil na mestu in v vseh odločitvah edin, četudi so ga sestavljali gg. savezni sodniki iz Zagreba, Ljubljane, Celja in Maribora. Po funkcijah se je sestal pred tekmovanjem na licu mesta in je tudi ob zaključku hitro končal svoje delo. Mestna občina celjska je po končanem teku priredila v hotelu Evropi skupen obed, ki so se ga udeležili poleg vseh tekmovalcev in sodnikov še zastoj-r.iki mestne občine g .dr. Vrečko, dalje kot zastopnik ministra za telesno vzgojo g. sreski pod-načelnik dr. Svetina in številni zastopniki sodelujočih klubov. Zastopnik Saveza je po pozdravnih in bodrilnih nagovorih gg. zastopnikov oblasti razglasil rezultate in razdelil zmagovalcem priborjena darila. Prvi trije so prejeli okusne bronaste kolajne, prvak Bručan in moštvo Ilirije pa vsak po en pokal. Ko so se še zastopniki klubov, ki so nastopili, zahvalili mestni občini in prirediteljem za pozornost, je končal še oficijelni del velike prireditve za največji naslov v državi — kdo Je najboljši v prostem gozdnem teku. Prirediteljem SK Jugoslaviji in njenim ter tudi ostalim funkcijonarjem je na uspehu čestitati in jim želimo še mnogo uspehov za korist vsega našega lahkoatlet. sporta in v sodelovanju z vsemi njegovimi predstavniki, ki äe delajo v športu zaradi sporta samega, ne pa le za trenutne uspehe. ki so minljivi. Občni zbor Mariborskega zimsko-sport, podsaveza Maribor, 7. aprila. Danes dopoldne se je vršil 6. redni letni, občni zbor MZSP, ki ga je vodil požrtvovalni predsednik kap. v p. g. Miloš Gnus. UVodoma je pozdravil številne delegate posameznih klubov ter zastopnike posameznih korporacij in oblastev, posebno zastopnika mestnega župana g. dr. Lipol-da in mestne občine mariborske magistrat-nega ravn. g. Rodoška, zastopnika vojske kap. Stanojeviča. zastopnika Tujsko-pro-metne zveze in SPD Maribor inž. šlajmer-ja, dr. Tominška kot zastopnika Aeroklu-ba in MASK ter zastopnika JZSS g. Pre-daliča. Nato se je g. Gnus spomnil tragične smrti pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, ki so ga navzoči počastili s trikratnim »Slava« klicem. V nadaljnjih izvajanjih je g. Gnus v kratkih obrisih podal sliko o delovanju podsaveza v preteklem letu Naglašal je, da se je tudi lani razvil zimski sport v mariborskem področju povsem normalno in ugodno. Vrste MZSP se niso samo povečale, marveč tudi športno tehnično silno spopolale. Tekmovalci MZSP so se prerinili v prve vrste naše jug. smučarske elite in pričakuje zaradi tega MZSP, da bo sa-vez pri sestavi naše državne reprezentance v bodoče malo več upošteval tekmovalce iz severnega dela Slovenije. Delovanje klubov MZSP je bilo v splošnem dobro, posebno zahvalo pa zaslužijo ccljski klubi, ki so naravnost vzorno vršili svoje naloge. Delo MZSP na videz v tej sezoni ni bilo tako plodovito, kot v prejšnji, to pA deloma zaradi tega, ker se je ustanovil Koroški zimskosportni podsavez in se je z njim odcepilo 6 klubov, deloma pa zaradi tega, ker so Sokolska društva izstopila po nalogu njihovega Saveza iz MZSP. "" svojem poročilu se je g. Gnus dccaknil tudi vprašanja odnošajev do JZSS, končno pa se je zahvalil vsem dobrotnikom, zlasti Tujsko-prometni zvezi, SPD, in mariborski mestni občini, ki so gmotno in morajo podpirali delovanje MZSP. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal nadvse agitai in neumorni tajnik Franjo Vetrih, posnemamo, da šteje danes MZSP 15 članov, ki imajo nad 300 verificiranih članov. V svojem poročilu se je nadrobno bavil z raznimi težkočami, ki so se porajale v športnem delovanju v Mariboru, dotaknil in obrazložil je tudi delovanje JZSS ter končno naglasil, da je bilo delovanje MZSP v vsakem pogledu pozitivno. Sledilo je blagajniško poročilo požrtvovalnega blagajnika g. V. Goluboviča. Denarni promet je znašal lani 110.855.25 Din. Premoženje MZSP pa znaša z inventarjem 19.532.25 Din. Tehnični referent MZSP g. Forstnerič je v svojem poročilu podal podrobne rezultate, ki so jih tekmovalci lam dosegli. Naglasil pa je, da je bil sicer program MZSP pred otvoritvijo sezone zelo pester in bogat, toda nestalne snežne razmere niso dopustile onega razmaha zimskosport-nemu udejstvovanju, ki bi bil potreben za uspešno delo, bodisi glede golega športnega prestiža, bodisi glede izboljšanja kvalitete in kondicije naših tekmovalcev. Sledilo je poročilo načelnika zdravniškega odseka dr. Lutmana, nakar sta predlagala nadzornika dr. Jančič in dr. Stamol raz-rešnico odboru, kar je bilo tudi soglasno sprejeto. Po kratkem odmoru so sledile volitve in je bila izvoljena naslednja uprava: Gnus, Golubovič, Korbar, čerin, kap. Vrhovec, por. Dolenc, dr. Lutman, dr. Smerdu, dr. Kac, Cvirn, Bureš, Forstnerič, Fišer, Aljančič, Simončič, Voglar, Glad-nik in Kebrič. V nadzorni odbor sta se izvolila inž. šlajmer in dr. Jančič, v razsodišče ravn. Rodošek, dr. Tominšek, dr. Boštjančič in dr. Skapin. Odbor se bo konstituiral še le na prvi seji MZSP. članarina ostane ista kot doslej, prav tako službeno glasilo, ki je kakor znano »Mariborski Večernik Jutra«. Pri slučajnostih so še spregovorili gg. Predalič, Janko, dr. Tominšek, ravn. Rodošek in inž. šlajmer, nakar je g. Gnus zaključil zborovanje. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes olr 20 važna seja sekcijskega od- i bora pri Rebcu. | Razpis za izdelavo osnutka za znak JASO. Ker nobeden izmed osnutkov prvega natečaja ni ustrezal, razpisuje Jugoslovenska akademska smučarska organizacija nov natečaj. Komisijo tvorijo g. Pirnat Niko, g. Gaber Ante ter tovariš Mikuletič Branko, predsednik JASO. Nagrade znašajo Din 200, ki jih razdeli ocenjevalna komisija po svojem sklepu. Proti odločbi komisije ni priziva. Osnutek mora odgovarjati nate-čajnim pogojem: 1. tekmovati smejo vsi akademiki Aleksandrove univerze, članstvo JASO ni potrebno; 2. osnutek mora vsebovati iniciale JASO ter so lahko kombinirane z značilnimi smuškimi označbami; 3. osnutek mora biti izdelan v dvèh velikostih; znak za zdelavo v blagu do maksimalne površine 40 kvadratnih cm, znak za gumbni-co (kovinski iztisnjen ali emajliran do maksimalne površine 1.5 kvadratnih cm; 4. osnutku mora biti priložen stroškovnik. JASO si pridržuje pravico, shraniti vse osnutke v društvenem arhivu ter tudi nenagrajeno odkupiti za svojo porabo. Vsak udeleženec lahko odda poljubno število osnutkov. Osnutke je oddati pri vratarju univerze do 18. 15. aprila, v dveh kuvertah. Na vsaki kuverti mora biti napisano geslo, enako na vsakem osnutku. Ena zalepka naj vsebuje osnutke, druga pa ime in priimek ter točen naslov udeleženca v Ljubljani. Smrt matere 11 otrok Kresnice, 7. aprila Na našem pokopališču so pokopali Set-ničarjevo Frančiško, ženo malega posestnika z Goliš. Vse sočustvuje z nesrečno družino. Velika udeležba je pokazala, kako so cenili skrbno in dobro gospodinjo. Setničarjeva je umrla za pljučnico, ki si jo je nakopala pri delu. Njeno smrt objokuje razen moža tudi 11 otrok. Najmlajša punčka je stara komaj 7 mesecev, med tem ko je najstarejši sin šele pred leti zapustil osnovno šolo. Ta fantič je tudi postal žrtev siromaščine. Zaradi pomanjkanja, ki ga občutijo mali hribovski kmetje še prav posebej, so morali Setničarjevi otroci služiti novce z nabiranjem gob. Nekoč se je fantiček, ki ga je zajela v oddaljenem gozdu nevihta, tako prehla-dil. da so mu morali levo nogo odrezati. Zdaj pa so izgubili že itak ubogi otroci še skrbno mater Kupujte domače blago S TEDEN DNI FILMA Karikiran prizor iz filma »Na večer ob 8.«, ki se bo predvajal tudi v Ljubljani Pesem pomladi z Rihardom Tauberjem Spet se uam enkrat obeta v Ljfuibliani fitan s pevcem svetovnega ölovesa Rihardom Tauberjem. Igral bo vlogo nesmrtnega Franca Schuberta in bo pel todi njegove pesmi M.islimo, da ni nikogar, ki bi mu ne bila prijetna melodioznost Scfrubertovih skladlb. Snov besedila je vzeta iz L 1820., ko je veseli in brezbrižni Dunaj sicer splošno poznal melodije Franca Schuberta, a samega ustvarjalca te lepe glasibe ni poznal. Siromašen in neznan je živel Schuibert v majhni man-sardini sobi nad stanovanjem plesnega ttčdtelja Wimpassingarja (iPavel Graetz). Kihard Tauber igra vlogo Schuberta v romantičnem zvočnem velefilmu »Pesem pomladi« V besedilo je vpletena romantična ljubezenska zgodba gardnega otficirja kneza Rudija Hohenberga (Vili Mchberger) in Vikice (Jane Baxterjeva) hčerke plesnega učitelja. Oba se ljubita, a morata premostiti nešteto ovir, da se dobita. V Vi-kico je zaljubljen tod:i Schuibert, a ko vidi, da je Vikičino srce že odldano, se vda v usodo in si s pesmijo teši svoje zlomljeno srce. Ta velefilm se bo predvajal v Ljoiblja-ni najlbrže že ta teden. Da bo tudi pri nas atrakcija, kakor je bil dirugod, nam jamčijo ime Riharda Tauiberja, melodije Franca Schuberta in tudfi snov sama, polna tistih romantičnfH zapletkov, ki kljiutb tako izpremenjenim, tirdiim časom ali pa morda prav zaradi tega še zmerom mikajo. Willy Schäfers kot kitajski cesar v velefilmu »Turandot« Praktičen zdravnik. Srečata se sošolca z univerze in prvi vpraša drugega: — No, kaj pa delaš tu, prijatelj? • — Že sedem let sem tu zdravnik. — In kako ti gre? — Imenitno, pacijentov imam še preveč. — Kaj je tu toliko bolnih ljudi? — Ne, pač je pa tu deset zdravnikov, a samo jaz ne prepovedujem svojim pacijentom kaditi in piti. Mali oglasi Prodàht Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oasiova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Oln. Elegantno steno hrastovo, z brušenim steklom, 5.20 X 3.20, prodam po nizki ceni. Ogledati v lokalu >Jutra« v Seienbur-govi alici. Naslov v oglas, oddelka >Jutra<. 677?-6 Pri tvrdki F. M. Schmitt Ljubljana, Pred škofijo 2 in Lingerjeva ulica št. 4 dobite usnjene izdelke, rokavice, nogavice, srajce, ovratnike, kravate, damsko svileno in bengerjevo perilo, damske čevlie. gumbe za šivanje, obleko, suknje itd. itd., radi praznikov po znatno znižanih cenah! Oglejte si velik" nočne izložbe! Ogled blaga in cen je brezobvezen! Leopoldina Konstantinova in Vili Schäffers v velefilmu »Princesa Turandot«, ki se zdaj z velikim uspehom predvaja v Ljubljani Žena v sodobnem svetu Franta Plaminkova in Slovenke Pomladi 1, 1907. mi je iz Prage pisal pisatelj Ivan Lah, ki je takrat študiral na praški univerzi, naj Splošno žensko društvo izreče čehinjam željo, da se ob priliki vsesokoLskega «leta ob koncu junija sestane tudi češko in slovensko ženstvo. Takoj sem pograbila Lahov predlog, saj s čehinjam nisem bila tuja. Preko Bunda österreichischer Frauenvereine smo bile že nekaj let v dopisni zvezi. Sicer so bile te vezi rahle. Nekajkrat smo namreč poslale skupno dunajskemu parlamentu resolucije in peticije feministične smeri. Klub pro volebny pravo žen (za žensko volilno pravico), na čelu mu Franta Plaminkova in pokojna Marie Tumova. je namreč naše društvo obveščal o svojih najvažnejših, vsega ženstva se tičočih podvzetjih in je pozival tudi nas, naj se jim pridružimo v skupnih ženskih zahtevah. Slovenko smo torej prejemale pobudo za feministično delo iz Prage; zato je razumljivo, da smo želele poglobiti in okrepiti stike s čehinjami, zlasti pa osebno se seznaniti z njimi Znana slovanoljubka, pisateljica Gabriela Preissova, velika in požrtvovalna prijateljica Slovencev, je bila takoj navdušena za naš sestanek. Poznali sva se z njenih poeetov v Ljubljano in na Bled. Kot tajnica Splošnega ženskega društva sem poslala nekaj notic v »Slovenski Narod« in v »Slovensko gospodinjo«, napisala nekaj pozivov svojim znankam, in kmalu so se začele javljati Slovenke iz Ljubljane, Trsta, Gorice... Ni se dosti govorilo in ne mnogo pisarilo; zbralo se nas je 56 Slovenk, prišle smo v Prago in ^ašle ondi odprta srca in odprte roke. Prišle smo kakor sestre h sestram Pa ne samo to. Brez priprav, skoraj nevede in nehote so se na prvotno našo iniciativo našle na skupnem sestanku na sta-romestski radnici čehinje, Rusinje, Poljakinje, Hrvatice, Srbkinje in Slovenke. Vrstili so se govori v vseh slovanskih jezikih. ženski klub česky nam je 30. junija priredil v svojih prostorih večer slovanskih žen. Najzanimivejša točka tega večera pa je bilo predavanje češke feministke Frante Plaminkove z naslovom »Slovanske žene, zediniroo se!? In takrat sem jo videla prvikrat: visoka, s t asita, približno 30 letna žena, živih modrih oči, bujnih rdečezlatih, naravno kodrastih las, počesanih nazaj da se je videlo visoko čelo. Izredno simpatična pojava. In kako nam je govorila! »Žensko vprašanje je nastalo iz poniževanja žene in bo rešeno, ko bo žena vstala in bo priznana v polnem obsegu kot človek ... Ogromen mrtev kapital naroda je zakopan v rokah in glavah žen. Treba je, da se te vzdramijo, da dobe svobodo razvoja; privesti jih je treba na isto stopnjo družabne vrednosti, kakor jo ima moški,da se bo mogel ves narod zdravo in sorazmerno razvijati... Urediti je treba socialne razmere tako, da bo žena rešena svoje dosedanje brezpravnosti: Zena mati bodi pred zakonom enakopravna z očetom, delavka z delavcem, državljanka z državljanom. Tega dela pa ne more izvršiti posameznik ... Gre nam za celoto, za žene vseh vrst. Gre nam za izpremembo zakona. K temu pa je potrebna velika organizacija. Žene v tujini so že davno razumele važnost organizacije ... Tudi avstrijske Nemke jo razumejo. Ustanovile so si na Dunaju zvezo, in ta nemška ženska zveza predstavlja delo ženskih društev vse Avstrije torej tudi nas slovanskih žen, dasi je v Cislitvaniji 9 milijonov Nemcev in 14 milijonov Slovanov. Med tem ko se možje v parlamentu trudijo z vsemi silami. da uničijo nezdravo nemško nadvlado, medtem ko se možje bore, da dado Cislitvaniji pravi izraz — me, žene Slovanke ne prispevamo ničesar k tej emancipaciji. Torej združimo se, žene Slovanke! Naša narodna dolžnost, naš človeški ponos nam ukazuje, da v zvezi velikih svetovnih organizacij nastopimo kot mogočna svetovna enota, da podpremo delo svojih mož, ki se bojujejo za uveljavljenje pravic slovanskega živi ja v Avstriji ... Tako nam je govorila Plaminkova leta 1907. Seveda sem se takoj priglasila m sva se dogovorili za sestanek pri njej. Mnogo lepih načrtov sva skovali, načrtov, ki se sicer v celoti niso uresničili, toda na nerodovitna tla seme ni padlo. Smisel za organizacijo se je utrdil v meni, pa tudi v mnogih drugih Slovenkah. Da je gojila Plaminkova že takrat simpatije do Slovencev in je imela resno voljo, delati z nami, priča dejstvo, da je prihajala med nas — na Jezersko — na počitnice in se ji ni zdelo premalenkostno učiti se slovenskega jezika. Do velike vseslovanske ženske zveze žal, ni prišlo; premalo je bilo resnih delavk, da bi se bila uresničila ta lepa ideja. Ostale pa smo v stikih s Čehinjami vse do vojne. Ko sem bila 1. 1908. spet teden dni v Pragi in sem se udeležila nekega shoda za žensko volilno pravico, me je nagovarjala Plaminkova, da prirejajmo tudi mi take propagandne sestanke. »Saj ne smemo,« sem ji odgovorila, »vlada bi nam razpustila društvo.« »Kai mislite, da smemo me? Poslužujemo se zvijače. Policiji javimo prav nedolžno snov predavanja, na primer »Zaščita dece« Tudi res govorimo spočetka o tej temi, toda vsak tak shod se zaključuje z navduševalnimi govori za osamosvojitev žene, s propagando za žensko volilno pravico. Prirejamo pa te sestanke vsakikrat v drugem okraju. Tako hočemo počasi vzgojiti naše žene k samostojnemu mišljenju in delovanju. Tudi na Morav-skem imamo delo izvrstno organizirano.« Kako neznatna sem se zdela sama sebi spričo take, vse osvajajoče samozavesti, ki si je začrtala natančno pot in neustrašno stopa naprej... Sredi meseca februarja L 1911. je bfla v državnem zboru dunajska deputacija žen, ki so izročile zbornici peticijo za izpremembo paragrafa 30. društvenega in paragrafa 7. državnega zakona. Po paragrafu 30. ženske sploh niso smele pripadati političnim društvom, paragraf 7. pa je izločal žene od splošne enake aktivne in pasivne volilne pravice, čehinje so poslale iz vseh krajev svoje domovine enake peticije na državno zbornico. Na poziv Plaminkove in Tumove smo se tudi Slovenke, ljubljanske, tržaške in goriške in dalmatinske Hrvatice pridružile zahtevam Čehinj. L. 1918. maja meseca ob 50 letnici narodnega divadla so se zopet sešle Slovenke in Čehinje. Takrat je bil Češki odbor za žensko volilno pravico s Fr. Plaminkovo na čelu že dovršil svoje veliko politično-vzgojno delo. Od 1. 1905. pa do konca vojne je Plaminkova s pomočjo Tumove, Ku-nčticke, Schöntagove in Moravanke Wie-dermannove in še nekaterih drugih vodila agitacijo v prid ženske politične enakopravnosti. Vse je bilo dobro pripravljeno, tako da so Čehoslovakinje po vojni s samozavestjo lahko sprejele po ustavi jim zagotovljene politične in državljanske pravice. Jugoslavije Plaminkova ni pozabila. Prišla je k nam kot senatorka s češkoslovaškimi senatorji in poslanci. V Ljubljani se je pri tej priliki sešla s Slovenkami na domu gospe Franje Tavčarjeve, še prav tako živahna in podjetna. Ob koncu oktobra L 1924. je prišla v Beograd na konferenco Male ženske an-tante. Na obedu pri neki skupni znanki sva govorili; izpraševala me je po znancih iz mladih dni in mi obetala, da prav gotovo pride v Ljubljano, kakor hitro ji bo dopuščal čas. Pa je minilo spet nekaj let, a Plaminkove ni bilo v Ljubljano... Videli sva se 1 1930. na Dunaju na kongresu Mednarodne ženske zveze, kamor je bila privedla veliko število Čehoslovakinj. Takrat je bilo malo časa za razgovor. Kot podpredsednica uprave MŽZ je imela senatorka Plaminkova pač druge, večje dolžnosti. Toda po sestanku delegatk Internacionalne feministične alijanse v Beogradu L 1931. maja meseca je privedlo odlično češko ženo stremljenje po napredku in lepši bodočnosti tudi naše žene spet k nam v Ljubljano, potem ko se je bila ustavila že v Zagrebu in še nekaterih jugosloven-skih mestih. V dvorani OUZD nam je Plaminkova na povabilo Jugoslovenske ženske zveze s svetim ognjem najglobljega prepričanja in z nezmanjšanim temperamentom govorila o stremljenjih za večni mir med narodi in za žensko polnopravnost. »Češkoslovaška in Jugoslavija sta se najbližji po duševnosti najbolj sorodni državi in morala biti druga drugi v dober vzgled in oporo« je dejala ob koncu svojega predavanja. Naš prezident dr. Masa-ryk naš zvesti prijatelj, je feminist. Leta 1911. se je začelo njegovo osvobojevalno delovanje, ko je v borbi z Aerenthalom spoznal, da Jugosloveni in Čehoslovaki v Avstriji ne dosežejo nikoli svojih člove-čanskih in narodnih pravic. Pred dvema letoma je naš Masaryk povedal, kakšna naj bo žena; dejal je: žena mora biti aktivna, imeti mora smisel za javno življenje in pogum za lastno prepričanje. To je: imeti mora pogum, da stoji na lastnih nogah. Me Čehoslovakinje delamo torej v duhu našega prézidenta, je nadaljevala Plaminkova, in rečem vam: dokler ne stopite v javno življenje, ne boste zares svobodne in enakopravne.« Naključje je naneslo, da slavita svoj življenjski jubilej skoraj istočasno dve od-odlični osebi češkoslovaškega naroda: 85 letni dr. Tomaž G. Masaryk prvi prezident češkoslovaške republike, mož, ki ga priznava kot genialnega državnika filozofa in sociologa nele vse slovan-stvo, nego vsa Evropa in spoštuje ves kulturni svet, in 60 letna senatorka Franta Plaminkova. Seveda ni mogoče primerjati teh dveh oseb glede pomembnosti in historične važnosti. Toda marsikaj imata skupnega: oba sta moderno trezna, pozitivno delavna, realno misleča, brez fanta-stičnosti, energična, vztrajna, zdrava in vedra človeka jasnega programa, nacionalna, a tudi široko vsečlovečansko čuteča. Čeho-slovaka sta, a še bolj Slovana, a najbolj Evropca! In MasaTyk in Plaminkova sta naša prijatelja ne-le v besedah, nego tudi v dejanjih. Nikoli ne smemo pozabiti pogumnih, naravnost revolucionarnih spisov Masarvko-vih v obrambo pravic ženstva, spisov za socialno in politično enakopravnost žen. Oprta na te spise in izreke avtoritete svetovnega ugleda Masarvka, je delala, se borila in dosezala uspehe naša prijateljica Plaminkova. Ko smo torej te dni s hvaležnostjo slavili jubilej največjega sodobnega Slovana, državnika Masarvka, se spominjamo z ljubeznijo tudi svoje dobre sestre Frante Plaminkove. Minka Govekarjeva. Jubilej ugledne borilke za idejo miru Znana avstrijska borilka za ženske in človeške pravice, zlasti pa za idejo miru med narodi, ga. Marijana Hainischeva, praznuje svoj 96. rojstni dan. Spričo napetosti, ki v tem trenutku prevladuje svetovni politični položaj, je njen apel, ki ga je napisala ob priliki svojega jubileja, posebno pomemben. Obrača se na žene vsega sveta s temile besedami: 2>V svojem dolgem življenju — čez 4 leta bom 100 let — sem doživela mnogo vojn. Priča sem bila brezmejnega gorja, ki je zadelo družine, matere, žene, otroke zaradi vojne. In zdaj spet govore o vojni. Politični horizont Evrope, da, vsega sveta, je zasenčen od tako temnih oblakov, kakor še ni bil od L 1914. Spet je strašna beseda vojna vsem v mislih in govoru, in vendar pomenja že samo dejstvo vojne nevarnosti nepopisno nesrečo za človeštvo. V tem kritičnem zgodovinskem trenutku pripada ženi velika, odločilna naloga, še ni strašna možnost nove svetovne vojne uresničena. Nikakor ne bo brez vpliva stališče in zadržanje žen vsega sveta v tem trenutku, ko se odloča o rasti ali propasti civiliziranega človeštva. Da bi nova vojna s strupenimi plini in z najbolj rafiniranimi morilnimi sredstvi pomenila konec človeške civilizacije in kulture, ne moree nihče dvomiti. Iz današnje vojne ne bi izšel nihče kot zmagovalec. Danes je žena v prvi vrsti poklicana, da izkuša preprečiti to najhujšo vseh katastrof, ki morejo zadeti človeštvo. V javnosti in v družini naj zastavi ves svoj vpliv: kot mati, ki ji je zadnja svetovna vojna odvzela najdražje na svetu — njenega sina; kot soproga, ki je izgubila očeta in ji je beda zbistrila pogled. Vse te žene naj dvignejo svoj glas. Položaj žen v Belgiji. Kakor povsod, se tudi v Belgiji položaj delovnih žen stalno slabša. Nedavno je belgijska vlada izdala zasilno odredbo, s katero pooblašča ministra za delo in socialno skrbstvo, da odloči in razsodi, v kakšnem razmerju bodo smela v bodoče industrijska in trgovska podjetja zaposlovati ženske delovne moči. V tej odredbi je posebno značilno dejstvo, da veljajo za žene pri sprejemu na delo isti pogoji in se uporabljajo iste mere kot za inozemske delovne moči. Torej je polnovreden in polnopraven državljan samo moški. Belgijske žene seveda energično protestirajo: na velikem protestnem zboru ni nastopilo nič manj kot 20 govornic. Kaže, da je imel protest uspeh, kajti minister je na poslano mu resolucijo odgovoril, da bo ukinil samo nekatere zlorabe. ženska propaganda za svetovni mir potom radija. V New Yorku predava vsak petek v radiu kaka ugledna organizatorica ali socialna delavka pod naslovom »svetovni mir in žene«. Predavanja obsegajo poročila o dosedanjem delu žen za svetovni mir ter organizirajo propagando za širjenje mirovne ideje. Dosedaj so predavale tudi pri nas znane žene: Jane Addams, socialna organizatorka, Carrie Chapman Catt, bivša predsednica svetovne ženske zveze Ella Boole, predsednica zveze krščanskih žen in druge. Turkinje v političnem pogledu izenačene z moškimi. Zakonodajna skupščina je soglasno sprejela predlog, ki določa, naj se ustava tako spremeni, da bo imel v bodoče vsak turški državljan, ki je izpolnil 22. leto, pravico voliti poslance v parlament, in vsak, ki je star nad 31 let, bo lahko izvoljen, ne glede na spol. žene — župani v Angliji. Pri zadnjih volitvah v Angliji in Walesu je 13 občin postavilo na čelo občinskega sveta ženske. FILATELIJA Slovenska izdaja 1919—1920 Frankovna znamka za pet kron (rjavordeča) Naklada. 2,832.900 kosov, in sicer dve nakladi Jugoslovanske tiskarne (I. 12. IV. 1919. in IV. v aprilu 1920.) skupaj z 2,002.900 kosi in dve nakladi Reisserja na Dunaju (n. 10. XII. 1919 in m. 11. L 1920) skupaj z 830.000 kosi. Tiskovne in poštne pole so obstajale iz 10X10=100 kosov. Poizkusni tisk: črna barva na kartonskem papirju in slabem sivkastem tisk. papirju in veliki format 42x65 na kartonskem papirju, nadalje vijoličasta barva na tankem papirju (tisk na obeh straneh papirja). Papir. Razločujemo gladki beli papir »A«, tanki beli papir »B« in novinski papir »H«, Id je tu pa tam na površini rebrast. Barva. Razločujemo tri izrazite nianse rjavordeče barve: a/A rožnato, ax/A karminastorožnata, a2/B isto nianso na tankem papirju, a3/A karminastorjavo; b/A rjavordečo; c/H opekastordečo. Lepilo. Pri papirju A je lepilo bledorumeno do rumenkasto, enakomerno nanešeno, in rumenkasto do rjavorumeno, gosto, pegasto, neenakomerno nanešeno. Pri papirju »B« je lepilo rumenkasto do rjavorumeno, gosto, neenakomerno nanešeno. Ker se je prvotno te pole najprej zobčalo in šele potem gumiralo, so v teh slučajih luknjice izpolnjene z lepilom. Pri papirju »H« je lepilo rjavorumeno, temno, enakomerno nanešeno. Znano je tudi takozvano mastno lepilo, ki se opaža v obliki svetlih madežev samo pri nerabljenih kosih. Zobčanje. Imamo dvoje vrst zobčanja: I. linijsko zobčanje 11%, in II. linijsko zobčanje 11. — Znani so tudi rezani in le deloma nezobčani kosi, mišje, slepo in široko-robno zobčanje z iglastimi in širokimi luknjicami. Tiskovne napake. Znani so dvotiski, od-tiski, predirajoči tiski in gube, ter tisk na gumirani strani papirja. — Prehodi od svetlejše v temnejšo nianso so pogosti, dočim prehod iz ene nianse v drugo ni znan. Izrazite in tipične pogreške plošč. Pri 31. znamki: praska od levega okvira preko čela; pri 47. znamki: navpična črtica nad desnim očesom, pri 51. znamki: nad levim številom »5K« je pika; pri 67. znamki: v desnem ušesu madež; pri 78. znamki manjka polovica desnega ušesa; pri 88. znamki je na čelu šop temnih las; pri 94. znamki je nad levo ramo pika: pri 98. znamki je v navpičnem okviru desno leve številke »5 K« bel madež. Obeski: pri opekastordeči, papir H, levo obesek trivinarske purpurvioličaste s spodnjim robom; — pri karminastorjavi, papir A, levo obesek 1 Kronske cinobraste z desnim robom, zobčanje 11; pri rjavordeči, papir A, desno obesek 2 Kronske modre z levim robom. Vodni znak: navpični in široki vodoravni na papirju A, navpični in vodoravni na papirju H. Razpolovljene znamke doslej niso znane. Provizoriji niso znani. Zanimive poštne izkaznice (celine): mešana frankatura. Redkosti: zobčanje 11; barva a/A svetlo-rožnata. Rabljeno _ nerabljeno. Karminastordeča barva na tankem papirju je v vodi občutljiva! Pri pranju tedaj pozor! Potvorbe niso znane. Vse filateliste prosim, da svoje morebitne pripombe ali poprave o tej vrednosti pošljejo na naslov: Slavko Veselič, tajnik Slovenskega filatelističnega društva in član zvezne sekcije za raziskavanje slovenskih znamk, Ljubljana, Tyrševa cesta 15-L Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani