Štev. 9. V Ljubljani, torek dne 9. januarja 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ia praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa *k 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani ▼ upravaištvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem aa dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20'—, polletna K M*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina »e ::: pošilja upravništvu. ~ Telefon številka 118. ~ • •• • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ••• • •• Posamezna številka 6 vinarjev* Uredništvo in npravništvo: H Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. I.! Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pinMU »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračko. Za oglaM' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana te zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po»’ ::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. at Telefan številka 118. Dr. MIHAJLO ROSTOHAR: 0 nalogah slovenske politike. Prišlo je tudi pri nas že v navado, da koncem starega leta sklepamo politične bilance in delamo načrte za bodočnost. To je gotovo hvalevredno. Ampak naši politiki so sklenili bilance le vsak za svojo stranko, bilanca za celokupen narod pa se ni delala. Osnovni pogoj vsake smotrene narodne politike je vendar temeljita bilanca, ker le na podlagi te je mogoče premeriti naše narodno-po-litične in gospodarske moči, le na podlagi te mogoče je tudi snovati načrte za bodočnost. Pričujoči članek naj bo skromno nadomestilo zato. Na podlagi statističnih podatkov1) hočemo pokazati našo plemensko silo in obenem naše narodno-politične slabosti. Ozirajoč se na tozadevne rezultate bomo poskusili v glavnih potezah orisati naloge slovenske narodne politike za bodočnost. Slovenci smo krvno zdrav in jak narod, ki Ima dobrih 5 odst. več ekspanzivne sile kakor nemški ali italijanski. Slovenci imajo namreč relativno več porodov, so plodovitejši in se plemensko hitrejše nmože kakor pa Nemci ali Italijani. To nam kažejo že naslednje številke. Na štajerskem je od 1. 1890—1900. znašalo število porodov v nemških okrajih 29.32%, v slovenskih pa 32.79%. Slovenskih porodov je bilo torej absolutno vzeto za 3,/2% več kakor nemških. Treba je pri tem uvaževati še okolnost* da tvorijo Slovenci le dobro tretjino prebivalstva na Štajerskem, tako da nemški element izkazuje napram slovenskemu, če vzamemo relativno število porodov, — 7%. Umrljivost nemškega plemena pa je večji kakor slovenskega, kajti v letih 1890—1900. je umrlo v nemških okrajih na Štajerskem skoro 24% ljudi, v slovenskih pa niti 21%; nemški element izkazuje torej absolutno vzeto 3% več umrljivosti kakor slovenski. Potemtakem so se Slovenci v tej dobi pomnožili napram Nemcem za 61lz /o. Ta rezultat nam potrjuje tudi narodna statistika na Koroškem. L. 1900. je bilo na Koroškem 11.500 novorojencev, izmed katerih je Pripadalo na tretjino Slovencev 4.983, na dve tretjini Nemcev pa le 6.517. Število slovenskih Porodov znaša torej za celili 11% več kakor nemških, medtem ko celoten prirastek prebivalstva znaša le 0.6%. Vzrok temu neznatnemu piirastku je deloma izseljevanje, največ pa ve* lika umrljivost nemškega elementa. Slovenci na Ogerskem so se v letih devedesetih pomnožili za 40%, na Primorskem pa celo za 52%. Na Kranjskem slovenski živelj izkazuje na videz najmanj expanzivne sile, celoten prirastek prebivalstva je namreč znašal le 8.35%. Toda če primerjamo število porodov s številom prebivalstva in zakonov, vidimo, da krvna ekspan-zivnost slovenskega plemena na Kranjskem nič ne zaostaja za severnimi in južnimi pokrajinami. Vzroke za to relativno nazadovanje slovenskega življa na Kranjskem je treba iskati torej kje drugje kakor v plemenski slabosti slovenskega življa. Posebno statistika izseljevanja nam more te pojave še najbolj pojasniti. Faktum je, da se Slovenci poleg Cehov in Malorusov izmed vseh narodov v Avstriji najbolj množe, kljub temu pa znaša njih narodni prirastek najmanj. V J) Podatki se naslanjajo na uradno statistiko in so posneti iz predavanj, ki sem jih imel teni v »Svazu Osvetovem« v Pragi. LISTEK. Relikvija Napoleona III. »Ali oče je sedaj tako čuden«, je tožila Lu-jiza vsa v skrbeh dalje, bojim se, da mi oboli. Sam si videl, dragi Francois, kako je razburjen, kako takoj prebledi kakor smrt. Zaradi enega poljskega Žida se onesvesti, — to je nekaj povsem nenavadnega pri njem.« Zaljubljenca sta šepetala dalje, medtem ko je Lujiza pripravljala večerjo za poljskega žida. Krčmar je stavil v tem času na žida razna vprašanja. Zvedel je, da se imenuje Daniel Le_ wy ter da ima mnogo kupčijskih poslov tia Francoskem, da trguje z dragotinami in nosi seboj mnogo dragocenih kamenov. »Potem pa niste prav storili«, je pripomnil krčmar, »da ste se vozili ponoči in popolnoma sami brez vsakega spremstva. Lahko bi bili počakali do jutri zjutraj in si potem vzeli kočijaza seboj.« »Gospod, konj in sani so moja last«, je odvrnil poljski žid. »Stari moj kočijaž, ki me je pripeljal do Strassburga, je — žal — tam obolel. Drugi me nihče ni hotel peljati ob takem vremenu v Novo vas. Kaj mi je torej preostajalo drugega, kakor da sem vzel sam vajete v roke. »Pa glejte vse je šlo po sreči, in sedaj, ko sem pri vas, se čutim popolnoma na varnem.« Jedva je poljski žid Daniel Lewy povečerjal — on se je manje oziral na verske predpise, nego njegov prednik pred tridesetimi leti; videti je bilo, da mu je pečeno meso, ki mu ga ie priredila Lujiza, izvrstno dišalo, — in jedva da je s krožnika izginil zadnji košček, se je obr- letih 1890—1900. je namreč znašal celoten prirastek prebivalstva v Avstriji 9.4%, Slovencev pa le 1.37%. Prežalostno sliko nam nudi primerjanje v prirastku nemškega in slovenskega prebivalstva. V Avstriji je znašal v letih 1880. prirastek nemškega prebivalstva 36.75%, prirastek slovenskega prebivalstva 5.23%, v letu 1890. je bil piirastek nemškega prebivalstva 36.65%, prirastek slovenskega prebivalstva 5.61%, v letu 1900. je bil prirastek nemškega prebivalstva 35.78%, prirastek slovenskega prebivalstva 4.65 % Torej stalno nazadovanje. Kaj je vzrok temu? Glavni posredni vzrok našega narodnega nazadovanja je iskati v izseljevanju iz slovenskih krajev na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem v tuje oddaljene kraje. Izseljevanje gre v splošnem iz poljedelskih v industrijalne kraje. To izseljevanje sarnonasebi ni nič nenavadnega, ampak ga je mogoče opazovati pri vseh narodih. Kmetsko prebivalstvo vsled svoje velike krvne ekspanzivnosti ima namreč vedno več naraščaja, kakor ga more dežela preživeti, poleg tega pa so eksistenčni pogoji na deželi skrajno konservativni t. j. se ne dajo lahko spreminjati v prid prirastku kmetskega prebivalstva. Prva posledica je vznik kmetskega proletariata, ki je prisiljen si iskati kruha tam, kjer ga je mogoče si najložje prislužiti — in to so industrijalni kraji. Za nas Slovence bi to izseljevanje kot tako ne bilo niti nič slabega, ko bi bilo ostalo zgolj lokalnega in gospodarskega pomena, notranje narodna zadeva. Toda slovensko izseljevanje nam je postalo danes pretežno vnanje-narodna zadeva, s katero se hočemo na tem mestu pečati. Cilj slovenskega izseljevanja so v prvi vrsti nemški industrijalni kraji na Štajerskem, Koroškem, na Vestfalskem, na severnem Češkem in pa na spodnjem in gornjem Avstrijskem, v drugi vrsti še le Amerika in v zadnji visti industrijski ter prometni kraji v Primorju. Zanimivo je, da pri našem izseljevanju sosedno Hrvaško, Ogrsko ali celo Italija niti ne pi idejo v poštev, pač pa oddaljena Amerika in Vestfalsko. Razumeti se da to prav lahko. V teh deželah namreč ni take potrebe po delav. silah kakor v Ameriki ali v nemških krajih s močno razvito industrijo. Nemško prebivalstvo kulturno in gospodarsko razvito in narodno probujeno je narodno nezavedne slovenske priseljence asimiliralo in to tim ložje, ker se v narodne min kulturnem oziru ni zanje brigala domovina in ker jih niti naša politika ni tako ščitila, kakor bi bile te^ ogromne mase zaslužile, niti na Koroškem in Štajerskem, kjer bi jih bila lahko ščitila. Ko bi se bili Slovenci s svojim plemenskim razvojem sorazmerno razvijali tudi socialno ia gospodarsko, ko bi se bili Slovenci v pravem času industrijalizirali, bi bile te ogromne slovenske mase ostale doma, in imeli bi na Slovenskem lahko mnogo več in večjih mest in trgov z razvito domačo industrijo in bogato trgovino. Tako pa imamo danes po slovenskem vse polno nemških otokov, ki so vznikli z našega narodnega telesa in na drugi strani so se razvila mesta v nemških okrajih z delom in krvjo slovenskih delavskih mas. Ko bi se bile naše mase vsaj narodno budile, ko bi bili vsaj v narodnem oziru bolj se brigali za nje, kakor so se n. pr Cehi za svoje izseljence, imeli bi danes močne slovenske kolonije daleč na severu, na gornjem Štajerju in Gorotariu in globoko doli na jugozapadu. Tako pa smo izgubili ogromno množino slovenskih mas. Tukaj nam je treba iskati odgovora na ([ Tiiaiiii«■■■!.—■ r. ----- T. nil k Pierru Ribodinu z besedami: »Ali hočete biti tako dober, prijatelj, ter me spremite v mojo sobo? Truden sem, rad bi spal — četudi samo par ur, ker jutri moram zgodaj na pot.« »Kdaj naj vas zbudim?« je vprašal krčmar. »Točno ob petih,« je odvrnil poljski žid. »Ne minuto prej in ne minuto kasneje, samo skrbite, da ne zaspim.« Ribodin je zopet prernenil barvo v obrazu, kajti pri Bogu! — prav tako je govoril tudi oni žid pred tridesetimi leti. Vse se je ponovilo, kakor da se je odvilo v njegovih možganih še enkrat, slično niti, ki se odvija s klopčiča. In kakor pred tridesetimi leti, je vzel Pierre Ribodin tudi sedaj svečo in je dejal; »Posvetim varn — te stopnice vodijo gori.« »Lahko noč, drago dete,« se je obrnil Daj niel Le\vy k Lujizi. »Ako vas jutri ne vidim več, ker boste gotovo še spali, sprejmite sedaj mojo zahvalo za gostoljubnost, s katero ste me sprejeli. In ker ste tako mil in dober otrok, bi vam rad poklonil majhen dar. Pravil sem že vašemu očetu, da trgujem z dragotinami; vze- tal® prstan in nosite ga kot spomin na polj’ skega žida, ki ste ga sprejeli in pogoštili v burni zimski noči.« Daniel Lewy je pristopil v tem hipu k Lu--,,Z1: SI?eI je s svojega mezinca prstan, ozek, zlat obroček, ki se je na njem lesketal rubin. , ^Htan ni vreden baš mnogo,« je nadaljeval zid, — »ali zvedel sem od vašega očeta, da se kmalu poročite, — nosite ga na svoj poročni dan, gotovo vam prinese srečo.« Lujizi je bilo nekam čudno pri srcu, ko jej je žid izročil lepi prstan. Vendar se je zelo razveselila tega daru. In z ženski lastno ničemur- vprašanje; kam zgine toliko slovenskega življa kljub njegovi veliki plemenski ekspanzivnosti in od kod dobiva nemški živelj pri svoji manjši plodovitosti toliko prirastka. Velepoučen za nas je fakt, da nemški živeli izkazuje največji prirastek v mestih, trgih in industrijalnili krajih dočim zaostaja na deželi daleč za slovenskim, ki ravno v okolici teh krajev najbolj nazaduje. Vzemimo si za primer okolico Maribora, Celja, Celovca in Beljaka, kjer slovenski živelj sorazmerno pada z napredkom nemškega. Zanimiva in pomembna je nadalje okolnost, da statistika nemških mest v slovenskem ozemlju izkazuje več možkih ko ženskih, kar ne odgovarja splošnemu procentualnemu razmerju možkega in ženskega spola med nemškim pi ebivalstvom. Tako n. pr. ima mesto Maribor 15% več možkih ko ženskih, dočim ima mariborska okolica skoro 21% več ženskih kakor možkih. Celje ima za 5% več možkih, slovenska okolica pa izkazuje 8% več ženskih ko možkih. Celovec ima 10% več možkih ko ženskih, med tem ko ima okolica 26% več ženskih. Ta velik procent inožkega prebivalstva prihaja na škodo slovenskega življa, kajti v splošnem izkazuje statistika pri Nemcih za dobre 3% več ženskega spola kakor možkega, pri Slovencih pa samo za 1V2 %• Koliko slovenskega življa se je izgubilo tekom zadnjih petdesetih let v tujini, tega se danes ne da več statistično dognati, le v nekaterih krajih se da to število približno uganiti in iz tega na splošno sklepati. Za ilustracijo postavimo naj le mesti Maribor in Celovec. Mesto Maribor je imelo namreč do leta 1900. 71% svojih priseljencev iz slovenskih krajev, t. j. Slovencev, izmed teh se jih je ohranilo le 17% 54% pa se jil« je ponemčilo. Mesto Celovec, ki je dobivalo do najnovejšega časa svoj naraščaj edino iz slovenskih kra_ jev, je imelo leta 1860. dvetretjinsko slovensko večino, leta 1900. pa je tvoril slovenski živelj le še Vi* vsega mestnega prebivalstva. Koliko slovenskega življa nam je požrl Gradec, Beljak in druga nemška mesta in trgi, to nam dokazujejo številna slovenska imena. Isto velja za Primorsko in druge dežele, kamor so se Slovenci priselili, če izvzamemo skromne začetke narodnega gibanja med amerikanskimi Slovenci, o katerih se danes niti približno ne more trditi, da se bodo mogli vzdržati v tujini. Na drugi strani pa čutimo na naših severnih mejah nemško invazijo v slovensko ozemlje. Kakor vse kaže, se vrši njih prodiranje pre_ mišljeno po načrtu. Na skrajno vzhodni točki slovensko nemške meje tlačijo se v smeru od Radgone na jug, kjer je v letih 1890—1900. slovenski živelj v posameznih občinah nazadoval za 10—34%, dalje prodirajo v smeri od Cmureka, v čigar okolici smo pali za 10—20%. Osrednja točka germanizacije na Štajerskem je vsekako mesto Maribor, od katerega nam preti največja nevarnost, če se okolica ne prebudi še v pravem času. I11 nasprotno ja postane lahko narodno zavedna okolica katastrofa za to nem-škutarsko mesto. Nemci se tega zavedajo, zato delajo z vso silo na ponemčenje Mariborske okolice. Vrgli so se posebno na naše severne pozicije Št. lij in Kresnice, kjer je pokupila »Siid-marka« 21 posestev s 750 orali slovenske zemlje in naselila tam protestante iz nemške države. Slovenski živelj v teh krajih je tudi najbolj nazadoval, in sicer od 24—52%. Ako pade okolica Mariborska, pa je ne le nostjo si je nataknila prstan takoj na prst, in držeča roko kvišku, je zaklicala svojemu zaročencu : >.Kajne, Frangois, to je krasen prstan? la me bo krasil na moj poročni dan.« y Hvala vam, tisočkrat hvala, gospod, — res ste preveč darežljivi.« V tem trenotku je pristopil Pierre Ribodin, ki je bil med tem prižgal sveče. Lujiza je stekla k očetu in, pomolivša mu roko pred oči, je veselo vzkliknila: »Glej, oče, gospod iz Rusije mi je podaril ta krasni prstan.« Jedva da je Pierre Ribodin obrnil svoj pogled na prstan z blestečim rubinom, ko je izpustil iz rok svečo in se je opotekel kakor težko zasopljen nazaj. »No, kaj pa vam je, gospod krčmar?« je vprašal poljski žid, — »ali ste bolni, dragi go-spod? — Čemu se zaradi prstana toli razburjate?« »Snemi prstan!« je zaklical krčmar svoji hčeri, —- »ne maram, da bi nosila ta prstan. — Snemi prstan, ali pri Bogu, snamem ti ga sam! _ Ta prstan ti prinese nesrečo!« Vsa prestrašena in s solzami v očeh je pogledala Lujiza svojega očeta. Tudi Frangois Grognard, orožnik, ni vedel, kako naj si razlaga čudno vedenje svojega tasta Nehote se je spomnil besed, ki mu jih je govorila Lujiza v kuhinji. Imela je prav — oče je bolan. Ta čudna razdraženost, ki se naenkrat pojavlja pri njem, pač ne more biti normalna. »Kaj vam je storil prstan?« je vprašal poljski žid, živahno gladeč si svojo rdečo brado, — »kaj vam je, za Boga milega, storil ta prstan? »To je vendar povsem nedolžen prstan z rubinom, ki ima obliko srca. mesto Maribor samo za vedno zgubljeno za nas, ampak tudi slovenska manjšina zgubi obenem v mestu svoje življenske pogoje. Ce so poročila zanesljiva, se pozicije v mariborski okolici za nas boljšajo, vendar bojimo se, da so to le trenotni vspehi, ker naše narodno delovanje ni trajno in skrajno polovičarsko. (Konec prih.) SPLOŠNI PREGLED. Ogrski državni zbor se snide po daljšem premoru v petek k zasedanju, da nadaljuje debato o proračunu. Zbornica mora še rešeti v specialni debati postavke za justično, domobransko in finančno mniistr«*-"' kar bo treba najmanj dva tedna, tako, da bo proračunska debata končana šele koncem tega mesca. Potem pride v prvi polovici februarja na dnevni red zoyet brambna reforma, to pa s?mo v tem slučaju, ako bo vlada videla, da je količkaj mogoče upati na ugodno rešitev. Za slučaj, da bi se ne mogel doseči v tem vprašanju snorazum med opozicijo in vlado, ima ta pripravljenih nepolitičnih vladnih predlog, o katerih naj zbornica razpravlja med tem, ko se bodo med strankami in vlado vršila pogajanja. Splošno pa prevladuje mnenje, da je težko upati na kak sporazum, kar značijo novoletni govori voditeljev opozicije. Justhova stranka vstraja še vedno na odločnem opozicijonalnem stališču in izjavlja da na noben način ne more odnehati od tega svojega stališča, i ako je ugodna rešitev brambne reforme v ogrskem državnem zboru skrajno dvomljiva. Balkanska konfederacija. Splošna nevolja, ki vlada na '1 urškem ne samo med krščanskim, temveč tudi mohamedanskim prebivalstvom, proti početju in nasilju solunskega mladoturške-ga odbora, je dobilo izraza v novi revolucionarni organizaciji, ki si je nadela naslov mednarodna balkanska revolucionarna zveza rdečih bratov. Ta zveza je odposlala in priobčila obširno odprto pismo mladoturškemu komiteju, v katerem ga pozivlje zadnjič in to popolnoma odločno, da spremeni svojo politiko v korist prebivalstva Turčije. Politični zločini in grozodejstva, ki jih je v zadnjem času zagrešil mlado-turški komite, da bi se mogel obdržati še na površju, so prebivalstvo tako razburili, da hočejo obračunati sami z nasilniki, ako ne odnehajo sami. Zveza rdečih bratov si je sprejela v svoj politični program tudi za balkansko vprašanje ve-levažno točko in sicer ustvaritev balkanske konfederacije po principu, ki ga vedno zagovarja eden najodličnejših poznavalcev Balkana ruski poslanik v Carigradu Čarikov. Zveza rdečih bratov stoji na stališču, da mora turška vlada podeliti vsem narodnostim v državi popolno gospodarsko kulturno ter politično avtonomijo. Ko stori to, tedaj bo mogla računati na zvezo z ostalimi balkanskimi državami, ki ji bo pač več pomogla nego zanašanje na razne velevla-sti, ki za svoje simpatije napram Turčiji zahtevajo velike odškodnine. Kitajska republika. Prvi provizorični predsednik kitajske republike dr. Sunjatsen je izdal na prebivalstvo vse države proglas, v katerem izjavlja, da bo republikanska vlada priznala vse pogodbe in posojila stare vlade in si skušala pridobiti boljših zvez z drugimi državami. Nova vlada bode podpirala z vso močjo trgovino in obrt, a nikdar ne bo zlorabljala svoje moči v sebične namene, kakor je delala to Mandžu dinastija, ki je skrbela le za svoj dobiček v o-groinno škodo prebivalstva. Zato pa hoče re- ^jgrfm r ~ifiii 1 -I -lini rr. n~nsaa »Zakaj, da bi prinašal nesrečo. — Kdo pa dandanes še veruje v take stvari?« Nato je vzel žid popolnoma ravnodušno prstan z rubinastim srcem nazaj in si ga je nataknil na prst; in obrnivši se proti stopnicam, je dejal še enkrat: »Lahko noč, drago dete! Lahko noč, go ; spod orožnik. Ko se jutri zgodaj prebudim, bo — upam — že lepše vreme. Pojdiva, gospod krčmar, — pojdiva!« Ribodin je svetil naprej po stopnicah. Vodil je svojega gosta v prvo nadstropje. Tu je odprl neka vrata; ko je pritisnil na kljuko, mu je zadrhtela roka. Obraz se mu je skremžil, a čelo so mu oblile velike kaplje. Poljski žid ga je od strani ostro opazoval. Tresoči žarek luči je padal v sobo, na če-gar pragu je stal žid, kazal je, da je prostor prav prijeten, a da je zelo starinsko opremljen. Široka postelja je stala pod pisanim zastorom od katuna. Stene so bile prelepljene z rožastimi tapetami, ki so pa že izgubile svojo prvotno barvo. Ob drugi steni je stala zofa z visokim naslonilom; pred njo je stala miza z dvema usnjatima stoloma. »Kako vam ugaja ta soba?« je vprašal Ribodin; iz njegovega glasu je donelo nekaj is-kajočega, prežečega; — »ha, ha, mislim da boste zadovoljni. V vsaki vasi pač ne najdete tak* sobe.« »Zadovoljen sem,« je odgovoril Daniel Le-wy, gladeč si brado, — «ali kako je to, prijatelj, v vaši hiši je sicer povsod tako Čisto, tu na mizi in po stolih pa leži prah, da bi mogel s prstom svoje ime zapisati. Kako, da se ta malo brigate za to sobo?« ------------------- (Dalje.) publikanska vlada vsak upliv dinastije popolnoma uničiti. Proglas zagotavlja tujcem popolno varnost življenja in imetja; kar se pa tiče notranje vlade, bo najprej zboljšala sedanji civilni kazenski red in rudarski zakon ter reformirala upravno in finančno poslovanje; odpravila bo ršzile zapreke svobodne kupčije ter razglasila popolno versko svobodo. Program nove vlade jd popolnoma demokratski in moderen, vprašanje je samo, ako ga bo mogla izvesti, ker je položaj v državi še jako kritičen in je težko misliti, da bo mogla vlada tako hitro začeti z reformami. Ta kritični položaj spričuje dejstvo, da so velesile zasedle najvažnejšo vozno pot namreč železniško zvezo med Pekingom in morjem ter da je amerikanska vlada odposlala svoje ladjevje in moštvo v kitajske vode. G nlski deželni zbor bo pri prihodnjem zasedanju brez poslancev italijanske ljudske stranice in brez slovenskih naprednih poslancev Prvi so nanveč sklenili na svojem zborovanju, ki se je vršil 7. t tn. v Gorici, da odlože svoje deželnozb*irske mandate v znak protesta proti nasilju srdanje deželnozborske večine slovenskih klerikalcev in laških liberalcev. Slovenski napredni poslanci pa so skenili abstinenco. Manjšini ni več mogoče sodelovati v deželnem zboru, ker je začela večina zlorabljati svojo moč z nasiljem in hoteia razveljaviti neljube ji mandate, da bi na ta način preprečila vsak odpor v deželnem zboru. Vlada je spočetka smatrala razpust gor iškega deželnega zbora kot edino sredstvo za sanacijo goriških parlamentarnih razmer. Ta namen vlade pj js z \al preprečiti dr. Šušteršič, ki je vladi za grozil z represalijami v parlamentu, če ne skliče dež-Inega zbora gonškega. Ta koncesija vlade dr. Šušteršiču, je približala našega novega deželnega glavarja zopet korak bližje k vladnemu taboru Goriški deželni zbor je bil sklican, ne da bi se bila vršila poprej kaka pogajanja z manjšino, ki se vsled neznosni) razmer tudi ne bode udeleževala sej. Kakor se nam poroča, sta bila 6 in 7. t. m. v Gorici Šušteršič in Krek, kjer sta dajala slov. klerikalcem navodila, kako se imajo vesti v deželnem zboru. Kljub dr Šusteršičevemu prizadevanju pa bo go iški deželni zbor že po prvi seji najbrž;: odgoden in kmalu nato tudi razpuščen. DOPISI. Iz Vipavske doline. Narodno - napredna zmaga. — Pri občinskih volitvah v Vrabčah na Vipavskem je na celi črti v vsili treh razredih sijajno zmagala narodno-napredna kmečka stranka. Klerikalni zmaj v Vrabčah je strt. Na vipavskih hribih se dela dan in klerikalcev je strah! Dne 4. t. m..se je konstituiral novi občinski odbor ter izvolil soglasno županom odločnega pristaša narodno-napredne stranke gospoda Franceta Volka iz Velkega polja, moža ki uživa zaupanje in simpatije pri vseh naprednjakih na Vipavskem. Volkova družina na Vipavskem je bila vedno krepak steber narodne-napredne stranke ter ravno tej družini gre zasluga da se je na Vrabčah izvršil tak preobrat. Obširna občina Vrabče, ki je dolgo let bila klerikalna, obrnila je hrbet pogubnemu klerikalizmu. Živeli, vrli narodno-napredni volilci na Vrabčah! Vi ste ponos cele Vipavske doline! V Šturijah na Vipavskem je izvoljen županom odločen pristaš narodno-napredne stranke g. Anton Poljšak, veleposestnik iz Žapuž. Tudi ta občina je bila prej klerikalna. Vinska kupčija na Vipavskem letos ni posebno živahna. Vinski kupci le redko prihajajo. Cena vinu je 46 do 50 kron hektoliter. Ker je še prav mnogo dobrega vina in so cene zmerne prav toplo priporočamo, da se založijo z dobrim vipavskim vinom, ker pozneje bodo cene dokaj višje. Občinske volitve v Podragi pri Vipavi je deželna vlada razveljavita. Nove volitve se bodo vršile še ta mesec. V Vipavi z vso hitrostjo zidajo stavbišča, ki so namenjena za nastanitev vojaške posadke, katero dobi Vipava še to spomlad. Ker morajo biti za vojaštvo namenjene stavbe že v nekaj mesecih dovršene, se izvršujejo zidarska dela tudi ob nedeljah. Z avtomobilsko poštno vožnjo bode še to leto zvezana Postojna z Gorico. Za podaljšanje železnice Gorica-Ajdovščl- ua se v poslednjem času silno, zanimajo vojaški krogi. Gotova stvar je že sedaj, da se podaljša ta železnica do Vipave. DNEVNI PREGLED. Cenejne dopisnike prosimo, naj nam pošiljajo resna in točna poročila na naslov; »Uredništvo neodvisnega političnega dnevnika »Dana v Ljubljani. Novi dnevnik »Dan« razpošiljamo deset dni na ogled kavarnam, postilnam in zasebnikom in prosimo, da nam pošljejo naročnino, oz. naznanijo po dopisnici na upravništvo »Dneva«, da se naroče. Plačuje se list v naprej do 10. vsakega meseca, sicer se list z 10. številko ustavi. Novi dnevnik »Dan« smo razposlali vsem tobakarnam v nadrobno prodajo. Prosimo, da prodajajo list proti običajni proviziji. Koliko iztisov lista želi kakšna tobakarna, naj to javi upravništvu »Dneva«. Čudovito je, da se je dnevnik »Dan« v teh par dneh, kar izhaja, tako priljubil pri občinstvu. Ljubljanske tobakarne razprodajajo večkrat vse doposlane jim izvode in pošiljajo po še več izvodov. Vzrok temu je iskati v mnogobrojni in zanimivi vsebini in pa v reelnosti lista. Povdar-jamo, da bomo zastavili vse svoje rnoči, da povzdignemo list še bolj. Ni naš namen delati konkurenco že obstoječim ljubljanskim dnevnikom. Pač pa si hočemo ustvariti nov in obširen krog čitateljev in prijateljev »Dneva« in na ta način širiti prosveto med narod, posebno med tiste mase, ki jim je bilo čitanje časopisov še tuje. Cenjenim naročnikom »Dneva« sporočamo na razna vprašanja, da priložimo še tekom tega meseca položnice za vplačevanje naročnine. Ljubljana ima župan«! Kaaoi se p.»roča, je ljubljanski župan dr Ivan Tavčar že potrjen S>av. umeščenje utegne biti še ta ted. n, ali pa začetkom dMizega tedna. Dr. Šušteršič — deželni glavar kranjski. Preje bi verjeli, da bo tekla Sava nazaj kakor to, da bo imenovan za deželnega glavarja dr. Šušteršič. On je sicer vodja klerikalne stranke, a to ga nikakor še ne kvalificira za šefa deželne avtonomije. Povdarjali smo že v našem listu, da je deželni glavar zaupnik krone in predstavitelj cele dežele in vseh deželanov. Dr. Šušteršič pa je po svoji naravi in po svoji pripadnosti k radikalnemu krilu S. L. S. tak, da absolutno ne sodi na tako vzvišeno mesto. Saj je dr. Šušteršič tisti mož, ki je šele pred dobri,n pol letom na javnem shodu slovesno proklami-ral političen bojkot proti pristašem narodno-napred. stranke. On je pa tudi sicer bil zagovornik najhujših nasilstev in pristranosti v deželni hiši. Pozabiti tudi ne smemo, da se dr. Šušteršič še do danes ni opral osebnih očitkov radi žlindre in da je njegovo ime tudi še drugod obcenjeno. Dr. Šušteršič dobro ve kje! Bivši deželni glavar se je pri svojem nastopu glavarskega mesta prelevil iz liberalca v klerikalca. Pri gospodih, ki pridejo na tako visoko mesto, je vse mogoče. Pri dr. Šušteršiču pa vemo, da se ne bo zgodil čudež, da bi se .znal toliko zatajiti, da bi postal objektiven in krone ter vsega prebivalstva zaupanja vreden deželni glavar. Sicer pa trdimo in pravimo: Ako hoče dr. Šušteršič nastopati tudi kot deželni giavar v dosedanjem tonu in žanru, potem naj se centralna vlada nikar ne čuti presenečeno, ako izbruhne po celi deželi vihar ogorčenja, kakoršnega visoka gospoda v naši deželi še ni doživela. Eno je gotovo! Dobra tretjina vseh deželanov, ki združuje na sebi 95 odstotkov vse inteligence v deželi in ki plačuje štiri petine vseh davkov, se kratkomalo ne bo dala na steno pritisniti. Šuklje in dr. Šušteršič. Danes si bo Šuklje v svesti, zakaj mu je v klubovi seji zaklical dr. Šušteršič: »Kar odstopi naj, saj jih še veliko čaka.« Danes ve tudi Suklje, da je bil Šušteršič tisti, ki mu je po življenju stregel. Šušteršič je lisjaka Šukljeta v klerikalno politiko vpeljal, Šušteršič je lisjaku zadrgnil vrv okoli vratu. Moj up je šel po vodi. Dr. Šušteršič se že dolgo peha, da postane minister. Toda vsa prizadevanja so ostala dosedaj še brezuspešna. Sedaj je uvidel, da nele ne postane nikdar mi- nister, marveč se mu še lahko pripeti, da tudi deželni glavar ne bo več, ako hitro ne postane. Volitve v zadnjem letu doma, na Dunaju in drugod so samo slabo znamenje za bodočnost klerikalcev. »Moj up je šel po vodi« zapel je dr. Šušteršič miiiisterskemu fraku in zagrabil je naglo za tisto bilko, ki mu vsaj nekaj surogata nudi. S tem je dr. Šušteršič dokončal svojo politično karijero in zelo previden bo moral biti, da ga ne bo profesor Jarc poslal med staro šaro, kakor je on poslal na Kamen profesorja Šukljeta. Kaj poreče na to koinerčnl svetnik Povše? Radikalin elementi v klerikalni stranki nobenega človeka tako ne sovražijo kot konciljant-nega in poštenega konservativnega Povšeta. Vrgli so ga iz deželnega odbora, preprečili so mu že priliko, da bi postal minister in sedaj so mu tudi snedli mesto deželnega glavarja. Vse je že govorilo, da postane Povše glavar. Ljudstvo in vlada bili so trdno prepričani, da edinole s Povšetom ustrežejo kranjski deželi. Povše sam se je sicer na videz branil tega mesta, vendar pa je že imel vse urejeno, da se preseli v par tednih na Kongresni trg. Na nedeljskem shodu se je očividno za glavarsko mesto že naprej zahvaljeval s tem, da je v nebesa koval svojega najhujšega nasprotnika, dr. Šušteršiča. Danes je sreda in koliko razočaranje za Povšeta! To kar so sedaj klerikalci zopet napravili s Povšetom, se pravi, da so ga speljali na led in da so ga vodili za nos. Na tihem se sedaj dr. Šušteršič in njegovo krilo smeji zasluženemu možu, on pa si dela doma očitke, da je še vedno tako nespameten in ž njimi drži. Radovedni smo kaj stori Povše. Ali bo še naprej v klerikalni stranki za »pajaca«, ali bo izvajal vsled nezasluženega zapostavljanja konsekvence? Huduje se .Slovenec", ker >mo mu povedali Itako zapostavlja klerikalna stranka kmeta nekako ima v njej prvo besedo duhovščina Da ne bo več tajil, hočemo po „Slovencu“ ponatisniti notico v kateri piše o vodstvu S L S. V štev. 4 piše „S!ovenec“ od petka 5 januarja t. 1. med dnevnimi novicami: »Vodsivo S L S j« imelo včeraj popoldne sejo, h kateri se je zbralo okoli 50 članov vodstva Izvolilo se je načelstvo, v katerem so poleg načelnika S L. S dr. Šušteršiča, podnačelnki: p r e I a t A. Kalan, dr. V nko Gregorič in dr E. Lampe V izvršilni odbor, katerega člani so e o ipso načelnik stranke, podnačelniki in državnozborski postanci, so se izvolili gg : dr D >lšak dekan Rihar iz Š m a r t n a pri Litiji, dr. Pegan. L Smolnikar. kanonik Šiška, I. Kregar, Alojzij Čatar, prof K. Dermastja, Janez Kalan, 1 Podlesnik župan Boleč, poslanec Miha Dimnik in župan Jakob D m ni k, dekan J Lavrenčič. kanonik Žlogar, župnik A o ra m iz Št. Petra, župnik Skubic z Jesenic ter dekan dr. J. Kržišnik iz Trnovega0 — Iz tega .Slovenčevega" poroč la je razvidno, da sta v i z v r š e v a 1 n i odbor bila izvoljena samo dva kmeta — oba Dimnika lz tega poročila je tudi razvidno, da je v izvrševainem odboru 14 duhovnikov. 11 smo jih zgoraj razprto natisn li, da jih bodo „Slovenč vci bo'jše videli. Razen teh pa so še v izvrševalne odboru dr. Krek, dr. Žitnik in župnik Hladnik. Dokazano je torej, da je S L S. stranka stanovska farovška stranka, v koje izvrševednem odboru odločuje edinole duhovščina, kmetje morajo pa molčati Tudi n a č e I s t o je tako sestavljeno, da pod predjed-tvom dr. ŠusteršiČ3 d u h o v n i k a Kalan in Lampe vedno lahko preglasujeta dr. Gre gori ča , ki je zaradi tega v načelsivu ravno tolikega pomena kot tretje oko v glavi. S. L. S. je farovška in naj se tega „Sioventc“ še tako brani! Naši klerikalni odvetniki. Včeraj je zastopal kneipjent klerikalnega ljubljanskega odvetnika g dr. F K- P'ed grašKtm nadsodiščem v popomoma slovenski pravdni zadevi, v kateri je iztekla na njegovo slovensko tožbo in na slovenski tožbeni odgovor slovenska s dba, slovensko vloženi prizivni spis v nemšltem jeziku V zadevi, ki jo je napravljal klijent dr. Schvveiizerja celo za naravnost nacionalno stvar, se je na tak od vetmško čast gl boko žaleči, ostuden način ho telo kaptivirati nemške sodnike, ki so pa tako junaštvo s pomilovalnim nasmehom in primerno ironijo odklonili. Gotovo je dr. K ravnal po KARMENU: Kepice. (Iz otroške mizerije.) »In kako dolgo delate, če se mudi?« »Od sedme zjutraj do petih in od sedmih zvečer do dveh ponoči.« Kako grozno! V vroči kotel napode dečke kot mikrobe. Pečejo se v njem in duše se v brezzračnem prostoru. »Ali se pripeti mnogo nesreč?« »Seveda. Lani je kepici spodrsnilo in razbila si je glavo. Zgodil se je tudi drug slučaj, bil je vendar le šala mehanika. Gotovo je bil pijan. Snažili smo tretji kotel, v prvem pa je vrelo. Kotli pa so zvezani s cevmi, mehanik je odprl ventil. »Torej, in...« In para je prodrla k nam. Začutili smo gor-koto. Iz kotla se je privalila vroča, dušeča para. »Para«, sem zakričal, otroci rešite se!« Pometali smo orodje in drli k odprtini. S trudom smo se rešili, sicer bi bili požgani kakor ste-nice « »Lepa šala. In kaj je rekel mehanik?« »Smejal se je!« »Torej ste v vedni nevarnosti. Vsak pijanec vas more požgati?« »Tudi trezni, ako pozabi, da smo v kotlu. Celi dan je vreteno v delu. V enem kotlu mi, v drugem para. Treba je paziti. Para in voda nas moreta uničiti. Nastal je premor. Poslušal sem. Glasovi dveh kepic so prodrli k meni od spodaj kljub trkanju. »Preselili smo se daleč, k pokopališču. Mati leži v bolnici. Jutri je praznik, s Sojko jo obiščem.« ... »In moj tata sedi v arestu, ker nima doku- mentov.« Hočeš kaditi, Vitjka?« »Daj sem!« »Tu imaš čik in ustnik. Dosti jih imam. Na bulvaru sem jih rano nabral. Niso še pometli pred hišami. Pojdi jutri z menoj; nabaševa si polne žepe.« Glasovi obmolknejo in pritajeno šepetanje zaslišim. Kepice so se stisnile po luči sodeč, v en kot. V kotlu se je stemnilo. Zaslišim smejanje. »Vraga« zmerja najstarejši. »Samo zabavait se hočete! No čakajte. Povem gospodu in dosti boste imeli. Bo, kaj? Nažgite takoj sveče!« »O, Judež« spregovoril je eden. Užigalice so zaprasketale, posvetilo se je zopet, in razločiti sem mogel vesele smejoče se obraze. »Vonjke« krikne kepica, »poglej na uro!« »Čas bo, čas bo« ponavljajo otroški glasovi. Vojnka se ne da prositi, kakor svizec smukne skozi odprtino. »Povprašaj kurjača, ki ima uro.« »Pol dvanajstih je! Ni še streljal,« razlaga Vonjka, ki se je urno vrnil. »Rad bi že jedel« opomni eden. »Ni še čas; za enkrat še delaj. Na, naprej. In ti, Miška ne kadi več« komandira najstarejši. x Znova poprimejo za kladivca in srce začne zopet biti. »Veseli so, ker bo takoj poldne« govori najstarejši. »V taktu tolčejo po melodiji.« Pogledal sem v kot. Dve kepici igrata karte, jezdec na kurišču. Pred njima sveča, v rokah karte. »Bum« je zagrmelo na bulvaru iz topa in vsi ožive. »Poldne! Poldne!« striktnem naročilu svojega kleri&afriega šefa, ki je šel preko vseh soglasnih sklepov naših vseslovenskih odvetniških korporacij. Pa tudi postopanje g. dr. K je vse obsodbe vredno, ker stavi odvetniški naraščaj v nezasluženo čudno luč. Dramatik Finžgar. Na včerajšnjo našo notico o Finžgarjevi drami „Naša kri“ odgovarja ravuuteljstvo slov. gledališča sledeče: „Naš pe- snik g. Oton Zupančič in režiser g. Anton Ve-rovšek sta opozorila ravnateljstvo, da je napisal g. F. S. Finžgar krepko dramo iz kmetiškega ž vljenja in iz dobe francoske okupacije. Nato se je ravnateljstvo takoj pismeno obrnilo na gosp. pisatelja s prošnjo, naj mu prepusti svoje novo delo v uprizoritev. G. Finžgar je takoj odgovoril, da rad prepušča svoje delo deželnemu gledališču da pa prosi, naj bi se „Naša kri" uprizorila šele po novem letu, ker je svojo dramo za enkratno uprizoritev že prej prepust i .Ljudskemu odru“. Tako se je uprizorila drama na slov. odru dne 2. t. m. z vso skrbnostjo ter po ustnih navodilih g. avtorja. „Trlalizem*. Pod tem naslovom je izšel v soboto dne 6 t. in. članek, v katerega se nam je vrinila neljuba pomota. Mesto odstavka: „Mi-s!iti mcamo, da slovenski narod — razen na Kranjskem ni nikjer kompaktno naseljen," se ima pravdno glasiti: Meliti pa moramo, da po mestih slovenski narod — razen na Kranjskem — ni nikjer kompaktno naseljen.* Osebne vesti. Minister za uk in bogočastje je pomaknil prof na c kr. učiteljišču v Ljubljani Antona Kržiča in Frana Suherja v VII čin. razred. Deželni predsednik baron Sshwarz je imenoval sanitetna koncij)ista dr. Josipa Skočirja v Črnomlju m dr. Ernesta Mayerja v Logatcu c. kr. okrajnim zdravnikom, asistentnega zdravnika dr. Živko Lapajneta v Kamniku pa c. kr. sanitetnim koncipistom Predsedstvo kranjskega fi-sčnega ravnateljstva je imenovalo finančne asistente Ivana S uparja, Ivana Bojka, Frana Predaliča, Rudolfa Pešico, Frana Jenka, Rudolfa Primca in Frana Prezelja finančnim oficijaloin v X. činovnem razredu In kepice smukajo mimo mene, jedna za drugo. »Pokosite hitro!« zakliče najstarejši za njimi. »S kotlom moramo biti kmalu gotovi! Miška, tu imaš deset kupejk; pojdi na obrežje in kupi za eno kopejko jeter, ampak z rižem, za dve kopejki slanika in za ostali denar kumaro, kruh in funt jabolk.« »Meni tudi, meni tudi!« so prosile kepice mladeniča v modri suknji, na kodrasti glavici angleško čepico. , .... Miška je stisnil denar v pest in zginil. Najstarejši in obe kepici so sedli k meni, jeden izmed njih si je nažgal čik cigare. »Koliko časa je določenega za kosilo.« vprašam . »Ena ura.« »Zakaj torej ne greste ven?« »Tako ne zljubi se nam, mi smo že tako navajeni.« »Ali naj vam pokažem umetnijo?« me vpraša neka mlajša kepica. »Le pokaži.« Deček nastavi dlan pred usta in plune nanjo. »Poglejte!« Pogledam. Na dlani zapazim veliko, črno, s slino pomešano zmes. »Še enkrat!« je dejal. Kepica plune še enkrat in zmes postane večja. »K-ha, K-ha!« Plunil je še parkrat in iz prvotne zmesi je narasla precej velika, črna »kepica.« »Tu imate »kepico«, se je smejal na ves glas deček in mi podal ravnokar sfabricirano, svalkano in elastično kepico. »To je umetnija.« Akademija. Včeraj je predaval v Mestnem domu vseučiliški profesor dr. A. Heinz iz Zagreba o razploditvi rastlin. Začetkom svojega predavanja se je najprvo spominjal predavanja, ki ga je imel pred 2 leti v Ljubljani in na katerem je predaval o starosti rastlin. Dejal je, da li teoretično nobenega zadržka za večen obstoj polikarpičnih rastlin. Če ne postanejo rastline, ki večkrat cveto, večne, tedaj so temu vzrok samo naravne prikazni, kot blisk in drugo. — Nato je govoril o nastajanju rastlin. e nastanejo na dva načina in sicer ix>tom spolne združitve ali pa nespolnim potoni, vegetativno. Najprimitivnejši način vegetativnega nastajanja rastlin je delenje. To opažamo posebno pri bakterijah in drugih najnižjih vrstah alg, maha. Telo se razdeli v dva dela, ki živita naprej in se nato zopet razdelita v dva nova telesa. Drug način vegetativnega nastanja je sledeči. Del rastline zamre, ostali še živi del se pa razvija dalje in se razmnoži. To opažamo posebno pri mahu. G. predavatelj je potem še omenjal razne načine razmnožitve, kot pri jagodah, krompirju, nagelnih, pelargonijah itd. Drug način nespolnega nastajanja je nastajanje potom spor, ki se nabirajo v sporangiumu. G. predavatelj je nato potom risb obširno razložit ves proces, ki sc vrši pri takem nastajanju. Omenjal je tu razne višje alge in druge rastline, ki na ta način nastanejo. Nato je prešel g. predavatelj na spolno nastajanje. Spolno nastajanje je kopulacija dveh elementov, ki jih imenujemo gameta. Ti gameti so včasih po vsem enaki, včasih pa tudi različni. Enake imenujemo isogameti, neenake pa sogameti. Pri nižjih rastlinah se ta proces najlepše opazuje. Najprvo je obrazložil g. profesor nastajanje isogamnih rastlin. Omenil je tu algo ullotrix in druge. Po teni je prešel na sogamne rastline in tu razložil vse potrebne pojme kot tudi ves proces nastajanja. — Jutri nadaljuje g. profesor svoje zanimivo predavanje, ki se ga je občinstvo že včeraj udeležilo v precej obilnem številu. Umrli so v Ljubljani: Die 4 januarja: Marija Debevec, hišna posestnica, 71 let, Tmov-skn ulica 23. — Dne 6. januarja: Terezi a Plahuta, pomožna usmiljenka, 24 let, Radeckega cesta 11. — Dne 7. januarja: Rajko Mirtič, livarjev sin, 5 mesecev, Sredina 11. — Ivana Kan-duš. bivša služkinja 53 let, Radckega cesta 11. — Josip Molan, rejenec 2 mesecc. Streliška ulica 15. — V deželni bolnišnici: Dne 4. januarja: Janez K'ašna, delavec 48 let. — Dne 5 januarja: Fran Kaplja, lajnar. 58 let. — — Josip Kozinc delavec 25. let. — Dne 6 januarja: Pavel Maliy zasebnik, 73 let. — Elizabeta Skopec, už tkarica, 67 let. — Jera G rianc, mestna uboga 68 let. — Dne 7. januarja: Fran Berga it. dninar. 54 let. 1 ujci v Ljubljani. Dne 5. j a n u a rja: D. L Miihleisen, odvetnik v Mariboru. Černetič, Medved s hčerjo — Gorica, Skoberne, inžener, Sedlar, carm. asistent, dr. Rvbar, odvetnik — Trst. Kordin. okraj} komisar — Radovljica. Zadravec posestnik - Središče. Dr. Tdler, profe sor Škapin, odvet. kandidat — Novo mesto. Majdič z otroki — Kranj Dr. Sernec. odvetnik, Radej, pravnik — Celje, i Sed ar. nadporočnik — Tržič. A Sedlar, uradnik — Krško Burger z ženo, notar, kandidat Spende. oficijal — Ribnica. Ušlakar, not. kandidat — Črnomelj. Zischka, Banzhaf — Monakovo. Zupanič, uradnik — Sarajevo. Mikuž, Bizjak, Kovačič Sv. Lucija ob Soči. Kratner, Binter, davčna oficijaia, dr. Kraut, od etnik — Kamnik. Dr. I. Zabukpšek, odvetniški kandidat — Lovrana. Pevc, učiteljica — Moravče. Ostan, trgoveb — Bovec. Ferjančič, trgovec — Vipava. — Drobnič — Lož. Brtinger, tovarnar — Bielefeld. Zavrl, mesar — Divača. Izseljevanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 20 Macedoncev in 4 Hrvatje, nazaj pa je prišlo 16 Hrvatov in 5 Slovencev. Predvčerajšnjim se je odpeljalo v Ameriko 12 Slovencev, nazaj je pa prišlo 100 Hrvatov in 30 Slovencev. Aretovan tujec. V noči od 26 na 27 dec. je bil na južnem kolodvoru ukraden delavcu Iv. Piberniku 50 K vreden zimski suknjič. Policija je s pomočjo dunajskega zaklepnega društva, ki ima svoje organe tudi na južnem kolodvoru, krivcu prišla na sled. Tat je Dragotin Baumholz, pristojen na Hrvaško.Zagovarjati se bo moral na sodišču, kamor je policija že vložila ovadbo. Ljubezniv mož. 50letni občin>ki sluga iz Polzele na Štajerskem. Leopold Kunst, je vzel ■5. t m. svoji ženi liranilnično knjiž co za 2200 K 'n jo popihal od doma. Namenjen je baje v Ameriko. Policiji se bo pa bržkone posrečilo, mu dokazati, da je naredil račun brez oštirja Izgubljeno in najdeno. Zasebnica Marija Beičičeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Kuhar ca Angela Erbežnikova je izgubita denarnico, v kateri je imela 4 K denarja. — Piodajalka Marija Breznikova je izgubila bankovec za 10 K in jubilejni tolar srebrno poroke. — Nek gospod je izgubil zlat prstan z diamantom, — Stotnik g, Karej baron Reichiic je našel denarnico z manjšo vsoto. — Šolski učenec Viktor Kveder je našel otroško čepico. — Pečar Jakob Kolar je izgubil listnico, v kateri je imel izpu-stnico in domovnico. PROSVETA. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri v torek se igra prvič na našem odru Sofoklejeva »Antigona«, ki jo je preložil Cvetko Golar po grškem izvirniku. »Antigona« je najslavnejša drama velikega grškega tragika. Glavne vloge igrajo: gdč. Wintrova (Antigona), g. Skrbinšek (kralj), g. Šimaček (Haimon), g. Nučič (sel), ga. Bukšekova (kraljica) in g. Bukšek (stražar). Grški kori so razdeljeni v desetero tebanski« starcev. Predstava Antigone na našem odru je literaren dogodek prve vrste. Pred »Antigono« se uprizori prvič v sezoni fina Cavalottijeva veseloigra »Jeftejeva hči« z gdč. Šetrilovo, go. lličieevo, g. Nučičem in g. Šimačkom. Predstava se vrši za par-abonente. Koncert Glasbene Matice dne 14. t. m. se v!'ši v znamenju najnovejših modernih skladb, ki so jim stvaritelji zaslužni možje starejše in mlajše generacije. Pa tudi simfonični del koncerta je izvirna domača last. Priliko smo žc imeli ocenjevati razna dela na teni koncertu zastopanih slovenskih skladateljev in reči moramo, da se razvijajo v svojih skladbah do vedno večje popolnosti. Občinstvo opozarjamo na ta koncert in smo prepričani, da se ga udeleži polnoštevilno, kakor jc že pri matičnih koncertih navada, in dokumentira s tem, da ume pomen glasbenega napredka v našem narodu, da mu je volja podpirati takisto proizvajajoče kakor ustvarjajoče sile s svojim posetom. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici, sedeži po 4, 3 in 2 K. stojišča po 1 K 20 v, dijaške vstopnice po 40 vinarjev. 'Z življenja ruškega skega glavarja. Južne evropske in azijske kraje v Vladi-Kavkazu že skozi dolgo vrsto let iznemirja roparska četa, ki ji načeluje pogumen in predrzen glavar Selim-kan. Ruska vlada jen razpisovala že velikanske nagrade na njegovo glavo, cele čete vojaštva so ga že zasledovale, a vselej brezuspešno. Pred nekaj dnevi se je vojaštvu posrečilo, da je obkolilo celo roparsko četo, ki se je umaknila v neko podzemeljsko jamo. Vojaštvo je zasedlo vse vhode, ko pa je preiskalo iamo, bila je popolnoma prazna. Selim kan je ? vso svojo četo na nerazumljiv način izgini! ln Se.J?ar Ppiavil popolnoma v drugem kraju. _Življenje in dogodki tega roparskega glavarja je jako zanimivo in polno včasi skoro neverjetnih slučajev. Prvi nastop. Leta 1903. se je prvikrat začelo govoriti Selim-kanu, ko je napadel s par svojimi tovariši večjo družbo turistov. Selim-kan je oropal vse do zadnjega beliča, nato se je kavalirsko predstavil vsakemu posamezniku in brez sledu izginil. Oblasti so seveda mislile, da bodo prišle predrznemu roparju kmalu na sled, a zastonj, vsa poizvedovanja so bila brez najmanjšega nspeha. Napad na vlak. Drugi nastop Seliin-kana je končal precej krvavo, pri vasi Gulermes v Kavkaziji je napadel s svojo četo poštni vlak. Vojaška straža, ki je spremljala vlak, se je spustila z roparji v pravo bitko, toda ti so zmagali, oropali pošto ter potnike, več vojakov in potnikov je bilo ra-ranjenlh in ubitih. A tudi tedaj je Selim-kan izginil brez sledu. Ujet bogataš. V bližini mesta Vladikavkaza ima neki Mesjazev velikanska posestva, kjer goji nešte-vilno ovac. Neke noči je prišel Selim-kan s svojim* .Prijatelji, obkolil hišo in odpeljal bogatega !^esjazeva. Sorodnikom so pustili obvestilo, tia je Mesjaze v rokah Selim-kana, ki zahteva velikansko odkupnino. Ker se je pa sorodnikom ?dela ta odkupnina veliko previsoka, začelo se Je med njimi in roparskim glavarjem pravo dopisovanje. Sorodniki so hoteli na vsak način °d zahtevane vsote nekaj odbiti, a Selim-kan m odnehal niti za kopejko. Ruske oblasti so za-l več ljudi, ki so prinašali roparjeva pisma, žugale in pretile so jim na vse načine in jih ho-*ele Prisiliti, da povedo, kje se skriya Selim-*an. A nikdo ni vedel tega; Selim-kanovi tovariši so zagrabili na cesti prvega človeka in mu s smrtjo zažugali, ako ne izroči pisma sorod-!£xm’ za biyališče roparske čete pa ni vedel Unče. Oblasti si niso znale pomagati, ker so pa orodnlki spoznali, da Selim-kanu ne pridejo JJa sled, so težkega srca poslali roparju odkup-uio y znesku 18.000 rubljev. Mesjazev se je ® tisti dan vrnil domov. Sel je takoj h guver-rJU ter mu povedal, da so ga imeli roparji za-v neki jami, komaj pol ure od njegovega posestva. Guverner je takoj odredil pogon, velike čete vojaštva so obkolile jamo... a o roparjih niti sledu, našli so le tleče ognje in ostanke bogate pojedine. Maščevanje Selim-kana. Načelnik okraja Groznij, general Galajev, se je zaklel, da dobi v svoje roke Selim-kana živega ali mrtvega. Zbral je celo vojsko, vzel seboj celo brzostrelne strojne puške in šel na lov. Zasledoval je Selim-kana skozi celo vrsto vasi in ga nazadnje res spravil pri neki vasi Vedeli v sotesko, iz katere je bila po mnenju vseh rešitev in beg roparjev nemogoč. Par-krat so se že spoprijeli roparji in vojaki. Galajev je nekega dne določil, da drugi dan napade roparje z vso silo in to zgodaj v jutro in jih prisili k predaji. Vse je bilo pripravljeno. Ko pa pride ob določeni uri zjutraj klicat sluga generala, najde ga v postelji mrtvega, v srcu mu je tičalo bodalo, ki je bil na njem pritrjen listek z napisom: »To je maščevanje Selim-kana«. Med vojaštvom je radi tega nastala grozna zmešnjava. To priliko je pa porabil Selim-kan, s svojo četo je prodrl skozi vojaštvo in zopet izginil. Poziv na boj. Ruska vlada je nato poverila zasledovanje predrznega roparja generalu Verbickemu v mestu Kisljar. Verbicki je bil prepričan, da s silo ne pride Selim-kanu do živega, zato se je poslužil zvijače! Ker je dobro poznal Selim-ka-nov ponos in njegovo samoljubje, razglasil je okoli, da imenuje Selim-kana bojazljivega psa ter ga pozval na javen dvoboj v Kisljaru. Kratek in jedrnat je bil odgovor Selim-kana. Sporočil je generalu Verbickemu: »Jaz pridem v Kisljar!« General se je pripravljal na dostojen sprejem Selim-kana, vojaštvo je bilo vedno pripravljeno, straže noč in dan na nogah. Nekega dne pa ob belem dnevu pridrvi Selim-kan z veliko četo v mesto in napade mestno hišo. Vojaštvo prihiti od vseh strani, vnela se je prava bitka, roparjem na čelu je bil vedno Selim-kan. Naenkrat pa pade raz konja ranjen, toda eden tovarišev ga vzdigne na svojega konja in kakor blisk je pobegnila vsa četa brez sledu. Ko pa je general Verbicki prišel po končanem boju v mestno hišo, videl je, da so roparji med bojem izropali mestne blagajne ter za spomin odnesli seboj ves denar in veliko uradnih spisov. Krvava bitka. Lansko leto v jeseni se je posrečilo celi vojski zasledovalcev, kozakom, infanteriji in pijo-nirjem pod vodstvom generala kneza Andro-nikova izslediti Selim-kana. Ogleduhi so izpovedali, da se nahaja Seliin s svojo četo v neki snežni jami visoko na kavkaškem pogorju, med četo je tudi njegova in njegovega brata rodbina. Ogleduhi so bili tudi prepričani, da sedaj Selim-kan ne more več uiti, ker z rodbinami ne bo mogel več bežati. Vojaško ekspedicijo sta vodila general Andronikov in kozaški ritmojster Dorognjev. Počasi so prodirali v gorovje in slednjič obkolili skrivališče. A v votlini so našli samo ženske ter otroke, o Selimu in njegovih tovariših pa ni bilo sledu. Nikdo ni vedel, kje je, vsi so rekli, da se je Selim-kan poslovil in odšel neznanokam, Vojaštvo je prebrskalo vse kote jame, a brez Uspeha, nato se je pa vrnilo. Na strmem obronku pa toenkrat Selim-kan s svojimi tovariši napade zasledovalce. S prvim strelom je bil ubit knez Andronikov, v boju je bil smrtno nevarno ranjen ritmojster Dorognjev, a 10 vojakov ubitih. Selim-kan pa je zopet izginil. Dolgo časa ni bilo ničesar slišati. Vse brez uspeha. Pred kratkim časom se je pa zopet pojavil, vojaštvo ga je obkolilo, a s prejšnjim uspehom, izginil je in se pojavil čez nekaj časa drugod! Ves trud in napor ruske vlade, da bi prišla do živega temu smelemu roparju, je zastonj. Selim-kan je še danes strah in trepet vse Kavkazije in živ zasmeh vsem poskusom oblasti, da bi ga dobile v svojo pest! Dne 13. januarja zvečer vsi na »»Sokolski raj1' Sokola I. v Mestni dom! Najnovejse vesti, telefonska poročila, ODSTOP GROFA AEHRENTHALA. Budimpešta, 8. jan. Tukajšnji listi obširno poročajo o skorajšnem odstopu ministra zunanjih zadev grofa Aehrenthala. Kot vzrok se navaja njegovo slabotno zdravje, v političnem oziru pa nesoglasje, ki zadobiva v skupni vladi vse večji obseg. Zlasti se opaža nasprotje med Aehrenthalom in skupnim vojnim ministrom vitezom Auifenbergom. Kot Aehrenthalov naslednik pride v prvi vrsti v poštev bivši avstrijski poslanik v Petrogradu grof Berchtold, ki se Je zadnje dni mudil v Petrogradu in Berlinu, iei sc te dni poda v važni politični misiji v Rim. . °!,e® Berchtoldovega imena se imenuje kot « :stdailj' poslanik v Londonu grof Nuli«?1? pa Poslauik v Berlinu Szeszenv. v^r7i1a,eAneoSa in skoro sotova je pa venderle verzija o Berchtoldu. ZAČETEK PARLAMENTARNEGA DELA. neeaDodseka^w‘ Po^komitc socialno-politič-3 uri popoldne. ° * SCli Za dan ,6' *' m' ob ŽELEZNIČARSKO VPRAŠANJE. i ian-.yčeraj sta delj časa konferi- rala železniški minister Forster in ministrski predsednik Stiirgkh glede stališča vlade napram železničarskim zahtevam in predlogom, ki so jih nedavno predložile narodnostne železničarske organizacije železniškemu ministrstvu. REKF&TNA PREDLOGA V OGRSKEM PARLAMENTU. 9udjnipešta, 8. jan. V prvi pobožični seji ogrsko-hrvaškega državnega zbora, ki se snide v petek, predloži domobranski minister Hazai vladno predlogo o rekrutnem kontingentu za letošnje leto. Po ti predlogi zahteva vlada za letos, popolnoma normalno število rekrutov. RAZNO. Nova češka manjšinska šola se otvori izza ukrei a češkega dež 1 nega šolskega sveta v Linih na Češkem V kratkem se bo posvetoval ime novani šolski svet ob ustanovitvi še 11 javnih manjšinskih čeških šol. Kranjski deželni šolski svet pa se čisto nič ne zmeni za slovenske manjšine na Kočevskem. Ako ima nemška manj šina v Ljubljani svoje šole, zakaj bi ne smela imeti naša manjšina v Kočevju slovenske šole? Deželni šolski svet. gani sel Na Gorenjem Avstrijskem prebaiajo zemljišča čezda je bolj v češke roke. V hansruški četrti na I«m je pfHoiltl /.nnmlirrj) aui-HiiJl ibsereutl v znatuloili. Zaključek mulili oglaaor oh ({. drl z'ei>pr. Pohištvo ženine Irt neveste prodaja po jako ugodnih cei/ah Simon Praprotnik, Jenkova ulica št. 7., Ljubljana. Trgovski prostor se oddaja takoj v najem. Več oove Matej Šafarič, Radeče pri Zidanem mostu. Iščem dobro gostilno v najem, ali na račun. Ponudbe: »Dobra gostilna«, »Prva anončna pisarna«. Dobro vpeljana gostilna na želo prometnem kraju v Ljubljani, se odda v najem. Ponudbe, samo pismene ter s polnim naslovom, pod »Prometna gostilna« na »Prvo anončno pisarno«. a—........... m i m m»n«—■ ■■ ... Berite in strmite! 600 kosov, med temi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 v Krasna, v ognju pozlačena, zelo fina AnkerRemont ura s pozlačenim kazalnikom, gre 36 ur, garancija 3 leta. Krasna kravatna igla s similibrilafitom, 1 v'ognju pozlačen prstan i imit. kamnom za gospode ali dame, 1 krasen koiie iz prfMižno 150 kosov orientalskih biserov, najmodernejši okrasek za dame, 1 krasna garnitura manšetnih, ovratnih in naprsnih gumbov, garantirano 3°/o duble-zlato s patentno zaklopko, & kosov robcev iz pravega platna, 1 elegantni nikel-nasti žepni tintnik, 1 kr?sno toaletno ogledalo v etuiju, 1 prijetno dišeče toaletno milo, 1 fino vezena beležnica, 72 kom. angl karidijskih peres, 20 korespondenčnih predmetov in še 396 kosov raznih predmitov, ki se rabijo doma. Vse skupaj z Goldin-uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, stane samo 4 K 20 v. Pošilja po povzetju eksportna tvrdka H. Spingarn, Krakov št. 328 Ako se naroči 2 zavoja pridam zastonj lep žepni nož z 2 klinama. Pri več kot dveh zavojih pri vsakem po 1 tak nož. Za neugajajoče se vrne takoj denar, torej je vsak riziko izključen. P653 Kupujte „Dan‘! Sodna prodaja hiše ? Gorici, Na najživahnejši trgovski cesti v Gorici, Corso Giuseppe Verdi 35, se proda moderna trgovska in stanovanjska hiša dne 18. januarja 1912, dopoldne ob 9. uri pri okrajni sodniji v Gorici, soba št. 9 Kdor se zanima, naj naslovi vprašanja pod šifro: „F. B 109" na .Prvo anončno pisarno" v Ljubljani. Ivan Mohorič krojač, Sv. Petra cesta št 6. se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. — V zalogi vedno različno blago. P 58 O. Bračko v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 12 priporoča prave fine francoske parfume, bogato zalogo rokavic in vse v to stroko spadajoče predmete v najfl-nejši kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno. FR. P. ZAJEC optični zavod Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam no I zahtevo zastonj in poštnine prosto. Celo noč odprto Celo noč odprto fre »rodajalii tia prometnem kraju Gorenjskega, ena z Vso opravo, pripravna za trgovino, druga za kako drugo obrt, z dvenii skladišči ter enim stanovanjem, se takoj pod jako ugodnimi pogoji od-daste, eventuelno se tudi proda enonadstropna hiša. Natančneje v „Pivi anončni pisarni", Frančiškanska ulica 8. Upravništvo „Dneva“ sprejme takoj več spretnih * akviziterjev. Plača, oziroma provizija po dogovoru. Ponudbe na .Prvo anončno pisarno*. (Kavarna, Central-f Sv. Petra nasip št. 37. '7T Danes in vsak dan S S o cx KONCERT damskega in moškega zbora 0 „Javor“ iz Zagreba. o* Začetek ob 9. url. Vstop prost. S* Za obilen obisk se priporoča ŠT. MIHOLIČ. rr Zaradi inventure prodaja Angleško skladišče oblek Ljubljana. Mpsini frer čY JS boko reducirano ceno. O. Berna tovič. Kmetska posojilnica M\ r. z. z n. z. I obrestuje hranilne vloge do J1 / o/ ljubljanske okolice v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po A / / brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijo.,, 44 se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin. Sam« C dni i brzoparniki francoske družbe! Safez Havre v New York. 1 Veljavne vozne liste (šifkart) za vse razrede ...... dobiS edino pri ..... E®. ŠMAS6UA oblastveno potrjena potovalna pisarna lijnbljana, Dunajska c. 18. Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno. Velika zaloga pišiva In lipcUiktga Map ra. kapus Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.) Velika izbira vsakovrstnega pohištva n spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-■■■«■« mane> žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo. Sprejema se tudi oprema hotelov. Zmerne cene. Izdelki solidni Sv. Petra cesta štev. 28. nasproti ,Zlate kaplje4 založnica trebušnih pasov v tuk. dež. bolnici, se priporoča cenjenim damam v izdelovanje vsakovrstnih najmodernejših steznikov, oprsnikov, životkov, ravnodržalcev, trebušnih pasov, po navodilih gg. zdravnikov. P 659 Posebna soba za pomerjanje. Popravila se radovoljno sprejemajo. Sako zanimiv, zabaven in po« učen list s slikami je Ilustrovani tednik1 OJ C/5 J2 >3 o Um ed c cd s VOLNO za športne obleke, čepice itd. v veliki izberi priporoča M. Drenik Ljubljana, Kongresni trg št. 7. Največja /,.