Štv. 26. V Mariboru 26. junija 1873. Tečaj VIL SLOVENSKI List ljudstvu "V poduk. Izhaja vsak četrtek. List velja 8 poitnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto S uiti., za pol leta 1 gld. GO kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po o kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr. Program avstrijske pravne stranke. Kamor koli pogledamo: v državne, deželne, narodne, cerkvene, šolske in družbinske razmere, povsod vidimo poškodovanih pravic, nezadovoljnosti in žalostnih razprtij. Svet je zgubil pravo središče, ker seje krščanstvu zneverii ter sebičnosti zapadel; zatorej ni več edinosti, ljubezni in miru. Ne eno izmed vseh avstrijskih ljudstev ni složno; povsod najdemo razprtij in ujedanja med liberalci in konservativci, med „starimi" in „mladimi", med ustavaki in federalisti, med Slovani, Nemci, Italijani, Magjari, itd. Nijeno vseh teh ljudstev ne zamore samo za se nasprotniku vspešno se ustavljati; grizejo se le posamezne stranke, kar slabi eno kot drugo; narodi pa škodo trpe. V takih žalostnih razmerah so se najblažji, najbistrejši in najboljši domoljubi raznih narodov, in tudi slovenskega združili na podlagi vsestranske ednakopravnosti ter načrtali program, ki zagotavlja ednako pravico vsakemu, zatorej se stranka imenuje „pravna" stranka (Rechtsparthei.) Ta program je povzdig-njen kot veličasten prapor, pod kterim se lehko zberejo vsi poštenjaki kterega koli jezika, kterim je mar za obstanek avstrijske države, za ljubi mir v njej, za pravo svobodo in pravi napredek. — Stranka „Narodova" je na Slovenskem do-zdaj edina temu programu nasprotna bila. Nočemo naravnoč trditi, da jej program zato ne ugaja, ker poudarja „krščansko podlago" v državi; mislimo si še, da oni, ki imajo pri „Narodu" opraviti, niso stvari na vse strani mirno in objektivno premislili. Čas je torej, da program v jasnem prevodu razglasimo. S tem programom se Slovenci toliko ložje strinjamo, ker ne odbija našega ožjega, narod- nega programa, marveč ga še pospešuje, ker poudarja pravna stranka zgodovinske in narodne pravice dežel in ljudstev, v Avstriji so se pa dežele že večkrat razkrojevale in zlagovale. Iz druge strani se pa zloženje dežel in narodnih delov le po postavni, ustavni poti goditi zamore; med vsemi strankami v Avstriji je pa edino le pravna stranka, ki bi utegnila še najpreje privoliti v to, da se naš ožji, narodni program izvede. Omenjeni program se glasi: A. V državnopravnem oziru: Pravna stranka je za to, da I. Monarhija pod vladajočo najvišjo cesarsko rodovino na podlagi pragmatične sankcije nerazdeljiva vkupej ostane; II. da se posamesnim kraljestom in deželam v državi ohrani samostalnost, zgodovinska samovlastnost*) in celota; **) III. da se javno pravo v deželni kakor državni ustavi uravna in lepo razvija na krščanski podlagi. Da se pa vse to doseže, se morajo po prepričanju pravne stranke naslednja načela pripoznati in zvrševati: 1. Deželne pravice se ne smejo drugače spremeniti, kakor po postavnem deželnem zboru z vladarjevim privoljenjem; 2. Pravica, postave dajati, pripada prav za prav deželi, oziroma deželnemu zboru in pa vladarju. — Postavodaja glede onih zadev, katere so po svoji naravi skupne zadeve, se izroči skupščini poslancev (delegatov) iz deželnih zborov zbranih. — V vseh druzih, ne skupnih zadevah *) Nasproti sedanjemu centralizmu, kateri je proti oktoberski diplomi. gre postavodaja deželnemu zboru v zavezi zvladarjem. 3. Deželnim zborom ostane pridržano, da, če je treba z drugimi deželnimi zbori glede po-stavodaje se sporazumeti, volijo za to posebne deputacije; toda samostalnost vsake dežele ostati mora pri tem nedotakljiva. 4. Uprava glede skupnih zadev pripada ministerstvn, katero pa čez te zadeve segati ne sme; upravo glede vseh drugih, ne skupnih zadev pa zvršuje deželna vlada, zastopana po deželnem ministru pri cesarju.*) — Ministerstvo za skupne zadeve je odgovorno skupščini deželnih poslancev (ki imajo pravico v teh rečeh sklepati — to so delegacije); deželna vlada je pa glede uprave ne skupnih zadev odgovorna deželnemu zboru. 5. Tem načelom primerno stališče vsake dežele nasproti vladarju in drugim kraljestvom in deželam se uravna med dotično deželo in vladarjem po posebnem deželnem ustavu (Landesgrundgesetz.). 6. Volilni redi (Wahlordnungen) morajo v resnici razmeram in potrebam dežel primerni biti ter se mora volilna pravica tudi pravično razdeliti in njeno zvrševanje kolikor mogoče z lajšati. — (Sledi opazka da pravna stranka december-skega ali Beustovega ustava [1867] ne pripoznava, torej se tudi ne udeležuje delovanja v državnem zboru, ki se opira na ta ustav. Kaj da bodo voditelji stranke zdaj sklenoli, ko pride drž. zbor iz direktnih volitev, še ne vemo. Avstrijska pravna stranka dela torej pred vsem na to, da se sprava po omenjenih njenih načelih godi ter ustvari ustav, ki bode oprt na trdno podlago deželnih pravic (organische Rechtsentwiklung). (Konec prih.) Shod slov. volilcev pravne stranke v Cel j i dne 22. junija 1873. Dan 22. junija 1873 bode v zgodovini štajerskih Slovencev z neizbrisljivimi črkami zapisan, ker utegne, če Bog poštenim prizadevanjem svoj blagoslov podeli, narodno stvar močno ukrepiti. Dasiravno je čas za razpošiljanje vabil silno kratek bil ter je isti den v Ptuju birmovanje bilo, sešlo se je vendar v g. Kozerjevi vrtni dvorani pri „volu" nad 130 poštenih slovenskih možakov in gospodov vsacega stanu in iz vseh volilnih okrajev: od Mure do Save, od planin gornje Savinske doline do Ptujskih planjav. Od najdalnjih krajev: iz Gornjega grada in Brežic došla so pisma. Podpisani Gornjegradčani naznanjajo, da se popolnoma strinjajo z načeli „pravne stranke", kakor jih „Gospodar" zastopa; iz Brežic se je skupščini naznanilo, da se je pod predsedništvoin grajščin- *) To nas pripelje, čo pravna stranka zmaga in na krmilo pride, do — „zedinjene Slovenije," druge naravne poti ni. Vredn. skega oskrbnika, g. Ant. P reg ein a, osnoval volilni odbor, ki v smislu pravne stranke dela ter že zdaj naznanja živo željo: da se preč. g. kanonik Košar za kandidata postavi. Za predsednika bil je z navdušenjem izklican g. Herman, za namestnika vrednik „Gospodarja" in za zapisnikarja g. dr. Gregorec. Po kratkem nagovoru g. predsednika poprime besedo preč. g. kanonik Košar. Poročamo le poglavitne misli tega in sledečih govorov. G. govornik obžaluje, da niso navzoči možje, ki so poprej složno z nami delali, zdaj pa na podlagi i z kiju č-1 j i v o „narodnega" programa si postavili za kandidata v celjskem okraji g. dra. V o š nj a k a, nam pa očitajo, da smo od narodnega programa odpadli! (Živahni, splošnji upor: Nismo! Nečemo!) Pomota nas loči — pravi dalje. Mi umejemo narodni program kot katoliški Slovenci in zvesti Avstrijanci. Kot kat. Slovenci poudarjamo in v sedanjem času še posebno poudarjati moramo pravice katol. cerkve, v ktere segajo nasprotniki od vseh strani. Kaj je pravi narodni program ? Načrt krepkega delovanja proti nasprotnikom in za domačo stvar; obramba pravic, ki jih narod že ima, in skrb pribojevati mu tudi onih, kterih še nema, pogrešati pa ne more. V okvir popolnega narodnega programa spada: veljava j ez i k a v javnem življenju; hramba poštenih šeg in navad, prave omike na narodnej podlagi kakor tudi svobode, da se narod po svojem razvija; slednjič bramba sv. vere, katera narodnost vzvišuje, varuje in blaži, da se ne zvrže v slepo, strastno in krivično pagansko uarodnost, ki preganja in zatira vse, kar ne moli malika gole narodnosti. Vera je torej bistveni del narodnosti. Zatorej mora tudi za-i stopn[k kat. Slovencev odkritosrčen katoličan - biti. (Živahno ploskanje!) Če nasprotniki pravijo: 'mi smo poprej Slovenci in potem še le katoličani postali, torej gre tudi narodnost pred vero, — je to naravnoč brezglavnost, kajti smo prav za prav najprej bedasti otroci bili in potem še le zavedni Slovenci postali, torej bi tudi p o tej čudni logiki najprej morali bedaki biti, potem i še le Slovenci. (Veselost!) Če torej naglašamo v narodnem programu tudi vero, se nismo mi narodnemu programu zneverili, marveč oni, ko nečejo j o krščanstvu nič slišati! (Istina!) V drugem oziru je pa izključljivo „narodni" program „zedinjene Slovenije" prav za prav program — prihodnosti, potrebujemo pa programa za sedanje delovauje. Za zdaj in morebiti še za dolgo dolgo časa ostane izključljivo „narodni" program n e i z v r š 1 j i v ; le če zmaga pravna stranka, nastane upanje , da se narodni program o pravem času dožene, torej mu le oni, ki spadajo k pravnej stranki, pot gladijo. — Razvija potem kratko program „pravne" stranke, kar so naši umni kmetje prav pazljivo poslušali in z veliko navdušenostjo in možato odločnostjo posebno pritrjevali onim točkam, ki zahtevajo y ustav na krščanskej podlagi in katoliških, verskih šol. Iz tega pa ne sledi, — pravi govornik — da bi duhovniki morali zopet šole nadzorovati, ampak le toliko, da mora učitelj po postavni določbi kateketu zopet mili pomočnik biti v krščanski odreji šolske mladeži. Za to besedo, ki je bila z največim veseljem in s živo pohvalo ob koncu sprejeta, predlagale so se naslednje resolucije: I. (Košar.) Glede na to, da a) program pravne stranke poroštvo daje obstanku in razvoju Avstrije; b) da narodnemu slov. programu ne nasprotuje, nego ga še podpera; c) da spoštuje pravice in svobodo kat. cerkve, kakor tudi vseh od države pri-poznanih verstev; sklene skupščina tukaj zbranih štajerskih Slovencev, da se popolnoma sklada s programom avstrijske pravne stranke, ter želi in vabi one Slovence, kateri mu še niso pristopili, da mu pristopijo. (Enoglasno sprejeto.) II. (Dr. Gregorec.) Skupščina izreka, da za-stran vodstva volitev na slov. Stirskem pri-poznava v Mariboru že osnovani centralni volilni odbor, kakor tudi v zavezi ž njim stoječe okrajne in krajne volilne odbore. (Soglasno sprejeto.) III. Skupščina postavi kandidata svoje stranke v skupini kmetskih občin, kakor tudi za mesta in trge celjskega volilnega okraja. — Glede na to pa, da se je od strani shoda, dne 25. maja t. 1. v Celji zbranega v skupini kmetskih občin kandidat že postavil, se prepušča centralnemu odboru v Mariboru, da ž njim v dogovor stopi, ali sprejme program „pravne stranke" ali ne? Če ne, se podpera edino le kandidat pravne stranke. (Sprejeto.) Za tem prestane za nekoliko časa zborovanje, da so se volilci celjskega okraja zastran kandidata pogovorili. Po kratkem razgovoru zadoni navdušeni klic: G. Košar bodi naš kandidat! Ta se zahvali za očitno, splošno zaupanje, ter pravi, da, akoravno le z veliko težavo, prevzame kandidaturo za največo silo. (Živahni ozdrav!). Posestnik K o 1 a r iz Konjic priporoča za mesta in trge cel. okr. g. dra. Brusa. G. Voh iz Konjic poveda, da je omenjeni g. advokat v Celji dne 25. maja bil za kandidata postavljen in je tudi temu se bil udal, da je pa zdaj, vidši razpor v narodnej stranki, v Ljubljani naznanil, da ne kandidira. Ali bi hotel od pravne stranke kandidaturo prevzeti ali ne, tega govornik ne ve. G. profesor Žitek je zA to, da se dr. Brus gledč sklepa 25. maja za kandidata postavi. Dr. Ulaga predlaga, da, ker se ne ve, kako da g. odvetnik misli, se naj prepusti osred- I njemu odboru v Mariboru, da ž njim v dogovor | stopi, kar jev bilo enoglasno potrjeno. Prof. Žitek poroča o volilnem shodu v Ptuji dnč 11. maja. Povabila so bila poslana vsem odličnim narodnjakom ptujskega okraja brez razločka, pri kterej stranki da je kdo. Imenovali so se trije kandidati, a za g. Hermana je bilo 88% glasov. Peščica onih, ki niso zanj glasovali, je potem sama obljubila delati za-nj. Toliko bolj se je čuditi, da se od neke strani z nasprotnim kandidatom grozi. V štev. 135. je namreč očitno izrekel „Narod", „da bodo oni, ki so začeli narodni program podirati (? Vredn.), da bi nekega nemškega „pravnega" namesto njega postavili , že sprevideli, da nameravajo proti vodi plavati". — Naopak; oni, ki na tihem proti izvoljenemu kandidatu delajo, se utegnejo prepričati, da so proti vodi hoteli plavati. — Posestnik Jan. V i v o d razloži, da oni prvaki, ki so 25. maja v Celji bili, zaupanja ne zaslužijo, ker še celo zagovarjajo postave, ki so v nasprotju z verskim prepričanjem katoličanov. Priporoča kmetskim volilcem, da lepo složno delajo z duhovniki pri volitvah, kajti „nikdar nismo propali,^ kadarkoli smo imeli duhovnike med volilci". (Živa pohvala). Kanonik Košar ob koncu priporoča, da se volilci že pri volitvi volilnih mož prav živo udeležijo, ter se naj nobeden ne izgovarja, češ, bodo že drugi namesto mene šli. Žalibog da večjidel le poštenjaki doma ostajajo, kar nikakor biti ne sme. G. G o m i 1 š a k iz Radgone predlaga, da naj skupščina „Slov. Gospodarju" zahvalo in zaupanje izreče za to, ker tako pogumno in previdno vse koristi slov. ljudstva zastopa. Skupščina pritrdi prisrčnimi živio-—klici. G. dr. Klemenčič iz Ljutomera pozdravlja v imenu svojega okraja kandidata g. Hermana izrekaje mu popolno zaupanje, kakor mu ga je pismena zaupnica s 130 podpisi že izrekla. Prvosednik sklene s primernim nagovorom zborovanje. Naj temu poročilu še pristavimo, da je vladal najlepši red in neka posebna prisrčnost in sloga. Naši kmetje so zopet pri tej priliki pokazali, da prav dobro umejo javne zadeve, in da so skoz in skoz vrli krščanski poštenjaki, udani sv. cerkvi in svojej narodnosti. Slava jim! Cerkvene zadeve. Novi zvonovi v Šent. Jungerti na Pohorji. Ni ga kinča pri cerkvi, ki bi dalje okrog slovel, kakor mogočnih zvonov lepo ubrano petje. Verni Slovenci, ki so pred nami gorati Pohor trebili in obdelovali, so na vsakem solnčnatem griču postavili belo cerkvico; njih zarodniki pa si prizadevajo delo pridnih rok olepšano mlajšemu rodu prepustiti. Ne bom našteval vseli lepih cerkev v znožji košatega Pohorja; opisati le hočem lepo svečanost pri sv. Kuuigundi na Pohorji, kder so drugo nedeljo po Dukovem 3 novi zvonovi, delo mariborskega zvonarja g. Denceljna in sinov, slovesno v zvonik obesili. Pri cerkvi sv. Kuni-gunde mika ogledalca stari gotični zvonik, cerkev sama pa od zunaj kaže, da se je v prejšnjih boljših časih marsikaj zanemarilo. Stopimo torej v cerkev, prepustivši poslopja okoli cerkve skrbi gorečega g. župnika in vrlih Sentjungerskih far-manov. V cerkvi zapaziš C lepih, večjidel novih altarjev, čvrste cerkvene stole, lep križev pot, ravno kar ponovljene orgle. Tudi cerkvena obleka ti pričuje, da so darežljivi farmani pri sv. Kuni-gundi doma, ki so zdatno pripomagali, da se je v tako kratkem času toliko ponoviti, toliko iz novega pripraviti zamoglo. Največa naprava so pa novi zvonovi. Zvon, ki je bil veliko let prvi in najtežji, tehta okoli 10 centov. Postavljen je sedaj na drugo mesto, na njegovem mestu se glasi sedaj novi veliki zvon, ki telita 20 centov in je pri krstu dne 10. t. m. v Mariboru ime sv. Jerneja prejel. Njemu na strani visita dva nova zvonova, eden 6, drugi 2 centa težek. Umetni zvonar je zvonove okinčal z lepimi podobami sv. Kunigunde, sv. Frančiška, sv. Antona, device Marije, sv. Jožefa, sv. Vida in sv. Valentina. V znožji zvonov se bere časopis alj kronografikon, ki poveda, da je „Dencelj s sinovi vred za časa č. g. župnika Ant. Belšaka jih v Mariboru vlil (1873)". Oblika zvonov je prav prijazna. Kape niso lesene, kakor so jih navadno doslej delali, temveč iz vlitega železa. Da se zvonovi ložej gibljejo in ne pre-mičejo, so tečaji zobčasti in po zobčasti podlagi teko. — Sploh kažejo Dencelj in njegovi sinovi, da novejše znajdbe pri vlivanji zvonov zvesto porabijo, ter si prizadevajo naročeno delo urno in prav všeče dovršiti. Čuditi se pa mora človek darežiji-vosti Sent- Jungerskih farmanov. O novem letu še nihče ni mislil na nove zvonove, ali vsaj upal ni, da bi se to leto dali priskrbeti; in glej, preden je bil kres, je stvar dognana. Dve tretjini cene so zvonarju že odšteli, tretji tisučnjak dobi do novega leta. Glejte, koliko premore dobri krščanski duh v sicer mali fari, ki šteje nekaj nad 1500 duš. Enako slovesnost imeli bomo še letos v Konjiški dolini pri^ sv. Jerneju. Denceij in sinovi bodo tudi Sent - Jernejčanom še to leto novi veliki zvon vlili. Kakor slišim, imajo Dencelj in sinovi že 30 novih zvonov naročenih. Kolikor vem, so doslej okoli Pohorja iz Dencelnove tovarne zvonovi v Hočali, v Trbunjah, pri sv. Kuuigundi in v Makoljah. Le tako naprej mili Slovenci! pokažite svetu, da Vam kiuč Vaših cerkev, pa tudi blagor sv. katol. cerkve na srcu leži! Gospodarske stvari. Tarifa za vravnanje zemljišnega davka. Danes podamo bralcem tarifo za vravnauje zemljišnega davka, kakor jo je cesarska deželna komisija na podlagi okrajnih cenitev določila in v pregled izročila okrajnim komisijam, da se zamore vsak do 12. julija proti tarifi pritožiti, ako se mu previsoka dozdeva. Pritožbe se naj napravijo po zvedenih strokovnjakih. V obče je tarifa, kakor smo zadnjič omenili, za uektere okraje nižje, za nektere pa višje od deželne komisije postavljena. Višje postavljene so z ležečimi črkami zaznamovane. Znižala seje tarifa v naslednjih slovenskih okrajih štajerskih: v celjskem, ljutomerskem, mariborskem, ptujskem, radgonskem, breškem in slovenjegraškem. Ali se pa je na tem potu prava zadela, je drugo vprašanje. Za podlago služi stari kataster. Kako da so pa tega za štajersko izdelali, pokazal je leta 1862 tačasni državni poslanec S c h 1 e g e 1, kteri je bil devet let inženir pri katasterskem merjenji. V enem cenilnem operatu — pravil je Selil. — je bil čisti donesek cenjen 5 milijonov gld.; višji gosposki bilo je to premalo in cenilna komisija je poskočila na 8 milijonov in 900.0j0 gld. Ker se je pa najvišji gosposki to vendar preveč dozdevalo, so napravili srednjo ceno in brez daljega preiskovanja čisti donesek postavili na 7 milijonov in 600.000 gld. In tacih nerednosti iz samega samovolja našteva Seli. še več. — Vsaka okr. komisija šteje 8 mož ; polovico jih voli minister denarstva, polovico pa dotični posestniki. Poročevalca, ki ima veliko pri tem govoriti, voli tudi ministersto. — Čisti dohodki so šteti od orala (joha). Številke: I., II III. itd. pomenjajo razne vrste zemljišča. Iste številke pod imenom okrajev pomenjajo razdelke dotičnega okraja. Zemljišča Celje I. okra Celje II. okraj nto-icr Maribor Ptllj R lll->na Brežice S lo-•ail raj i rad Vran. Cel. Laško k! ir Kot Šmarje (Jo g jlc< I II I II S< I II g gl-lkr gl-lkr gl |k. !gl.|kr gl-lkr gl kr gl-lkr gl-lkr g' ki- • gl kr gl-lkr ■ gl kr • gl |kr.| Njve vrsta i 21 ie 1£ 5C 11 — 16 20 U - 21 — 14 SC 20 5( r - 14 50 16 __ u 17 11 — 1' 5C 11 13 51 16 5t i 5C li 5( 11 15 u 5( li 50 13 — „ m 13 51 K — 11 S — 9 5C 13 2E U - ( - 12 11 - K — 10 50 IV 11 51 t — 6 7 2f 9 5C < 7f i 2t t 7f 8 7f f- — 8 50 v 8 5( 50 4 5 5f 7 2f 61 ( 50 i 5C 6 2f f 5f 6 — VI 6 < 2 41 4 5 5C 1C A 5( 2C 2 60 r 2f ? 6( 4 — • » VII 4 2 i 8C 60 1 4C 2 90 3 2C — 40 _ — C 80 1 6( 2 20 » VIII 2 80 60 1 60 _ — 1 40 _ j 4C _ — 1 6C — 1 10 Senokoši vrsta I 24 50 17 2C — 20 — 25 50 28 21 2S 56 21 30 50 2S 50 19 _ •21 _ II 19 12 _ 16 16 20 _ 21 50 14 19 5(J 14 50 25 50 lf — 15 17 50 III 14 50 8 50 12 12 16 _ 16 50 10 — 13 - 1 lt 50 21 _ 13 50 11 _ 14 — . . . IV 11 — 5 51 9 50 8 75 12 __ 11 — 5 50 10 50 8 16 50 11 8 11 — v 8 3 20 7 25 6 50 8 _ 8 3 20 8 4 75 12 — 8 50 4 8 _ VI 5 50 1 60 4 75 4 — 5 _ 6 50 1 80 5 50 3 8 0 1 60 5 25 • • VII 4 — — 3 20 1 60 3 50 4 75 — 3 20 1 60 6 — 4 50 _ 2 70 n VIII 2 20 — 2 20 — — — — 1 80 — — 80 — — 2 50 2 40 — 1 60 Vrti vrsta I 25 50 17 50 23 — 19 — 22 50 29 50 16 — 25 50 19 50 22 50 25 _ 18 _ 21 _ n II 19 — 13 — 18 — 13 50 17 _ 24 50 12 — 20 — 13 — 17 50 19 50 13 _ 16 50 n III 16 — 7 50 14 — 9 50 13 _ 19 50 6 50 13 50 11 — 13 — 14 50 8 _ 13 — n IV 13 50 — — 10 —■ — — — — 13 — 4 — 11 — — — 8 75 9 25 — — 10 50 n ..... VI 8 50 Vinogradi vrsta I 32 — 19 _ 19 — 9 50 44 _ 50 _ 21 — 49 — 22 50 38 50 32 _ 21 _ 24 _ n ..... II 23 — 13 — 14 50 4 50 36 _ 37 50 17 — 37 50 15 — 32 — 25 50 16 — 19 — n III 19 — 6 50 9 50 2 50 28 — 27 _ 13 — 27 — 11 — 26 50 21 — 11 — 13 — ri IV 15 — 3 20 4 75 _ — 21 50 20 _ 9 50 19 — 5 50 20 — 16 _ 5 50 8 50 n , . . . v 12 — — — 3 — _ — 16 _ 16 _ 7 25 16 — — — 14 _ 12 — 2 70 4 50 n VI 9 25 _ — — — _ — 12 _ 13 _ 4 75 13 — — — 8 _ 9 50 _ — _ — n ..... VII 6 75 — — _ — _ — 8 _ 9 50 — — 8 50 — — 4 7 25 _ _ — — rt VIII 4 75 4 75 6 50 — — 4 2b — — — — 4 75 — — — — Spašniki vrsta I 9 50 4 25 6 — 4 50 8 _ 16 _ 8 — 8 — 4 75 8 U _ 4 75 6 75 „ II 6 50 2 70 3 60 3 20 5 _ 9 50 4 — 5 50 3 20 6 — 6 — 2 80 5 25 n III 4 — 1 60 2 40 — 80 3 20 5 50 3 20 3 60 2 — 2 50 3 20 1 40 2