Ali naj ostanejo poverjeništva! To vprašanie. ki ie Dostavlieno z VDrašanipm SDremembe oravil na dnevni red. se ie moelo rcoroditi samo v elavi nekosra. ki sedi v centrati im od' tam motri noložai ter kuie svoie načrte. Kakšen neokreten stvor bi nač nredstavliala naša oreanizaciia ako bi ix>zna!a samo okraina učiteliska društva in osredn.ie vodstvo! To zad<nie nai bi .¦mislilo. delalo. skleoalo za vse. daialo iniciativo vsem včlanienim društvom brez osebneea stika i.n Doznania članstva. Misel se mi zdi tako nemoeoča. da smatram vsako diskusiio o niei za nenotrebno. . D r u e o j e v d r a š a n i e . a ] i iiai ostaneio sedania noveri e n i š t v a . katerib ie skurai t>et. ali na sp nai za vsako oblast ustanovi nosebno oblastno noverieništvo. takn da bi bil ustroi oreanizaciie tesno orilagoien iforavnemu ustroiu države Marsikomu uteene biti ta Dredlojf po eodu. Baš zato se mislim nri njem Domuditi. Kar v naprei izjavliam. da sra enako odločno odklaniarn kakor tnisel. o od-oravi noverieništev. da odklaniam tudi vsako kotrmromisno formulo. zeraienn na osnovi oblastne razdelitve državneea teritoriia. Ko bi šlo nri spremembi Dravil edino za to vnrašamje. lahko bi vso zadevo rnirno ix>st^vili z dnevmeea reda. »Ne zeoli zunante. notranle duhovno edinstvo stanu bodi naš oili.« tako seTn zadniič bral v uvodiniku te^a lista. Ta misel se mi zdi nlodna in ako n.ien sHobii smisel •nrav tolmačimo. nam lahko oostame vodilna pri raznravi o swemerrrbi nravil. Oreamizaciia naša bodii takn ustroiena. da bo daiala duhovnemn živlieniu v niei čimver orilike za svoboden razmah irt razvoi im bo čimboli rvosneševala redni medseboini stik članstva Ta nravec Dolaea slei kot orei težišče vseera delovania v okratna učiteliska društva in izkliučuip vsak ustroi oreanizaciie ki bi bil zeraien zeoli na kakem mehanskeim Drinciiou. oa bodi to sleoo Dosnemanip oblastne uorave. ali velikost teritoriia ali število člamstva. Odločilni moraio biti drueii oziri. oziri na živliensko možnost večiin edinic. ki bi oreansko združevale vsa ona okraina društva. ki iz kulturnih. zeodovinskiih. šolskoortranizatoričnih. tradicijskih alL tenitoriialnih razloe^ov teže k skimnosti. edinic. zmožnih za lastno iiniciativno delo. za samostoino resevanie ooredielienih nalo^. bkrati na oredstavliaiočib oreanskp dele ene velike celote. Ne kosaimo. kar tvori že danes neko celino. nasorotno iačhno in množimo obstoieče vezi. Kar kreoi oosamezne ora:anske edinice celotne oreanizaciie. kreDi tudi celoto. ker odnosi člana do oreanlzaciip niiso enosmerni. ammak Drepleteni. oosreidini in neoosredni. čim številneiši in orepleteneišl tem močneisi. Ni treba da bi radi enib zan^mariali dru^e. Uvaiati mehanska načela v ustroi orsramzaciip bi oomenialo razdirati duhovne vezi. dušiti duhovno živlienie. ubiiati na liubo nekemu neoreanskemu centralizmu imoulzivno. iniciativno živlienie. ki more usoevati lp tam kier se svobodno uveliavliaio individualne živlienskp sile. Naša orizadevania moraio iti nasorotnn za tem. da Dolaeonta ustvarJtno \7 navadne intereSnp oreanšzaciie. slično druffim stanovskim opeanizaci'am. duhovni orcanizem v katerem bo vsiak del živel nnlee skironeca tudi svoie individualnn živlienie in bn celotna oreamzaciia Dredstavliala neko oreanskn z^iednico maniših edinic. t. \. Doverienišiev. te Da oreanskj sest^v oreranizačnih celic. t. i. okrainih nčiteliskih društev. Popolnoma zgrrešeno bi biln zato. ako bi lioteli s svinčniknm v roki na uodlaei zemlievrda ir> statistkViih oodatkov n članstvu samovolino razdeliti državno ozemlip na eotovo. nemara že v naDrei določeno število ix)verieništev brez ozira na razne drue> soodločuioče momente. enako zerešerK) oa tudi ako bi vzel.i kratkomalo oblastno razdelitev za osnovo ustroia naše oreanizaciie. Mislhn. da ni nikomur med nami Drikutma misel da bi se slovensko članstvo UJU moralo zadovoljiti z dvema Dovierjaništvima poleg: 31 dru^rh. pa bodi da bi se uDOŠtevalo število oreanizlranih članov. Mehanski oriinciD števila bi dominiral. princin maioritete. kakor v oarlamentu. mrtev neuloden iBrinciD. neraben za oreanfzaciio ki ie zeraieiia na Droštovolinem članstvu. Seve tudi število ierai svoin za ooslovanie neobhodno notrebno uloeo. a np. dominantne. edino odločuioče Ali res ne nredstavlia sedan;e naše Doverieništvo. združuioče vsp slovensko učftelistvo v svoipm okriliu nir dru?ee:a. 'kot eotovo število erijakbDravnib članov? Alj nismo ena homoeenp skirotna. nekn duhovna zaiednicp zase. k; /asluži. da se fo kot takn ne ^lede na števiio oosluša in uvažuie? Ali bi moeli doioustiti. da bi se nas v vDrasaniih fn zadevah. ki so za našp slovensko šolstvo vitalne^a oomena. enostavno nreriasovalo? Dobro vem. rfa danes teea nihče ne name- rava. a eoli maioritetni orinciio ki bi ^a uvedli z oblastnimi i>overieriištvi. bi naravnost zavaial k takim ekst>erim€ntom in z niimi zanašal soore v našp vrste. Psihološko izvirajo taki načrti iz istih razloeov. kot težnje ix> oomolini unlfikaciii šolstva. ki bi morala naše šolstvo vre& v nieeovem razvoiu za desetletia nazai. Te osiihološke razlossre moramo iskati v zunanipm mebansko \7 dnevne Dolitike na kulturno oolie premešenem :no.imovaniu narodneea ediinstva. To novršno noimovanie naše nacionalne ideip nam neizmierno škodi ker vzbuia mnejnie. da oomenia nacionalno edHnstvo neeaciio vse?a individualneera živlienia Dosameznih delov naciie Baš to individualno živlienie na i.p neizčroen vir za kulturoo rast in bo^astvo cele nacije. Ali se res ne sme veseliti brat bratovee-a boirastva? Ali bo niemu v kvar, ako mu bomo v entem ali drtieem oziru za en korak nanrei. A!i ni bolie. da se zeledujemo drue ob drueeea vrlinah? Ne. da drue druffeca Dreelasu.ie.ro. da drus: draeec-a spoznavavn iii nreoričaio — to OTičakujemo od svoiib zastopnikov v Beogradu. Sedanja nvoverjeništva nai ostaneio izvzemši beograiskeea. ki ie. Dreobsežno iti ne Dredstavlia naDram drueim nobene orave v num.ih notraniih razloeih utemeliene enote. On?anizaci»a zeraiena na oblastnih noverieništvih. bi nredstavliala velik neokreten in drac aoarat. Večkia oblastnih Doverieništev bi bila tako v ooeledu na število članstva kot na svnie dubovne in materialnp silp orešabka za samostoino. Lniciativno delo ter vostvo včlanienih društev. Zato bi se morala TnaTiiša ooverieništva zonet družiti za reševanie gfotovth skw>nih naloe. kar bi vps ustroi oreani'zaciie še boll komDliciralo. Edini razloaf. ki bi se lahko navedel v oriloe oblastnib Doverjeništev. bi bil ta da ip nrosvetna itDrava oreanizirana do Doverieništvih. A ta razloe ne more biti odločilem. Tudi iDri abstoječiih poverieniištvih se lahko naide nek načiri. kakor bi se moral inaiti nri združeniu več oblastnih :noverieništev v eno. da bo imela vsaka oblast svoie«:a oooblaščenca za netiosrednn občevanie z oreani orosvetne imrave Tudi ne o»zabliaimo. da Drosvetna »orava ori nas še ni končnoveHavnn ureiena. Ne vemo. kai nam nrineseio šolskt zakoni. Učitelistvo zahteva ločitev šolske od nolitičnp uorave vedno b-oli tudi uvideva rjotrebo decentralizaciip iste mele v Lnteresu hitreišeea. točneišeea i>oslovania. amDak še boli zato. ker si od nje obeta več razvoine svobode in možnosti iniciativneea dela na šolskem doHu. Torei že iz razloea. ker ne vemo kako bo bodoča naša šolska uprava ureiena. ne kaže. da se prenaelimo s Dreustroiem oreanizaciie. Pač na bi Driporočal okranritn učifceliskim društvom Dredloe našeea. t. i. učiteliskeea društva za Mežiško dolino v uvaževanie. da se nai beoeraisko doverieništvo deli v tri r>overieništva. in sicer v skoDelisko. beoeraisk« in novosadsko tako da bi imeli zananrei namesto Det. sedpm noverieništev Tako bi se nesorazmerie rned številom članov in obseeom beoeraiskee-a Doveriemištva in drneJmi noverieniištvi izravnalo im bi odDadel elavni razloe da ie SDlob vorasanip naših noverienkštev orfšlo na dtievni red. Janko Gacnik.